:i> Ptuj, torek, 19. maja 2009
letnik LXII • št. 38 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

Gospodarstvo
Bosna • Perutnina Ptuj kljub recesiji odlično
O Stran 5
Po naših občinah
Ormož • Cvetke iz političnega dogajanja
O Stran 6
Črna kronika Polenšak* Župnik osumljen spolnega nadlegovanja
O Stran 24
v
Štajerski
Slovenija • 20. razstava Dobrote slovenskih kmetij
RADIOPTUJ
89.8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Lepo je biti navijač Drave ...
O Stran 11
Letos prvič tudi praznik sira
V petek bodo na Ptuju odprli že 20. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. V okviru letošnje razstave so slovenske kmetije in kmetije iz avstrijske Koroške v ocenjevanje prijavile 1078 izdelkov v okviru trinajstih skupin.
Golf •
Presežki na igrišču in luknja v blagajni
O Stran 13
Razstavo najboljšega, kar premorejo naše kmetije, bodo spremljali tudi številni dogodki in strokovna srečanja. Prvič letos pa bodo organizirali praznik sira v povezavi z drugimi izdelki kmetij, ki je sicer že tradicionalna prireditev kmečkih sirarjev Slovenije. S predelavo mleka na domu se trenutno ukvarja že okrog sto kmetij. Kot je povedala Majda Tumpej (na fotografiji skupaj z vodjo vseh ocenjevanj Terezijo Meško), specialistka za sirarstvo za celo Slovenijo in strokovna tajnica Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, ki ima sedež na Ptuju, so praznik sira pripravili, ker želijo, da se tudi Ptujčani seznanijo z okusi kmečkih mlečnih izdelkov. Tudi s svojim novim imenom, do lani so se imenovali Združenje malih sirarjev, ker hočejo tudi z imenom poudariti izvor in tipičnost teh izdelkov, da gre večinoma za pasterizirane izdelke z naravnimi dodatki. V soboto se bo na Mestnem trgu predstavilo dvanajst kmetij, ki se ukvarjajo s predelavo mleka na domu.
MG
19 .dobrote
23., 24., 25., 26. maja
vmimritstasaiMst; na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Zg. Hajdina • Še o sporni gradnji
Kidričevo • Z glasbo do srca
Red in mir sta stvar policije Tretjič zmagal Marko
V zvezi z gradnjo na Zgornji Hajdini, zaradi katere se je oblikovala tudi civilna iniciativa, so bila doslej izdana tri gradbena dovoljenja, a jih je Ministrstvo za okolje in prostor odpravilo in vrnilo v ponovni postopek, vendar ne iz razlogov, ki jih v pritožbah navajajo občani, ki nasprotujejo gradnji.
»Prvo gradbeno dovoljenje je bilo izdano v letu 2007. Ministrstvo za okolje in prostor je našo odločbo odpravilo z obrazložitvijo, da iz zadeve ni
Vabljeni
na predizbor ansamblov za
40
Ptuj 2009
^Larodno
Mm*, abavne
lasbe
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 31. maja ob 13. uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6.
Pošljite kupon, med prijavljenimi bomo izžrebali 35 potnikov.
dovolj jasno razvidno, ali je opravljanje posamezne dejavnosti v tem objektu skladno z odlokom o Prostorskih ureditvenih pogojih za območje MO Ptuj izven mesta Ptuja. UE Ptuj se je pri odločanju oprla na lokacijsko informacijo, ki jo je za ta objekt izdala Skupna občinska uprava. Ta informacija se tudi izdaja prav zato, da se pridobijo informacije o tem, ali je gradnja objekta določene namembnosti na določeni parceli možna. Ministrstvo se je postavilo na stališče, da zadeve
niso dovolj jasno obrazložene oziroma te lokacijske informacije sploh ni upoštevalo. Edini izhod je bil, da smo svet Občine Hajdina zaprosili za razlago, kaj je dejansko dovoljeno z odlokom, ki velja na njihovem območju. Takim situacijam bi se lahko izognili, če bi občine poskrbele za izdajanje bolj jasnih in konkretnih lokacijskih informacij,« je o začetku zapletov pri gradnji na Zgornji Haj-dina povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah.
Z> Stran 3
Na tretjem festivalu Z glasbo do srca so med 14 finalisti slavili skupina Nova legija s skladbo Mirne duše, Anita Kralj s skladbo Moja pesem, to si ti in skupina Prepih s skladbo Ona je šla na FKK; občinstvo pa je že tretje leto zapored izbralo Marka Mulca in njegovo skladbo Dajte mi krila.
Čeprav tokrat velika dvorana restavracije v Kidričevem ni bila čisto polna kot na prvih dveh festivalih, morda so bili temu vzrok neposredni prenos, televizijsko snemanje ter nekoliko pozna 21. ura, je 3. slovenski festival Z glasbo
do srca Ptuj 2009 v petek, 15. maja, zagotovo uspel; navsezadnje tudi zato, ker je slovenska zabavnoglasbena scena tako spet bogatejša za 16 novih, v glavnem prijetnih popevk.
O Stran 9
Perutnina Ptuj
Foto: CG
-oto: CG
Foto: OM
Slovenija • Maratonsko reševanje mejnega vprašanja
Slovenska vlada z dopolnili k Rehnovemu predlogu, Hrvati besnijo
Slovenska vlada je na četrtkovi seji po pričakovanjih obravnavala in sprejela dopolnila k zadnjemu predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za reševanje slovensko-hrvaškega spora o meji. Dopolnila so pred tem v torek večinsko podprli vodje parlamentarnih strank, v petek pa tudi odbor DZ za zunanjo politiko. Predsednik odbora Ivo Vajgl je po nujni seji povedal, da je odbor »izrazil vsebinsko podporo« tem dopolnilom.
Olli Rehn: pogovori se nadaljujejo
Slovenska dopolnila k zadnjemu kompromisnemu predlogu za način reševanja vprašanja meje in odpravo zastoja Hrvaške na poti v EU bomo pazljivo preučili, je v petek v Bruslju povedal evropski komisar za širitev Olli Rehn. Prav tako bodo po komisarjevih besedah potrebna še dodatna posvetovanja s Hrvaško.
»Kar je pomembno, je dogovor obeh strani. Smo tako blizu dogovoru, da ne bi bilo smiselno odnehati zdaj, ko smo že skoraj na cilju,« je poudaril Rehn. »Obe strani sta zavezani procesu posredovanja Evropske komisije, ki ga podpira tudi predsedujoči trio EU in države članice EU,« je še povedal. »Smo v stalnem stiku tako s slovensko kot s hrvaško vlado in pričakujem, da bom rezultate političnih pogovorov v Sloveniji prejel tekom dneva in nato bolj formalno v prihodnjih dneh,« je komisar odgovoril na vprašanje, ali je danes po telefonu govoril s slovenskim ministrom in ali mu bo ta odgovor predstavil v torek. Komisar je tudi povedal, da bo Slovenija, kot razume, predlagala dopolnila k njegovemu zadnjemu kompromisnemu predlogu, ki ga je predstavil stranema na zadnjem srečanju aprila. »Seveda bomo ta dopolnila pazljivo preučili s svetovalci in pravnimi eksperti,« je poudaril Rehn.
»Glede na to, da je Hrvaška kompromisni predlog sprejela v obstoječi obliki, bodo seveda potekala tudi nadaljnja posvetovanja s Hrvaško,« je še dodal. Tako je komisar jasno nakazal, da se pogovori nadaljujejo, potem ko so mediji od aprila ugibali, ali gre za predlog »vzemi ali pusti«.
Uvodnik
Vsi smo se ga kdaj napili, a vendar ...
O tem, da je kultura pitja alkoholnih pijač v Sloveniji na izredno nizkem nivoju, je bilo povedano že veliko. Pijančevanje, predvsem ob vikendih, se vedno pogosteje prikazuje kot nekaj povsem normalnega, kot eden najboljših načinov za relaksacijo. Zelo pogosto tudi med mladimi.
To, da mladostniki pijejo, večina staršev kot da je vzela v »zakup«. Zato, ker so doma pridni, ker pomagajo pri hišnih opravilih, ker imajo dobre ocene ipd. Kot da je mladostnikom sploh težko preprečiti pitje, saj zgleda, kot bi se svet in njegove vrednote postavile na glavo. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da pijejo tudi taki, ki so praktično še otroci. Pred časom so v enem izmed lokalov v centru mesta v petek popoldan praznovali 13. rojstni dan enega dekleta, ob tem pa veselo pili in kadili. Prizor, ob katerem te spreleti srh. Mladostniki, skorajda otroci, ki so se pijani valjali po tleh in ležali v lastnem bruhanju, za katere je bilo težko verjeti, da sploh vedo, kaj je alkohol. Ob tem pa seveda vse druge spremljajoče aktivnosti, ki gredo k »odraslosti«: poljubljanje in otipavanje. Sredi belega dne, sredi centra mesta. To nedvomno dokazuje, da starši velikokrat zmotno verjamejo, da je pomembna ura, kdaj otrok pride domov. A dejstvo je, da je veliko pomembneje vedeti, s kom se druži in ali je res zaupanja vreden. Zato me to, o čemer so poročali nekateri mediji, da so maturanti v parkih popivali, sploh ne čudi. V primerjavi s prizori, ki sem jih videla, se mi to, da 18-letnikipopivajo, sploh ne zdi tako grozno. Družba, v kateri živimo, jih je naučila, da je to normalno. Srhljivo pa je to, da začnejo prehitro in da se ne zavedajo posledic, ki lahko zaznamujejo njihovo življenje ali življenje njihovih bližnjih. Tako kot seje to zgodilo takrat, ko sem sama zaključila srednješolsko izobraževanje. Ko je eden izmed mladostnikov skočil v Dravo, iz katere ni uspel priti živ. Zgodba, ki se ne bi smela ponoviti nikoli več...
Dženana Becirovic
In kaj je vsebina dopolnil, ki jih je sicer Samuel Žbogar že v petek najprej preko telefona sporočil Olliju Rehnu? Po poročanju medijev naj bi Slovenija predlagala, da bi moralo arbitražno sodišče skupaj reševati vprašanje meje na kopnem in morju ter o stiku slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami in sicer na podlagi enakih načel, tudi na načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono). V Rehnovem predlogu slednjega načela ni, reševanje omenjenih vprašanj pa je ločeno. Slovenija naj bi bila pripravljena odpraviti blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU šele po ratifikaciji sporazuma o arbitraži v parlamentih obeh držav in ne že takoj ob sklenitvi sporazuma o reševanju vprašanja meje z arbitražo, kot to predvideva Rehnov predlog. Slovenija naj bi tudi predlagala, da bi dva arbitra določili obe državi. Če se ne bi mogli dogovoriti, bi predsednika sodišča določila Evropska komisija, on pa nato še dva
člana. Predlagala naj bi tudi, da lahko državi kadarkoli prekineta proces arbitraže, če se medtem dogovorita o kakšni drugi obliki rešitve spora.
Dopolnila k predlogu, ki jih slovenska vlada že poslala Rehnu, pa so hudo razjezila hrvaško politično vodstvo, ki ne štedi z ostrimi izjavami.
Sanader: Slovenske turiste bomo sprejeli, Hrvaške na proti v EU pa ne ustavil nihče
V sredo zvečer je tako Sana-der na predvolilnem srečanju v Gospicu »hrvaškim prijateljem v Sloveniji« sporočil, da »slovenska politika in slovenski državni vrh vodita slabo politiko«. Kot je ponovil, Hrvaška ne bo sprejela slovenske politike izsiljevanja, ko gre za vstop Hrvaške v EU. Nato je Sanader ponovno, v četrtek na prav tako predvolilnem srečanju v Splitu, pozval slovenski državni vrh, naj ne izsiljuje Hrvaške, ker je
tudi Slovenija vstopila v EU z nerešenim vprašanjem meje s Hrvaško. Hrvaški premier redno na strankarskih shodih pred nedeljskimi lokalnimi volitvam kritizira poteze Ljubljane. »Sporočam Sloveniji, sosednji in prijateljski državi, da bomo njene turiste prisrčno sprejeli, sicer naj nas prenehajo izsiljevati. Naj spomnim (slovenskega) premiera (Boruta) Pahorja, da je tudi njegova država postala članica EU ne glede na spor o meji,« je izjavil Sanader na enem izmed osrednjih trgov v njegovem rojstnem mestu. Poudaril je, da nihče ne bo ustavil Hrvaške na poti v EU. »Če ima Evropa priložnost, v kar tudi sam verjamem, temelji na enakih standardih. Dvojnih standardov ne more biti,« je Sanaderjevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Bi lahko Švedska odvzela glas Sloveniji?!
Medtem se je časnik Novi
list odzval na četrtkovo odločitev slovenske vlade, ki je sprejela dopolnila k zadnjemu predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za reševanje slovensko-hrva-škega spora o meji. »Sloveniji se ne mudi, nikogar v Ljubljani sploh ne zanima, ali bo Hrvaška in kdaj postala članica unije. Slovenski politični vrh je usmeril vse svoje moči v uresničenje le enega cilja -kako dobiti kos hrvaškega ozemlja, ki naj ji po njenem mnenju tudi pripada, od uresničitve tega cilja pa je zdaj odvisna tudi Pahorjeva vlada,« ocenjuje reški časnik.
Dodaja, da je prihodnja predsedujoča EU, Švedska, od katere Ljubljana pričakuje novo pobudo za reševanje spora, že omenila možnost, da bi Sloveniji odvzeli pravico glasu, kakor je zapisano v Amsterdamski pogodbi. »V tem primeru bi o sprejemu Hrvaške v EU odločalo 26 članic, ne pa tudi Slovenija,« sklene časnik.
STA (pripravlja: SM)
Prejeli smo • Odgovor na sestavek Kaj so o EP povedali dosedanji poslanci
Kvantitativne statistike ne govorijo o kvaliteti dela poslanca
Navajanje golega števila prisotnosti na posameznih sejah Evropskega parlamenta oziroma števila poročil je zavajajoče, še posebej ko govorimo o delu evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Omenjena statistika zagotovo ne more nič povedati o kakovosti dela niti o resničnih dosežkih poslanca. Pri tovrstnem statističnem navajanju prisotnosti je izpuščenih veliko pomembnih dejstev, ki kažejo na prizadevanja in uspešno delo Lojzeta Peterleta.
Želimo navesti zgolj nekaj dejstev, ki jih statistike o prisotnosti in poročilih ne morejo prikazati. Statistike tako ne govorijo, da je Lojze Peterle ustanovil medparla-mentarno skupino Evropskih poslancev za boju proti raku MAC (Member against cancer), ki združuje danes že preko 70 poslancev in poslank Evropskega parlamenta. Ob tem naj spomnimo, da je bil prav letos Lojze Peterle dobitnik nagrade za najbolj aktivnega poslanca na področju dela za zdravje. Prav tako je bil lani nagrajen v Bolgariji za svoja prizadevanja na področju boja proti raku. Znano je tudi, da je na podlagi pobude Lojzeta Peterleta prišlo do pocenitve storitev
mobilne telefonije v tujini za 70%, kar je ob svojem obisku v Sloveniji potrdila tudi evropska komisarka Viviane Reading. Lojze Peterle je kot evropski poslanec vodil prvo slovensko delegacijo na obisk v Evropsko vesoljsko agencijo ESA, čemur je sledil pridružitveni sporazum s Slovenijo. Znana so njegova uspešna prizadevanja v zvezi z odprtimi vprašanji meje med Slovenijo in Hrvaško, še posebej v tem zadnjem obdobju. V obdobju 2004-2005 je bil Lojze Peterle posebni odposlanec OVSE za Srednjo Azijo, kjer je bil po uspešnem delu deležen pozitivnih ocen vseh sodelujočih držav. Lojze Peterle je podpredsednik Evropske ljudske stranke, naj-
večje evropske politične skupine, kar je pomembno tako za Slovenijo kot za Evropski parlament. V tem mandatu je Lojze Peterle nastopil na več kot 100 mednarodnih konferencah, kjer je promoviral in zagovarjal interese Slovenije. Bil je začetnik in organizator številnih pobud, ki so promovirale Slovenijo v Evropi (bil je pobudnik predstavitve slovenske ustvarjalnosti v Euro-pa-parku v Rustu, pobudnik prve slovenske fotografske razstave in organiziral prvi pevski nastop v Slovenski hiši v Bruslju, prav tako je bil glavni sponzor in gostitelj obiska vseh Vinskih kraljic v Evropskem parlamentu prejšnji mesec). Lojze Peterle je v Bruslju sprejel tudi več kot
1500 obiskovalcev iz vse Slovenije.
Prisotnost na posameznih zasedanjih zmanjšuje tudi dejstvo, da je Lojze Peterle član Odbora za okolje kot tudi Odbora za zunanjo politiko, ki imata praviloma seje ob istem času. Avtor bloga o omenjeni statistiki dela poslancev je za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal, da se zaveda neobjektivnosti statističnih podatkov, iz katerih je le težko sklepati, kateri poslanec je bolje opravljal svoje delo. »Nihče ne ve, ali je poslanec, kije prisoten na zasedanju, zares dejaven, ali le pobira dnevnice,« je dejal avtor.
Dominik Frelih
asistent evopskega poslanca
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Še o sporni gradnji na Zgornji Hajdini
Javni red in mir sta stvar policije, ne gradbenih postopkov
V zvezi z gradnjo na Zgornji Hajdini, zaradi katere se je oblikovala tudi civilna iniciativa, so bila doslej izdana tri gradbena dovoljenja, ki jih je Ministrstvo za okolje in prostor odpravilo in vrnilo v ponovni postopek, vendar ne iz razlogov, ki jih v pritožbah navajajo občani, ki nasprotujejo tej gradnji. Bistvo težav je bilo v razlagi in izvajanju občinskih prostorskih aktov, pravi načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah.
»Prvo gradbeno dovoljenje je bilo izdano v leni 2007. Ministrstvo za okolje in prostor je našo odločbo odpravilo z obrazložitvijo, da iz zadeve ni dovolj jasno razvidno, ali je opravljanje posamezne dejavnosti v tem objektu skladno z odlokom o Prostorskih ureditvenih pogojih za območje MO Ptuj izven mesta Ptuja.
UE Ptuj se je pri odločanju oprla na lokacijsko informacijo, ki jo je za ta objekt izdala Skupna občinska uprava. Ta informacija se tudi izdaja prav zato, da se pridobijo informacije o tem, ali je gradnja objekta določene namembnosti na določeni parceli možna. Ministrstvo se je postavilo na stališče, da zadeve niso dovolj jasno obrazložene oziroma te lokacijske informacije sploh ni upoštevalo. Edini izhod je bil, da smo svet Občine Hajdina zaprosili za razlago, kaj je dejansko dovoljeno z odlokom, ki velja na njihovem območju. Takim situacijam bi se lahko izognili, če bi občine poskrbele za izdajanje bolj jasnih in konkretnih lokacijskih informacij,« je o začetku zapletov pri gradnji na Zgornji Hajdina povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah.
Konec leta 2007 je UE Ptuj izdala drugo gradbeno dovoljenje. Med postopkom je investitor delno spremenil vlogo, kleparsko delavnico je spremenil v garažo. Med
Foto: Črtomir Goznik
Jakob Murat, investitor sporne gradnje na Zgornji Hajdini: »Brez odvetnice ne dajem izjav.«
enim in drugim gradbenim dovoljenjem je začela veljati nova Uredba o vodovarstve-nem območju Dravsko-ptuj-skega polja, po kateri je potrebno za gradbeni objekt pridobiti vodno soglasje Agencije RS za okolje. MOP je drugo gradbeno dovoljenje odpravilo z obrazložitvijo, da je bilo vodno soglasje dano samo za spremenjen dodatek k projektu, ne pa za celotni projekt. Tretje gradbeno dovoljenje, izdano je bilo v letu 2008, pa je bilo odpravljeno z obrazložitvijo, da ni ustrezno upoštevan Odlok o pro-storsko-ureditvenih pogojih za območje občine Hajdina, ki je bil medtem sprejet, je povedal Grah. Odlok med drugim uveljavlja tudi Službo mestnega arhitekta, ki mora odobriti večstanovanjske
objekte, upravne objekte, objekte za turizem, gostinstvo in podobno.
Investitor Jakob Murat je upravnemu organu predložil akt Skupne občinske uprave Pritrdilno mnenje k urbanistični postavitvi in oblikovni podobi predvidenega stano-vanjsko-poslovnega objekta, vendar ga Ministrstvo za okolje in prostor ni upoštevalo. Kot pojasnjuje načelnik, je omenjena odobritev poseben akt občinskega organa kot so-glasodajalca k gradbenemu dovoljenju. Po zakonu o splošnem upravnem postopku mora ta organ o morebitni zavrnitvi odobritve odločiti v 15 dneh, če ne, se šteje, da je soglasje dano. Upravna enota Ptuj se sedaj ravna po tej zakonski ureditvi. Temu pa bodo morali slediti tudi
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Metod Grah, načelnik Upravne enote Ptuj: »Odločili bomo na podlagi dejanskega stanja.«
občinski organi, če želimo zadostiti formalnim zakonskim zahtevam, ki jih edine upošteva ministrstvo, ko odloča o pritožbi, pravi načelnik UE Ptuj.
O navedbah civilne iniciative, da nasprotujejo gradnji tega objekta zaradi bojazni pred kaljenjem nočnega miru, je dejal le, da takšni razlogi v dosedanji praksi v pritožbenih postopkih zoper gradbeno dovoljenje pred ministrstvom in na sodiščih nikoli niso bili upoštevani, ker je zagotavljanje javnega redu in miru stvar policije, ne pa gradbenih postopkov.
Še zmeraj vsak na svojem bregu
Zaradi vsega, kar se dogaja v zvezi z načrtovano gradnjo na Zgornji Hajdini, je bila 20. aprila letos sklicana ponovna ustna obravnava. Investitor in stranke v postopku so tudi po tej obravnavi ostali vsak na svojem bregu. Tisti, ki so bili proti gradnji že doslej, vztrajajo naprej pri svojem, da gradnje ne bodo dovolili. Očitajo, da bo zaradi gostinskega lokala prevelik hrup, objekt bo zgrajen preblizu meje, zahtevajo protihrupno ograjo.
Ptuj • SD ne podpira izločitve četrtne skupnosti Breg-Turnišče
Ptuj mora ohraniti status mestne občine
Poslanec DZ Dejan Levanič in predsednik občinskega odbora SD Ptuj sta na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila stališča stranke SD o zahtevi civilne iniciative za odcepitev krajevnih skupnosti Breg in Tbrnišče ter za oblikovanje nove občine. Predlog za ustanovitev nove občine naj bi bil v državni zbor podan 18. maja. Vlagatelj je poslanec Franc Pukšič.
Namera civilne iniciative, ki se javnosti zaradi številnih groženj in maščevalnosti še ni uradno predstavila, je sprožila številne aktivnosti, nekatere pa utrdila v prepričanju, da za vsem stoji stranka SDS, ne pa ljudje s svojimi zahtevami in pričakovanji. Skorajda ni četrtne skupnosti v MO Ptuj, na kateri naj ne bi vsaj enkrat v mandatu zažugali mestni oblasti z ustanovitvijo nove občine. Vse pa imajo skupni imenovalec: neurejena infrastruktura, ker se okolica slabše razvija kot mesto.
Na vložitev predloga za ustanovitev nove občine sta
se prva odzvala ptujska SD in poslanec Dejan Levanič. Čeprav razumejo potrebe in situacijo, v kateri so se znašli prebivalci ČS Breg-Turnišče, skupaj jih je okrog 3800, zaradi premalo informacij podpisa podpore v tem trenutku ne morejo dati. Preverili bodo, kakšne so sploh formalne možnosti za ustanovitev nove občine oziroma odcepitve dela mesta. V SD tudi opozarjajo, da obstaja bojazen, da bi v primeru izločitve ČS Breg-Turnišče Ptuj izgubil status mestne občine, to pa bi imelo dolgoročne posledice za vse. V SD tudi nimajo podatkov o
Foto: Črtomir Goznik
Na včerajšnji tiskovni konferenci: poslanec državnega zbora Dejan Levanič (SD) in Miran Meško, predsednik občinskega odbora SD Ptuj
tem, ali si novo občino želijo vsi prebivalci ČS ali le peščica. MO Ptuj mora narediti vse, da do nove občine ne pride.
Včeraj so se o tem pogovarjali že na izredni seji ČS, ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je na to temo sklical tudi izredno sejo mestnega sveta. Po prepričanju SD naj bi bil edini motiv za novo občino enakomeren razvoj z ostalim mestom, zato podpirajo pobudo za oblikovanje novega razvojnega programa MO Ptuj za celovit, skladen in enakomeren razvoj ptujske občine.
MG
Načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah je na vprašanje, kaj sedaj, kako bodo vnovič odločili, odgovoril, da morajo odločiti na podlagi dejanskega stanja. Hrup se da izmeriti, kar pa zadeva gradnjo preblizu meje, bo potreben ogled na terenu, da se bo videlo, kako je z drugimi hišami, kolikšen je njihov odmik od meje. Če so vse hiše od meje oddaljene manj kot štiri metre, očitek o gradnji preblizu meje odpade.
Jakob Murat, investitor sporne gradnje na Zgornji Hajdini, je povedal, da izjav glede vsega, kar se dogaja v zvezi z njegovo gradnjo, ne daje brez odvetnice.
Kdaj se bodo pritožniki utrudili? Praksa kaže, da se običajno take zadeve ustavijo na upravnem sodišču, ko se začnejo pojavljati stroški, kajti na sodišču tožbe ne moreš vlagati brez odvetnika. V upravnem postopku pa so zadeve brezplačne.
V odloku o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta - prostorski ureditveni pogoji za območje občine Hajdina - je v 7. členu, na katerega se opirajo pritožniki, med drugim zapisano, da se ekološko motečih objektov, kot so določene vrste obrti in industrije, prometni objekti in športni objekti ter drugi objekti, ki so lahko direktni ali posredni vir hrupa ali drugih motečih emisij, ki ogrožajo osnovno namembnost območja, praviloma ne dopušča urejati v strnjenih delih naselja, temveč le izven teh oziroma ob robu naselja.
MG
Ptujsko jezero • Na ptujskem morju bo tudi letos živahno
Bo Ptuj kmalu označen tudi z jadrnico?
Sezona na Ptujskem jezeru, največjem slovenskem jezeru, traja od 1. maja do konca septembra. Začela se je na najlepši možni način, s prvomajskim srečanjem, ki je povezalo več organizatorjev, ter s športom, rekreacijo in zabavo.
Še pred tem pa je svojo oceno dela na redni letni skupščini podalo BD Ranča Ptuj, ki je lani skladno z odlokom o plovbi po reki Dravi in Ptujskem jezeru tudi izvajalo skrbništvo nad plovbo. V letu 2008 so organizirano predstavili vodne športe v osnovnih šolah. V večji meri jim je uspelo privabiti mlade jadralce, v šolo jadranja se jih je vključilo 21. Kot je povedal predsednik BD Ranča Ptuj Emil Mesaric, so se v letu 2008 srečevali tudi s kadrovskimi problemi. Kljub številnim prizadevanjem niso uspeli pridobiti nobenega verificiranega trenerja. Jadralci razreda optimist so trenirali skupaj s ŠD Piran in njihovim trenerjem Milanom Morganom. Jadralci v razredih laser, laser 4.7 in laser radial pa so bili prepuščeni lastni iznajdljivosti. Kljub temu sta Uroš Judež in Jure Jaušovec zabeležila uspešno jadralno sezono. Udeležila sta se svetovnega prvenstva v Trogirju v razredu Laser 4.7. Že uvrstitev na svetovno prvenstvo je bila za klub velik uspeh, izkazala pa sta se tudi z uvrstitvijo, Uroš Judež je zasedel 155. mesto, Jure Jaušovec pa 229. med okrog 390 jadralci. Haris Hrenko je prevzel trenersko vlogo pri veslaški sekciji, po navodilih reprezentančnega trenerja Slovenije je treninge vodil uspešno, kar je razvidno tudi iz doseženih rezultatov. Najuspešnejši tekmovalec med veslači in v okviru društva je bil Tilen Vidovič, dosegel je izredne rezultate med mlajši-
mi mladinci in mladinci v kajaku, v obeh kategorijah je bil državni prvak. Pred kratkim pa je postal tudi član državne mladinske reprezentance in se bo udeležil svetovnega mladinskega prvenstva v Moskvi. Med ptujskimi osnovnošolci je bil proglašen na Naj športnika Ptuja. Aleš Vršič se je v letu 2008 prvič uspešno boril med kajakaši na mirnih vodah v članski konkurenci. Zelo uspešno so lani tekmovali tudi mlajši veslači.
Leto 2008, v katerem so imeli 68 članov, bo v društveni kroniki zapisano kot zelo uspešno leto tudi glede novih plovnih objektov. Kupili so tekmovalna čolna K-1 in K-2. Jadralci so dobili nova jadra za optimiste laser 4.7 in laser radial. Za potrebne vodnih športov je MO Ptuj lani kupila 10 jadrnic razreda Optimist, 3 jadrnice Laser,
2 kajaka dvoseda, 6 kajakov enosedov in 3 sodniške čolne katamarane. Emil Mesarič je povedal, da je BD Ranca lani pridobilo osnovne pogoje za svoj športni razvoj in razvoj vodnih športov v MO Ptuj. Na skupščini so pregledali tudi uresničevanje prireditvenega programa, vseh sedem načrtovanih prireditev so uspešno izvedli. Po finančni plati pa lansko leto ni bilo najboljše, ker se sponzorji niso izkazali. Niti evra pa, kljub pogodbi, niso dobili od Dravskih elektrarn Maribor. Zahvalili so se MO Ptuj in Zavodu za šport za dodeljena sredstva na podlagi razpisov.
Pred kratkim so uspeli rešiti tudi problem trenerja jadralne sekcije, tako da lahko program in tekmovalni del uspešno izvajajo. Računajo, da se bo v državno reprezentanco v razredu Optimist
vključil tudi Jure Medved in se udeležil evropskega prvenstva, ki bo letos v Piranu.
V zadnjih letih se je na Ptujskem jezeru naredilo veliko. Urejeno je bilo pristanišče in vstopno-izstopna mesta. Ran-carji so se pomena Ptujskega jezera za njihovo dejavnost in razvoj vodnih športov ter rekreacije nasploh zavedali že pred dobrimi 35 leti, s svojim delovanjem so vplivali na MO Ptuj in DEM, da se je začel uresničevati projekt Vitalizacije Ptujskega jezera. Za ureditev pristanišča in vstopno-izsto-pnili mest so bila pridobljena tudi evropska sredstva. Urejena je bila veslaška proga, na kateri bodo poslej organizirana vsa veslaška državna prvenstva. Vse te pridobitve so hrbtenica vsega tistega, kar se še mora urediti, poudarja Emil Mesarič. Tudi pri nadaljnjem urejanju Ptujskega jezera računajo na državna in evropska sredstva. Ko bo veslaška proga dokončno urejena, bodo na Ptujskem jezeru lahko potekala tudi evropska in svetovna prvenstva. Končni cilj je ureditev marine, da bi lahko Ptuj označili tudi z jadrnico, da bi postal edino mesto z marino na celini, kar bo ob vseh danosti, ki jih ima, še povečalo njegovo turistično privlačnost. BD Ranca se že sedaj in se bo tudi v bodoče pomembno vključevalo v turistično ponudbo Ptuja in okolice. V novi sezoni bodo stalno vozile tudi rancarke.
Prireditveni koledar za letos je prav tako bogat kot v prejšnji sezoni. 15., 16. in 17. maja so organizirali krite-rijsko jadralno regato Jadro Rance 2009 v razredih Optimist, Laser radial in Laser 4.7 za izbor jadralcev za državno reprezentanco. Takih regat je v Sloveniji samo šest, edina na celini pa se odvija na Ptujskem jezeru. Prvo soboto v juniju bodo organizirali veslaško regato za slovenski pokal, 20. in 21. junija bo na Ptujskem jezeru potekala jadralna regata za razred Optimist za celinski pokal, junija bodo tudi soorganizatorji velikega turnirja v odbojki na mivki. Ob Ranci bodo do takrat za te namene uredili veliko igrišče za odbojko na mivki, na katerem bo mogoče igrati tudi nogomet in rokomet. Prvega avgusta bodo organizirali že 17. tradicionalno rancarijo, konec avgusta pa še državno prvenstvo v kajakih in kanujih.
MG
Foto: Črtomir G ozn i k
Ptujsko jezero iz leta v leto ponuja več.
Od tod in tam
Trnovska vas • Obnova se nadaljuje
V sklopu infrastrukturne obnove Trnovske vasi se bodo že v naslednjih dneh začela izvajati dela na gradnji javne kanalizacije, javne razsvetljave in ureditvi avtobusnih postajališč. Pogodba med občino in najugodnejšim ponudnikom je bila podpisana prejšnji teden. Za izvedbo projekta Obnova Trnovske vasi se je prijavilo sedem ponudnikov, izbran pa je bil najugodnejši, Cestno podjetje Ptuj. S predstavnikom tega podjetja je župan občine Trnovska vas prejšnji teden podpisal pogodbo, dela pa bodo stekla že v prihodnjih dneh. V sklopu omenjenega projekta se bo izvajala gradnja javne kanalizacije kanala B v Trnovski vasi, javne razsvetljave ob regionalni cesti R1-229 v centru Trnovske vasi, avtobusno postajališče v Trnovski vasi in javna razsvetljava Trnovska vas-Trnovci.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Rimski vsakdan sedaj v knjigi
Po uspešni razstavi Rimski vsakdan v Petovioni, ki so jo junija lani postavili v Arheoloških zbirkah ptujskega muzeja, je luč sveta sedaj ugledala še istoimenska knjiga avtorjev Mojce Vomer Gojkovič in Ivana Žižka. Na razstavi je bila na ogled pisana paleta predmetov, ki pričajo o burnem življenju v Petovioni. Arheologa Pokrajinskega muzeja Ptuj-OrmožMojca Vo-mer Gojkovič in Ivan Žižek, ki sta razstavo pripravila, sta ob njej izdala brošuro, prejšnji teden pa še obsežno knjigo. »Predstavitev arheologije je zelo pomembna, saj jo na Ptuju vse preveč zanemarjamo,« je na predstavitvi knjige povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih. Vzdušje rimske Petovione so tako na lanskoletni otvoritvi razstave kot na predstavitvi knjige pričarali z okusnimi prigrizki, ki so jih pripravile haj-dinske gospodinje.
Dženana Bečirovič
Ptuj • 59 let od mature
Foto: DB
Foto: DB
Foto: Črtomir Goznik
V hotelu Primus na Ptuju so se prejšnji petek srečali maturanti, ki so končali šolanje na Srednji kmetijski šoli Maribor leta 1950. V razredu jih je bilo 43, živi še jih okrog 20. Vsako leto se srečajo v drugem kraju, najpogosteje v okolici Maribora in Ljubljane. So ena izmed redkih generacij maturantov, ki se srečajo vsako leto. Že dan prej, 14. maja, pa so se srečali štirje maturanti, Janez Mlakar, Jani Gonc, Vinko Dreu in Gu-sti Ozmec, nerazdružljiva četvorka, kije šolsko druženje utrdila še s prijateljstvom v zasebnem življenju, ki mu ni para. Njihovo prijateljstvo je iz leta v leto trdnejše, prepričani so, da ga bodo gojili še dolgo.
Bosna • Perutnina Ptuj kljub recesiji odlično
Mesto okusov uresničilo napovedane cilje
V minulih dneh je minilo leto dni od zagona Perutnininega obrata v Bosni in Hercegovini, Mesta okusov (pod okriljem družbe PP B), ki velja za najmodernejši obrat v jugovzhodni regiji. Podjetje je v tem letu ustvarilo za sedem milijonov evrov prihodkov in se s tem uvrstilo med najboljše štiri družbe izmed skupno kar 17, ki sestavljajo Skupino PP.
Foto: SM
Najpomembnejši trije možje, ki so že lani ob odprtju Mesta okusov v BiH napovedali uspešno poslovanje ter ga z letošnjimi rezultati tudi uresničili (z leve): generalni direktor Skupine PP in predsednik uprave Roman Glaser ter vodilna v PP B direktor Enver Sišic in Mladen Andric.
»Izredno uspešni rezultati prodaje pomenijo, da naša živila na celotnem trgu vsakodnevno uživa skoraj dva milijona potrošnikov, število pa se iz leta v leto povečuje,« je lanskoletno poslovanje komentiral dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, in dodal, da je za Skupino Perutnina Ptuj naložbeno naravnano leto, v okviru katerega je Skupina dosegla načrtovano rast in realizacijo. »Realizirali smo več kot 240 milijonov evrov konsolidi-ranega prometa in tako rasli z načrtovano, nekaj več kot 20-odstotno stopnjo.«
Z uvedbo druge izmene do 12 milijonov evrov
V BiH sicer posluje več družb pod okriljem Skupine PP (poleg PP B še družba PP S, ki se ukvarja z vzrejo in obdelavo perutninskega mesa, ter družba, ki se ukvarja s trženjem Perutnininih živil v prostoru BiH in tudi zaposluje več kot 10 sodelavcev), ki so skupaj zabeležile kar 85-odstotno rast poslovanja, kar v številkah predstavlja 18,7 milijona evrov. To generalni direktor Glaser pojasnjuje tako: »Lanska vzpostavitev celotne verige je imela poleg povsem kakovostnega in logističnega tudi močan ekonomski vpliv na celotni bosanski trg. V letu 2008 je namreč občutno zrasel celotni trg BiH, na katerem je Perutnina Ptuj realizirala omenjenih 18,7 milijona evrov prihodkov, kar pomeni na letni osnovi 85-odstotno rast. Taka rast v preteklem letu je bila dosežena zaradi tega, ker
je to prvo leto ustvarjanja si-nergij na tem trgu, ko je vso leto delovala družba PP S - za vzrejo in obdelavo perutninskega mesa, večji del leta pa tudi družba PP B. Vse leto je tudi delovala trgovska družba in celotna veriga je ustvarila predstavljeni rezultat.«
Dobri rezultati poslovanja so očitno tudi odlična motivacija za naprej, saj direktor Mesta okusov Enver Šišic napoveduje dodatno, kar 71-od-stotno rast prometa tega obrata, kar naj bi v številkah predstavljalo dvig z doseženih sedmih na 12 milijonov evrov v tem letu. »To veliko stopnjo bo dosegla z zapolnitvijo razpoložljivih kapacitet in z uvedbo še ene izmene, kar bo pogojevalo tudi dodatno zaposlovanje v tej družbi,« je optimistične napovedi utemeljil prvi mož PP Roman Glaser.
Foto: Črtomir Goznik
Rast pa je tudi cilj celotne Skupine Perutnina Ptuj, saj nameravajo v letošnjem letu prihodke povečati za več kot petino, največjo rast pa planirajo ravno na trgih JV Evrope, kjer bodo ustvarili 55 odstotkov vseh prihodkov, ter v Avstriji, kjer je najmlajša hčerinska družba Perutnine Ptuj.
Poleg prodajnih pa so si ptujski perutninarji zadali še druge cilje. Kot rečeno, želijo doseči primat v BiH, Srbiji ter Makedoniji in utrditi svoj položaj v Sloveniji, na Hrvaškem ter širše v regiji. Veliko energije in trženjskih aktivnosti pa bodo usmerili tudi v to, da poli osvoji prvo mesto med piščančjimi salamami na vseh ključnih trgih in postane številka ena.
V srbskem Topiku začeli tržiti blagovno znamko PP
Poleg BiH pa namerava PP krepiti svoj položaj tudi v Srbiji, kjer je prevzela družbo Topiko iz Bačke Topole v Vojvodini; slednja velja za drugo največje perutninarsko podjetje v Srbiji. S prevzemom je seveda pridobila tudi njene kapacitete in infrastrukturo.
O tem, kakšni so načrti PP v Srbiji, pa je Roman Glaser povedal: »Dejavnost družbe ves čas poteka povsem nemoteno; to pomeni, da v Topiku dela več kot 600 sodelavcev na segmentu obdelave perutninskega mesa, predelave v živila na osnovi perutninskega mesa, družba pa ima
organizirano tudi vzrejo pri kooperantih. Po prvem letu delovanja v sistemu PP je To-piko poleg lastnih blagovnih znamk začel tudi pripravo mesa in posameznih živil pod blagovno znamko PP. Tako so zdaj že nekaj tednov na srbskem trgu živila PP iz Topika deklarirana tudi kot pripravljena v Srbiji. S tem so dobila status domicilnega živila, kar pomeni, da imajo vse atribute »made in Srbija« in so tudi pri potrošnikih dobila veljavo nacionalnega živila. To je pomembno iz več razlogov, PP pa je na ta način tudi vzpostavila novo lokacijo, kjer pripravlja svoja živila po recepturah iz Ptuja in z upoštevanjem vseh standardov kakovosti, varnosti in sledljivosti, kot veljajo za njene obrate v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH.«
V Makedoniji ostaja le prodajna mreža
Če je relativno velik srbski trg za PP zanimiv z lastniško-infrastrukturnega vidika, pa ni tako v Makedoniji, kjer PP ne namerava odpirati svojih obratov: »V Makedoniji, državi s podobnim številom prebivalcev, kot jih imamo v Sloveniji, PP posluje po načelih klasičnega izvoza v to državo. Tam ima štiri distributerje, ki zagotavljajo nacionalno pokritost trga. Drugih poslovnih ambicij v tej državi PP nima in je tako sodelovanje v tem prostoru skladno tudi z nadaljnjo strategijo družbe,« je še pojasnil Roman Glaser.
SM
V prvem letu poslovanja so v sodobnem obratu Mesto okusov realizirali sedem milijonov evrov, letos jih načrtujejo dvanajst.
Od tod in tam
Ptuj • Projekt Evropske prestolnice kulture je priložnost
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je vesel, da je Svet Eu imenoval Maribor in partnerska mesta za Evropsko prestolnico kulture 2012. Vodja projekta EPK na Ptuju je Franc Mlakar, kot prokuristka pa bo projekt profesionalno vodila Zdenka Ristič z MO Ptuj. Evropska prestolnica kulture je priložnost, poudarja župan, ki jo moramo izkoristiti, uveljavljena blagovna znamka, katere sadove bodo uživali tudi prihodnji rodovi. Z zaključkom EPK se projekt ne sme zaključiti, živeti mora dalje. Tudi investicije, ki jih je mesto začrtalo v okviru EPK, je odločeno uresničiti. Kar pa zadeva kulturno-kongresni center, naj bi ta zrasel v grajski žitnici, kjer naj bi bilo že vse pripravljeno za začetek temeljite obnove.
MG
Ptuj • Jože Glazer odstopil
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri mestnem svetu Jože Glazer (SD) je odstopil kot predsednik in član te komisije. Ugotovil je, da s svojim delom in strokovnimi kompetencami ne more vplivati na kadrovsko politiko v MO Ptuj, na to, da bi na odgovorne javne funkcije prišli najbolj kompetentni ljudje, za kar si vseskozipri-zadeva. Pogosto se je podpisoval pod sklepe, s katerimi se osebno ni strinjal. Vodenje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je prevzel v prepričanju, da se bo v kadrovski politiki MO Ptuj spremenilo na bolje, da bo MO Ptuj postala »bolj srečne roke« na tem področju.
MG
Ptuj • Bronasta plaketa za Petra Petka
Foto: Črtomir Goznik
Dan po tem, ko je napolnil 20 let dela v obrti, servisiranja gasilske opreme, je Peter Petek iz Ze-chnerjeve ulice na Ptuju prejel bronasto plaketo Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj. 13.
maja so mu jo izročili predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič, v. d. sekretarja Boris Repič in predsednik kovinarske sekcije pri OOZ Ptuj Andrej Čuš. Petek pravi, da je potrebno delati pošteno, kvalitetno in cenovno primerno, napačno je mišljenje, da lahko v obrti delaš, kar hočeš. Kljub recesiji ima dela dovolj, pozna pa se, da ni denarja in da se je potrebno zelo truditi, da prideš do svojega denarja. Prizadeva si, da bi vsak, komur vzdržuje gasilni aparat, le-tega znal tudi uporabljati. Ko se zgodi požar, je za učenje že prepozno. Pri poučevanju uporabe gasilnih aparatov se povezuje z varnostnimi inženirji.
Ormož • Cvetke iz političnega dogajanja
Zanimivo trasiranje cest
Samostojni svetnik ormoškega občinskega sveta Bogomir Luci je sklical tiskovno konferenco, saj je uvidel, da nima smisla čakati na opozicijske kolega, s katerimi so se po novem letu dogovorili, da bodo začeli nastopati skupaj, kar pa se ni in ni zgodilo. Ker Vili Trofenik za stanje v občini krivi opozicijo, ga je Luci pozval, naj pove, kdo so tisti, ki so krivi.
Foto: vki
Bogomir Luci je razočaran nad neusklajenostjo opozicije.
Tudi Bogomir Luci je mnenja, da je bila po novem letu idealna priložnost, da se stvari na ravni koalicije spremenijo, županu je bila dana možnost, da menja podžupana. Vendar je prišlo v opoziciji do razkola, nekateri so se že videli na položajih in dopuščali možnost koalicije z SDS, je povedal Luci, ki še vedno ne more pozabiti županovega praznovanja rojstnega dne v času uradnih ur. Sporno se mu zdi, da je Alojz Sok za zabavo uporabil čas uradnih ur in občinske prostore. "Povabil naj bi jih v gostilno, kjer naj bi se poveselili izven delovnega časa," je prepričan Luci. Po njegovem mnenju pa naj bi županova izjava, da bi tudi njega povabil na kozarček, če bi bil človek, kot je treba, dokazovala, da so v občinski zgradbi točili alkohol. To pa naj bi bilo v nasprotju z zakonom, ki ga je Alojz Sok,
ko je bil poslanec, najbrž tudi sam sprejel. Lucija moti tudi to, da je vodja urada župana razpošiljala vabila za tiskovno konferenco N.Si, torej opravljala naloge kot servis izven-parlamentarne stranke.
Svetnika Lucija motijo tudi zaposlitve - na Ljudski univerz Ormož naj bi zaposlili mizarja, za katerega menda nihče ne ve povedati, kaj dela. "Gre za politična kadrovanja in za plačilo uslug," je prepričan Bogomir Luci, ki ga moti tudi to, da je ta oseba v delovnem času pisala komentarje na www.nezazeleno.si.
Po Lucijevih podatkih menda tudi z belimi lisami v projektu širokopasovnega interneta naj ne bi bilo vse tako, kot je treba. Trdi, da je delno že zgrajena infrastruktura za optični kabel in se sprašuje, zakaj bodo v vaseh, kjer infrastruktura že obstaja, kopali na novo.
Nekaj je povedal še o nenavadnem načinu gradnje cest na Ormoškem. Bogomir Luci je bil menda priča, da na Ormoškem ceste trasira ekipa, ki je sestavljena iz župana Alojza Soka, občinskega hišnika in direktorja skupne medobčinske uprave, ki ko-
ličijo cesto. Župan menda vozi merilno kolo, direktor ima v žepu sprej in označuje asfalt, hišnik pa ima v rokah 10-kilogramsko macolo. Po Vitanu pa naj bi se za njimi vozil še župan občine Središče ob Dravi. "Kateri od njih je usposobljen za trasiranje
ceste, naj vsak presodi sam. Menim, da bi zraven moral biti vsaj geodet. Nekateri si pač domišljajo, če so končali fakulteto, da znajo vse," pravi Luci. Pri gradnjah se menda posega na privatno lastnino. "Ponekod so ceste v katastru vrisane le 3 metre, cesta v naravi pa je seveda širša, skupaj z bankinami tudi po 5 metrov. Nekaterim posameznikom so odkupili zemljišča in sklenili služnostne pogodbe, na večini cest pa ne. Župan trdi, da naj bi bil to prispevek ljudi h gradnji cest. Nekateri morajo veliko prispevati, drugi pa nič. Medtem pa imajo drugi na občinskih zemljiščih postavljene objekte. Mislim, da je bolje, da zgradimo manj cest, a kvalitetno in tako, kot je treba. Nismo tako bogata občina, da bi lahko poceni gradili," je povedal Bogomir Luci.
Spomnil je na svoja opo-
zorila, da bodo zaposleni muzeja ostali na plečih vseh nas, kar se je sedaj dejansko zgodilo, pa še brez svojega muzeja smo ostali, je bil oster Luci: "Nekdo bi moral za to prevzeti odgovornost. Sok naj namesto o tožbi proti državi razmisli o svojem odstopu, ker je s svojimi izjavami zavajal ljudi, da so na referendumu glasovali tako, kot so. Na koncu bomo za muzej plačali točno toliko, kolikor nam bodo na Ptuju rekli."
Za konec se je posvetil še aktualnim dogodkom. Ni mogel mimo dejstva, da so svetniki na seji občinskega sveta izglasovali podporo kandidatki Irmi Murad, potem pa so na seji sveta zavoda svetniki Branko Šumenjak, Valerija Kolenko in Jožef Cajnko glasovali proti njej. "Morda se določeni desni politiki že vidijo na levici in so zato potrdili kandidata, ki je menda levičar in doma iz Maribora," je dejal Luci. Pa še z enim ocvirkom je zabelil za konec. Glede mnenja zaposlenih glede kandidatke za ravnateljico vrtca je prišlo menda na dan, da je tik pred podajo mnenja zaposlenih ravnateljica ocenjevala uspešnost dela vzgojiteljic. In menda so nekatere dobile oceno 2 ...
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Obisk predsednika Državnega zbora
Pavel Gantar - kdo sem in kaj delam
Oktobra lani je mesto predsednika Državnega zbora RS prevzel Pavel Gantar. Velja za izkušenega politika z bogato politično biografijo, tako v politični kot zasebni sferi pa ga opisujejo kot liberalca z vestjo. Gantar je drugič v svojem mandatu obiskal Ptuj, tokrat si je vzel čas tudi za vožnjo po Ptujskem jezeru.
Mestni odbor stranke Zares, ki je Gantarja povabil na Ptuj, je organiziral klepet na temo Kdo sem in kaj počnem. »To je zelo težko vprašanje, včasih si ga je treba zastaviti skorajda vsak dan pred ogledalom, pred britjem in po njem,« je sproščeno srečanje z novinarji pričel Gantar. Še preden je širši javnosti v pogovoru s Tjašo Mrgole Jukič razkril podrobnosti iz svojega življenja in dela, pa je na novinarski konferenci predstavil svoj pogled na Ptujsko jezero. »Vsak najmanjši izgovor je zame dovolj, da pridem na Ptuj, saj zelo rad prihajam sem. Vesel sem, da sem si v tem napornem urniku izboril nekaj časa, da se bom popeljal po Ptujskem jezeru,« je povedal Gantar. Da se mu bo njegova izkušnja še bolj vtisnila v spomin, so ga organizatorji popeljali na vožnjo po Dravi s Čigro. Z značilnostmi in zgodovino Ptujskega jezera kot tudi s težavami, s katerimi se spopadajo, sta Gantarja seznanila Drago Klobučar, direktor Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj in Emil Mesarič, predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj.
Vaša politična biografija je zelo bogata, med drugim ste bili osem let minister za okolje in prostor, od leta 2001 naprej pa štiri leta tudi minister za informacijsko družbo. Oktobra ste prevzeli vodenje državnega zbora. Katera funkci-
ja vam je bila bolj pisana na kožo in kje se počutite bolj domače?
»Vsaka od teh funkcij ima svoj posebni izziv. V politični karier ni stalnih funkcij in položajev. Ko sem bil minister za okolje, sem to počel z velikim veseljem, a ko sem s tem prenehal, se nisem več oziral nazaj. Enako velja za delovno mesto ministrstva za informacijsko družbo, saj so to bila zelo zanimiva leta mojega življenja, vendar je tudi to obdobje končano. Sedaj sem z vsem srcem predsednik državnega zbora in upam, da to funkcijo uspešno opravljam. Do zdaj kakih velikih kritik ni bilo. Upam, da bom sklic državnega zbora čez tri leta pripeljal do novih volitev.«
Nekje sem prebrala, da je bilo obdobje, ko ste vodili okoljsko ministrstvo, za Slovenijo izjemno pomembno in da je to brez vas kot ladja brez kapitana. Ste kdaj razmišljali, da bi to funkcijo ponovno prevzeli?
»To je zame velik kompliment. Nikoli ne reci nikoli, to poznamo že iz filmov o James Bondu. Ampak mislim, da se v politiki ne vstopa dvakrat v isto vodo. Načeloma sem okoljski problematiki močno zavezan v svojem strokovnem in političnem delovanju, nisem pa prepričan, da bi bilo dobro, da bi se na to ministrstvo vrnil. Tam sem svoje opravil in na drugih je, da to
delo nadaljujejo tako ali drugače.«
Se vam zdi, da je trenutna okoljska politika dobro zastavljena? Gremo v pravo smer?
»Smer je prava, navsezadnje je do visoke stopnje harmoni-zirana z evropsko, drugačna niti ne more biti. Rabimo pa nekaj izostritev, nekaj poudarkov, eden od teh so klimatske spremembe, kvaliteta voda in kvantiteta vodnih virov v Sloveniji, vsekakor pa tudi upravljanje z naravnimi viri. To so po mojem vsebinski poudarki, ki bi jim morali nameniti večjo pozornost. Ob tem pa
tudi seveda skrb za kadrovsko izpopolnjevanje ljudi, ki imajo pomembne funkcije na ministrstvu za okolje in prostor.«
Vaš strankarski kolega vas je opisal kot liberalca z vestjo. Kakšni ste zasebno, se politika dopolnjuje z vašim zasebnim življenjem?
»Absolutno se dopolnjujeta in sem liberalec tudi v privatni sferi.«
Čez nekaj tednov se bodo pričele volitve v evropski parlament. Kako gledate nanje?
»Pomembno je, da ljudje gredo na volitve in dajo svoj glas tistim, za katere verjame-
jo, da bodo storili nekaj za Slovenijo v Evropi, zares.«
Kako ocenjujete kandidatno listo stranke Zares?
»Imamo najboljšo kandidatno listo, ki nima para v primerjavi z drugimi, in mislim, da se bo to pokazalo tudi na volitvah. Je kombinacija izkušenih politikov in političark in novih obrazov, ki jih je stranka Zares pripeljala v politično sfero.«
Ste avtor uvoda v program, s katerim stranka nastopa na volitvah v evropski parlament. Kateri so bistveni poudarki?
»Program je usmerjen, da
zagotavljamo svoboden prostor, varno Evropo in Slovenijo, da želimo imeti okoljsko odgovorno politiko in da želimo, da so tudi manjše države enakopravne in primerljive z večjimi državami. Pomembno je, da se v Evropi zavedajo, da tudi male države nekaj štejejo.«
Najbolj vroča politična tema v državi ta hip je nedvomno Rehnov predlog za reševanje slovensko-hrvaškega mejnega spora. Kako vi gledate nanj in kaj si od njega obetate?
»Mislim, da se v državnem zboru večina poslanskih skupin in poslancev, z izjemno SNS in blažjo izjemno SLS, strinja s tem, da je Rehnov predlog z našimi modifikacijami primerna podlaga, da bi na osnovi tega končno določili mejo, in sicer integralno. Ta predlog gre v Bruselj, obravnaval ga bo tudi odbor za zunanjo politiko RS in mislim, da bo sprejet. Kaj se bo potem zgodilo, pa je težko reči. Kakšni so zastavki v igri drugih partnerjev, same komisije in Hrvaške, ne vem. Veliko je psihološke 'vojne', v kateri se strani poskušata zavesti ali prestrašiti. Ključno je, da se državi dogovorita in tega ne rešujeta s pritiski. Slovenija je v poziciji, ko mora zaščititi svoje interese in svoj način, ki je legalen in pravilen ter ni bil prvič uporabljen v Evropski uniji.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Gantar se je od Rance^do Ribiča v družbi Mira Vambergerja, predsednika ptujskega Mestnega odbora Zares, popeljal s Čigro.
Dornava • Pospravljen še zadnji"okostnjak iz šolske omare"
Šola morala plačati še 15.000 evrov
Dobri dve leti je v javnosti krepko dvigala prah afera okoli mešetarjenja z denarjem šolskega ministrstva v OŠ Dornava, ki se je sicer dogajalo že več let nazaj. Kaj točno je šlo narobe, kdo je ali ni kriv za precejšnje manjkajoče zneske in menda neupravičeno najet kredit, nikoli ni bilo pojasnjeno kljub kriminalističnim in še kakšnim preiskavam, saj je manjkalo preveč dokumentacije, še tista, ki je obstala, pa je bila v popolnem razsulu.
Foto: SM
V. d. ravnatelja OŠ Franja Žgeča v Dornavi Danilo Muršec pravi: "Mislim, da bi bivša ravnateljica Tuševa morala vedeti, na kakšno vsebino poravnave z bivšim računovodjem je pristala, sicer sem pa zadovoljen, da so sodne zadeve končno za nami."
Dejstvo je, da so takrat za nepravilnosti okrivili zdaj že bivšega računovodja Zvonka Mikša in takratna ravnateljica Marta Tuš ga je tudi odpustila. Toda postopek odpusta delavca ni bil opravljen tako, kot bi moral biti, sledila je tožba Mikša, ki se je približno dve leti nazaj končala s poravnavo med šolo oz. MŠS in Mikšem, v kateri je bilo dogovorjeno, da mora šola plačati bivšemu računovodju izpad celotnega dohodka za obdobje od nezakonitega odpusta z delovnega mesta do dneva poravnave. Takrat je Zvonko Mikša prejel dobrih 38.000 evrov, kar pa je bil le znesek, ki je pokrival izpad njegovih dohodkov za delo v šoli; te stroške poravnava MŠŠ. Toda Zvonko Mikša je opravljal tudi računovodske storitve za vrtec (ki so v domeni plačil občin) in del njegove mesečne plače je prihajal tudi iz tega naslova. Ta del zneska Mikšu ni bil izplačan, čeprav je Mikševa odvetnica Helena Polič Kosi na manjkajoči del denarja, do katerega je bil Mikša glede na dikcijo poravnave popolnoma upravičen, takoj opozorila ravnateljico Marto Tuš. Slednja tega ni upoštevala, ampak je menila, da je s povračilom dohodkov za opravljene storitve zgolj za šolo poravnan ves dolg Mik-
šu, pri čemer je opravičevala svoje stališče s pojasnilom, da je imel Mikša sklenjeno pogodbo le s šolo. Toda, kot rečeno, besedilo poravnave se je nanašalo na izplačilo vseh izpadlih dohodkov za določeno obdobje, ne le tistih, ki so vezani za delo za šolo. Ker takratna ravnateljica Tuševa ni upoštevala zahtevka Poličeve po izplačilu še drugega dela dohodkov, se je Poličeva v
imenu Mikša ponovno pritožila z zahtevkom po izplačilu manjkajočega dela izplačila, na to pritožbo pa je svojo preko odvetnika Dušana Mo-horka vložila Tuševa, ki je bila pač prepričana, da so obveznosti do Mikša poravnane, čeprav je marsikdo že takrat govoril drugače.
Pred nekaj dnevi je vsa sodna zgodba končno dobila epilog; takšen, kot so ga na-
povedovali tisti, ki so menili, da je Mikša po prvi sprejeti poravnavi upravičen še do razlike v dohodku. Zgodila se je namreč druga poravnava, s katero je bil Zvonku Mikšu priznan še izpad dela dohodka, ki se je nanašal na njegove storitve za vrtec. Znesek, ki ga je šola morala poravnati v tej poravnavi, je skupaj s sodnimi stroški nekaj čez 15.000 evrov.
Znesek bo morala poravnati Občina
Sedanji v. d. ravnatelja na OŠ Franja Žgeča v Dornavi Danilo Muršec pravi, da je sicer zadovoljen, ker so končno rešene stare aferaške zadeve in pospravljeni okostnjaki iz omar, meni pa tudi, da do vsega tega ne bi prihajalo, če bi takratna ravnateljica upoštevala dejansko besedilo poravnave: "Jasno je bilo zapisano, da se mora Mikšu vrniti izpad vseh dohodkov za določeno obdobje, ne le tistih, ki izhajajo iz njegovega dela za šolo. Kolikor mi je znano, tudi nasvet odvetnika gospe Tuševe ni bil, naj se pritoži oziroma spodbija pritožbo Mikša za vsako ceno, ampak ji je bilo le svetovano, da naj se pritoži le, če je prepričana, da je bilo bivšemu računovodji res izplačano popolnoma vse, kar mu po dikciji poravnave pripada." Muršec tudi pravi, da je bilo omenjenih 15.000 evrov v bistvu ves čas, od njegova začetka vodenja šole lani jeseni, "rezerviranih" oz. blokiranih na ŽR šole, tako da s tem zneskom niti niso mogli poslovati. Že to je bil zanj, kot pravi, dovolj velik dokaz, da ta denar pač pripada Mik-šu in je bilo le vprašanje časa, kdaj bo sklenjena poravnava
oz. kdaj bi z dobljeno tožbo ta znesek Mikša tudi prejel. Omenjen znesek mora biti izplačan bivšemu računovodju v roku 15 dni, sicer bi šola morala plačati še zamudne obresti, kar si po besedah Muršca nikakor ne bodo privoščili.
Jara kača plačil pa se s tem še ne zaključuje. Gre namreč za denar oz. stroške, ki jih je dolžna poravnavati občina, saj je le-ta financer predšolske vzgoje. Župan Rajko Jan-žekovič je povedal, da so z zahtevkom že seznanjeni in da bodo teh 15.000 evrov v kratkem nakazali iz občinskega proračuna na TRR osnovne šole, knjigovodsko pa odhodek uredili z rebalansom proračuna jeseni letos.
Še vedno iščejo ravnatelja
Sicer pa se v OŠ Dornava zdaj odvija še druga zgodba; iskanje novega ravnatelja. Prvi razpis, na katerega se je prijavilo pet kandidatov, je bil v končni fazi neuspešen, saj nobeden izmed prijavljenih interesentov ni prejel potrebne večine glasov. V objavi je tako že drugi razpis, prijavljeni kandidati in njihovo število pa naj bi bili znani konec maja.
SM
Ptuj • Dr. Igor Lukšič o predšolski vzgoji
Država bo pomagala po najboljših močeh
Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je 8. maja udeležil prireditev ob letošnjem 25. prazniku Vrtca Ptuj. Prireditev otrok ga je navdušila. Povedal je, da je bilo neverjetno lepo, ustvarjalno, barvito. Zanjo je čestital vsem vzgojiteljicam, pomočnicam vzgojiteljic in ravnateljici, skratka vsem, ki so bili vključeni v letošnji projekt.
Staršem in vsem, ki odgovarjajo za predšolsko vzgojo, je povedal, da je država z njimi. V kratkem pogovoru za Radio Ptuj in Štajerski tednik je povedal, da bo država še naprej omogočala brezplačni vrtec za drugega otroka.
"Trudili se bomo, da to ostane in se širi naprej. Prepričan sem, da je dolžnost države, vse skupnosti, da v teh najtežjih obdobjih, ko imajo majhne otroke, ko si rešujejo stanovanjska vprašanja, ko se srečujejo s problemi zaposlovanja, da staršem pomagamo. To je obdobje, ko najbolj potrebujejo podporo. Država in skupnost si morata prizadevati, da bi bili stroški za vrtec kar najnižji oziroma da jih v enem delu sploh ne bi bilo," je minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič še dodatno obrazložil stavek, "država je z vami", ki ga je izrekel na prireditvi otrok. "Nataliteta
se povečuje, otrok je vedno več, tega smo veseli," pravi, "čedalje več pa je tudi staršev, ki želijo svoje otroke vpisati v vrtec, zato ima Slovenija velike probleme pri zagotavljanju prostora v vrtcih za vse otroke, ki bi želeli obiskovati vrtec." Ena od možnih rešitev bi sicer bili montažni vrtci, vendar imajo takšni objekti omejen rok trajanja. "Iščemo najboljše rešitve, da bi čim prej prišli do teh prepotreb-nih prostorov, ki pa morajo biti takšni, da jih bo mogoče uporabljati dlje časa, ne samo kratek čas."
Minister Lukšič je 8. maja na Ptuju tudi povedal, da gospodarska recesija in finančna kriza ne ogrožata gradnje nobenega od novih vrtcev. Vse je odvisno od tega, koliko bodo te načrtovane investicije zmožne izpeljati tudi lokalne skupnosti. Ministrstvo za šolstvo in šport pri teh investicijah za predšolsko vzgojo
sodeluje z manjšimi deleži.
Minister Lukšič je odgovoril tudi na vprašanje glede
zapletov, ki se pojavljajo pri dodelitvi 2,5 milijona evrov za gradnjo večnamenske dvo-
rane na pomožnem igrišču Mestnega stadiona na Ptuju. "Glede te dvorane je zadeva
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport: "Iščemo najboljše rešitve, da bi v kratkem prišli do pre-potrebnih prostorov za vse otroke."
odprta. 8. maja je glede tega potekal sestanek na Ministrstvu za finance. Gre za nek problem, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance, če bodo tam ugotovili, da ni problema, potem tudi z naše strani ni nobene ovire, da gradnja te dvorane ne bi mogla steči v kratkem." Ministrstvo za finance je kontrolni organ za porabo evropskih sredstev, je zaplet dodatno pojasnil ptujski župan dr. Štefan Če-lan: "Pogovor na Ministrstvu za finance je bil uspešen, pokazal je, da ga je možno rešiti v korist MO Ptuj brez sodnih postopkov. Preostane mi torej zgolj to, da verjamem ministru in njegovim sodelavcem, da je zavrnitev pravno formalno veljavnega sklepa zgolj posledica pomanjkanja informacij kontrolnega organa na Ministrstvu za finance. Ali bo res tako, bo znano v prihodnjih dneh."
Gospodarstvo po svetu
New York • Gripa še razsaja
V New Yorku zaprli šole, okuženih preko 7500 ljudi
Newyorske oblasti so minuli četrtek sporočile, da bodo zaradi izbruha nove gripe zaprle tri šole. Ukrep naj bi na šolah, kjer je približno 4500 učencev, trajal približno teden dni, zanj pa so se odločili zaradi »nenavadno visoke stopnje primerov bolezni, podobnih gripi«. Med-
fototelegraph.co.uk tem se je p() svetu števj|0
obolelih od četrtka povečalo za tisoč.
Župan New Yorka Michael Bloomberg je pojasnil, da je moral eden od zaposlenih na eni izmed šol v bolnišnico. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je njegovo zdravstveno stanje resno. Primerov nove gripe niso zabeležili le v štirih ameriških zveznih državah, in sicer Zahodni Virginiji, Mississippiju, Wyomingu in na Aljaski. Največ, 620, primerov so po podatkih ameriškega centra za nadzor bolezni potrdili v zvezni državi Illionis. Sledijo Wisconsin (510), Kalifornija (473) in Teksas (439). Medtem je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da se število okuženih po svetu povečuje in jih je zdaj že preko 7500. Število mrtvih se ni povečalo in ostaja 65. Prvi primer nove gripe so zabeležili tudi v Peruju, in sicer pri neki 27-letni študentki, ki je nedavno prispela iz New Yorka, je v četrtek sporočil perujski minister za zdravje Oscar Ugarte. Njeno zdravstveno stanje je po ministrovih besedah dobro, pacientka pa okreva. Prvič so prašičjo gripo potrdili tudi v Maleziji. Bolezen so odkrili pri 21-letnem študentu, ki se je pred kratkim vrnil iz ZDA.
Na Novi Zelandiji so uradno potrdili nove primere okužbe z virusom A H1N1, tako da jih je skupaj že devet. O novih, skupno treh potrjenih primerih prašičje gripe, poročajo tudi s Kube, navaja AFP. Kot še poroča AFP, ki se sklicuje na zadnje podatke Svetovne zdravstvene organizacije, se je v svetu z virusom te gripe okužilo več kot 6497 ljudi v 33 državah. Skupno je za to boleznijo umrlo 65 ljudi, večina v Mehiki.
Na Kitajskem so v sredo potrdili drugi primer okužbe, zdaj pa oblasti iščejo potnike, ki so se peljali na istem vlaku kot oboleli, 19-letni študent, ki se je nedavno vrnil iz Kanade. Doslej so odkrili 19 od 44 potnikov, ki so se peljali v istem vagonu vlaka iz Pekinga v Shandong. Prav tako po navedbah kitajskega ministrstva za zdravje še vedno iščejo nekaj potnikov, ki so z obolelim potovali na letalu iz Kanade preko Tokia v Peking.
Upokojeni avstralski virolog Adrian Gibbs, ki je sodeloval pri izdelavi zdravila tamiflu, pa je danes dejal, da so virus prašičje gripe morda nenamerno ustvarili raziskovalci, ki so skušali vzgojiti nove viruse za preizkušanje cepiv. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) že preučujejo to možnost. Gibbs je dejal, da je o domnevi začel razmišljati, ko je naletel na oglas za cepivo za prašiče, ki je mešanica treh različnih virusov. »Neuničenje virusa bi lahko pojasnilo vso zadevo, vendar je to le ena od možnosti,« je dejal avstralski strokovnjak. (sta)
Luxembourg •
Eurostat:
Najvišja inflacija v Romuniji, najvišja deflacija na Irskem
Letna stopnja inflacije v območju evra je bila aprila 0,6 odstotka, s čimer je ostala na isti rani kot marca, je danes v potrdil Evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU pa se je letna stopnja inflacije znižala za 0,1 odsotne na 1,2 odstotka. Najvišjo inflacijo so zabeležili v Romuniji, najvišjo deflacijo pa na Irskem.
Inflacija v evrskem območju tako ostaja na najnižji ravni od začetka meritev za članice območja skupne valute leta 1996. Dosedanja najnižja stopnja letne inflacije v območju evra je bila 0,8 odstotka - med novembrom 1998 in februarjem 1999. Območje evra je še lani poleti beležilo rekordno visoko letno stopnjo inflacije, in sicer štiriodstotno. Aprila lani je bila letna stopnja inflacije v območju evra 3,3 odstotka, v sedem-indvajseterici pa 3,6 odstotka. Jeseni se je inflacija zaradi finančne in gospodarske krize, ki je zajela območje evra, začela zniževati. Cilj srednjeročne cenovne stabilnosti Evropske centralne banke je sicer infla-
cija blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma.
Aprila so se na letni ravni cene najbolj zvišale v Romuniji (6,5 odstotka), Litvi in Latviji (5,9 odstotka), na Poljskem (4,3 odstotka) in v Bolgariji (3,8 odstotka), medtem ko se se na Irskem cene znižale za 0,7 odstotka, na Portugalskem za 0,6 odstotka, v Luksemburgu za 0,3 odstotka in v Španiji za 0,2 odstotka. V Sloveniji so bile cene aprila v povprečju za 1,1 odstotka višje kot pred letom dni. Na letni ravni so se aprila najbolj zvišale cene alkohola in tobačnih izdelkov (3,3 odstotka) ter hotelskih in gostinskih storitev (2,6 odstotka). Cene v skupini prevoz so se medtem v primerjavi z aprilom 2008 znižale za 3,6 odstotka in v skupini komunikacije za 1,6 odstotka, medtem ko so se cene v skupini oblačila in izobraževanje povišale le za 0,7 odstotka. (sta)
Šrilanka • Obstreljevanje se nadaljuje
Zdravniki pobegnili iz edine bolnišnice
Zdravniško osebje je minuli konec tedna zapustilo edino bolnišnico na območju na severu Šrilanke, kamor so vladne sile pregnale uporniške tamilske tigre in kjer so ujeti tudi številni ci-
vilisti. Zdravniki in njihovi pomočniki so se za beg odločili zaradi nenehnega topniškega obstreljevanja območja, poleg njih pa sicer z območja beži tudi na tisoče civilistov.
Zaradi nenehnega obstreljevanja se je zdravniško osebje iz bolnišnice umaknilo v bližnji bunker, medtem ko je približno 400 bolnikov, ki se ne morejo premikati, prisiljenih ostati v bolnišnici in po besedah nekega zdravniškega predstavnika prosijo za hrano in vodo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Edina doslej še delujoča bolnišnica na območju je bila v zadnjih dneh sicer že dvakrat zadeta, pri čemer naj bi bilo ubitih okoli 100 ljudi. V drugem nasilju naj bi bilo medtem od konca tedna na območju ubitih kakih 1000 ljudi. Kljub številnim žrtvam je šrilanška vlada danes zavrnila vse glasnejše pozive mednarodne skupnosti k takojšnji ustavitvi spopadov. Medtem ko se vojaška ofenziva nadaljuje, je danes kakih obupanih 2400 civilistov kljub temu, da so jih skušali tamilski tigri s silovitim streljanjem ustaviti, preko ogromne lagune - gre za nekakšno naravno oviro med vse ožjim pasom, ki je pod nadzorom upornikov, in območjem, kjer se nahajajo vladne sile - zbežalo z območja spopadov. Večina jih je uspela pobegniti. (sta)
EU • Bruselj razkril, kdo zavaja pri prodaji letalskih vozovnic
Adria Airways v zlati sredini
Evropska komisija je danes v Bruslju razkrila, katere letalske družbe ne zavajajo in katere najbolj zavajajo potrošnike pri prodaji letalskih vozovnic na spletu. Slovenska Adria Airways ni niti med prvimi niti med drugimi, temveč je uvrščena med družbe, ki so se na opozorila že ustrezno odzvale ali pa so se zavezale, da bodo to storile v kratkem.
Evropska komisija je danes objavila končno poročilo o zavajajočem oglaševanju, skritih stroških in neprijetnih presenečenjih v drobnem tisku na spletnih straneh evropskih letalskih družb za prodajo letalskih vozovnic. »Imam slabe in dobre novice,« je poudarila evropska komisarka za varstvo potrošnikov Meglena Kuneva ob predstavitvi končnega poročila o ukrepanju v zadnjih 18 mesecih, ko je bilo pregledanih 400 spletnih strani ter preiskanih 137 spletnih strani, od katerih jih je bilo do danes 115 popravljenih.
»Med skoraj 70 najpomembnejšimi preverjenimi letalskimi družbami v naši zadnji preiskavi marca letos, jih je še ducat, ki nas resno skrbijo. In še vedno je preveč spletnih strani, ki niso popolnoma v skladu s pravili za varstvo potrošnikov,« je Ku-neva najprej pojasnila slabe novice. Komisarka je s »črnega seznama« celo prebrala imena letalskih družb, ki najbolj zavajajo potrošnike in se niti ne odzivajo na opozorila. Med javno okrcanimi letalskimi družbami so tudi Turkish Airlines, Baltic Air, Olympic Airways, Niki in SkyEurope.
Dobra novica pa je po komi-sarkinih besedah to, da je 52 od 70 nedavno pregledanih spletnih strani popolnoma oči-
ščenih nepoštenih praks ali pa so zagotovile, da bodo to storile v kratkem. To je bistvena sprememba v primerjavi s stanjem izpred dveh let, ko so bile nepoštene prakse ponekod v sektorju razumljene kot povsem normalne, je pojasnila Kuneva. Komisarka je ob tem izpostavila 16 letalskih družb, ki so izpolnile vse kriterije in po njenem mnenju potrošnike obravnavajo spoštljivo. Med temi so Air Malta, Estonian Air, Finnair, Iberia, SAS, Spanair, TAP, Virgin Atlantic in bmi.
Komisija je objavila tudi seznam letalskih družb, ki so se takoj odzvale na opozorila in jo obvestile, da so problematične prakse že popravile ali da bodo to storile v kratkem. Med temi družbami so slovenska Adria Airways ter Air Berlin, Alitalia, Austrian Airlines, Brussels Airlines, Czech Airlines, EasyJet, LOT, Lufthansa, Ryanair in Wiz-zair. »Letalske družbe, ki se prej niso niti pogovarjale z nami, sedaj začenjajo konstruktiven dialog,« je ob tem poudarila komisarka in med družbami, kjer se je po njeni oceni zgodil bistven premik v obnašanju, naštela Ryanair, EasyJet, Wizzair in Austrian Airlines. (sta)
Zagreb • Večletni zaporni kazni nekdanjima podpredsednikoma HFP
Zaradi jemanja podkupnin v zapor
Zagrebško sodišče je obsodilo nekdanja podpredsednika Hrvaškega sklada za privatizacijo (HFP) Josipa Matanovica in Roberta Pešo na enajst oziroma dve leti zapora zaradi sprejemanja podkupnin ter zlorabe položaja in pooblastil. Matano-vicu bodo zaplenili tudi nezakonito pridobljenih okoli 265.000 evrov.
Na sojenju, bolj znanemu kot primer Veliki Maestro, ker je sledilo protikorupcijski akciji Maestro hrvaške policije in urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok), so na zaporne kazni od 15 do 36 mesecev obsodili še štiri osebe, med katerimi je ena delala v skladu za privatizacijo, trije pa so odvetniki. Oprostili pa so enega od svetovalcev v skladu ter izrednega profesorja osiješke ekonomske fakultete. Obtožnica je vpletene v afero Maestro bremenila kaznivih dejanj spremembe namembnosti in napačne ocene vrednosti zemljišč, nedovoljene prodaje delnic dveh hotelov ter neustrezne privatizacije osiješke pivovarne. Dokazi tožilstva so temeljili na video in zvočnih zapisih, ki so dokazovali, da je Matanovic od tajnega sodelavca tožilstva prevzel kuverto s 50.000 evri ter dejal, da »bo to imel za kavico«. Hrvaška policija in Uskok sta junija 2007 prijela tri podpredsednike sklada za privatizacijo in še sedem oseb. Sodišče je začelo dva ločena postopka, bolj znana kot Veliki in Mali Maestro. Februarja letos je sodišče v primeru Mali Maestro oprostilo obtožb za podkupovanje nekdanjega podpredsednika HFP Ivana Gotovca in podjetnika Sv-jetlana Stanica. Po akciji policije in Uskoka je hrvaški premier Ivo Sanader napovedal, da bodo ukinili sklad, kar pa se še ni zgodilo. (sta)
Berlin - Nemčija je v prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim lanskim zabeležila 3,8-odstotno skrčenje bruto domačega proizvoda (BDP), je danes objavil nemški državni statistični urad. To je že četrto zaporedno četrtletje, v katerem Nemčija beleži krčenje gospodarstva, tokratni padec pa je največji od leta 1970. Kot je poročala nemška tiskovna agencija dpa, se je nemško gospodarstvo v prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem ob upoštevanju cenovnih gibanj skrčilo za 6,7 odstotka. Statistični urad padec pripisuje predvsem nizkim prihodkom iz zunanje trgovine. Izvoz se je od začetka leta precej bolj zmanjšal kot uvoz; Nemčijo, ki je največji svetovni izvoznik, je upad svetovnega povpraševanja še posebej močno prizadel. Poleg tega so se v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem precej zmanjšale tudi investicije, medtem ko se je poraba javnega in zasebnega sektorja nekoliko zvišala. Statistični urad je tudi nekoliko popravil podatek za zadnje lansko četrtletje, in sicer navzdol za 0,1 odstotne točke na minus 2,2 odstotka. V lanskem drugem in tretjem četrtletju se je nemški BDP zmanjšal za 0,5 odstotka.
Pariz - Francija je v prvem letošnjem četrtletju tudi uradno zašla v recesijo. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani znižal za 1,2 odstotka. Četrtletje prej je Francija zabeležila 1,5-odstoten padec BDP, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil tamkajšnji statistični urad. Francija je tako z dvema zaporednima četrtletnima padcema gospodarstva uradno v recesiji. Zaradi zadnjih statističnih podatkov o obsegu BDP je morala francoska vlada zmanjšati napovedi za celotno leto 2009. Francija bo tako letos beležila približno triodstotni padec gospodarstva, medtem ko so prve napovedi napovedovale 1,5-odsto-ten padec. Proizvodnja je v prvem četrtletju beležila krepak padec. Najbolj, za 12,8 odstotka se je znižala proizvodnja avtomobilov. Izvoz se je skrčil za 7,2 odstotka, potrošnja pa je ostala stabilna pri 0,2 odstotka. Francoski premier Francois Fillon je v zvezi s stanjem francoskega gospodarstva poudaril, da je stopnja inflacije zelo nizka, potrošnja in stanje bank pa solidno. To so po njegovih besedah spodbudni znaki.
Osaka - Japonski proizvajalec elektronike Panasonic je lansko poslovno leto, ki se je izteklo konec marca, prvič v sedmih letih sklenil z izgubo. Ta je bila 2,93 milijarde evrov (378,96 milijarde jenov), medtem ko je leto prej družba ustvarila dobiček v višini 2,18 milijarde evrov. Ob tem v družbi pričakujejo, da bodo v rdečih številkah ostali tudi v tekočem poslovnem letu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Prodaja se je lani znižala za 14,4 odstotka na 60 milijard evrov, dobiček iz poslovanja pa je zdrsnil za 86 odstotkov na 562,99 milijona evrov. Panasonic se je tako pridružil naraščajoči listi japonskih proizvajalcev elektronike, ki sta jih močno prizadela kriza, zaradi katere je upadlo povpraševanje, in močnejši jen. Na slabše poslovne rezultate so vplivali tudi visoki stroški prestrukturiranja.
Tokio - Japonski proizvajalec elektronike Sanyo Electric je v preteklem poslovnem letu, ki se je izteklo z marcem, ustvaril 974 milijonov dolarjev čiste izgube, medtem ko je v letu poprej imel 300 milijonov dolarjev čistega dobička. Prihodki družbe so se zmanjšali za 12,2 odstotka na 18,5 milijarde dolarjev. Po pojasnilih vodstva podjetja je izguba posledica padajočih prihodkov od prodaje, močnega jena in naraščajočih materialnih stroškov ter stroškov prestrukturiranja polprevodniške enote. Kljub temu v podjetju, ki ga sicer prevzema tekmec Panasonic, pričakujejo, da bodo tekoče poslovno leto sklenili s 73 milijoni dolarjev dobička, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. To naj bi mu uspelo z osredotočanjem na področja, na katerih je najbolj močno, kot so na primer baterije. Tako namerava med drugim postaviti novo tovarno na Japonskem, ki bo proizvajala lithium-ionske baterije.
Detroit - Ameriško avtomobilsko podjetje Chrysler je danes sporočilo, da je lastnikom svojih 3200 prodajaln po ZDA poslalo pismo, ki jih obvešča o njihovi usodi. Chrysler želi do 9. junija ukiniti 789 prodajaln po ZDA, o čemer bo 3. junija potekalo zaslišanje na stečajnem sodišču v New Yorku. Prodajalne namerava ukiniti tudi General Motors. General Motors je prodajalnam svojih vozil po ZDA prav tako poslal podobno pismo. General Motors se je odločil, da ne bo obnovil pogodbe o predstavništvu za 1100 od skupaj 6200 ameriških prodajaln, ko bodo te potekle septembra 2010. General Motors za ta korak ne potrebuje odobritve sodišča, ker ni v stečajnem postopku oziroma postopku prisilne poravnave, kot je Chrysler. Chrysler je sporočil, da je njegova mreža predstavništev prevelika in neučinkovita. Chryslerjeva prodajalna je na primer lani prodala povprečno 303 vozila, Hondina in Toyotina pa za primerjavo 1200 oziroma 1300 vozil. Chrysler ugotavlja, da njegove prodajalne tudi preveč tekmujejo med seboj, druge pa so na neprimernih lokacijah oziroma tam, kjer se je število možnih kupcev zmanjšalo.
Washington - Ameriško ministrstvo za delo je danes poročalo o 0,3-odstotni rasti cen na ravni proizvajalcev v aprilu, prav tako pa tudi o povečanju števila novih prošenj za podporo pri brezposelnosti v preteklem tednu. Cene na debelo so se aprila zvišale bolj od napovedi analitikov, ki so pričakovali porast za 0,1 odstotka. Kljub temu pa inflacija na letni ravni od aprila 2008 znaša negativnih 3,7 odstotka, kar je največji padec vse od leta 1950. Osnovna inflacija brez cen energije in hrane je sicer aprila na letni ravni znašala 3,4 odstotka, aprila pa v primerjavi z marcem 0,1 odstotka. Ministrstvo bo v petek objavilo podatke o inflaciji na ravni potrošnikov. Aprila so se nepričakovano močno povišale cene hrane in sicer za 1,5 odstotka, pri čemer so se jajca podražila za kar 43,7 odstotka. Energija se je pocenila za 0,1 odstotka, potem ko se je že marca pocenila za 5,5 odstotka. Bencin se je sicer aprila podražil za 2,6 odstotka. Aprila so se za 1,3 odstotka podražile cene zdravil, tobačni izdelki pa so se presenetljivo pocenili za 1,4 odstotka.
Kidričevo • Tretji festival Z glasbo do srca
Občinstvo izbralo Marka Mulca, radijske postaje Novo legijo
Na tretjem festivalu Z glasbo do srca so med 14 finalisti slavili skupina Nova legija s skladbo Mirne duše, Anita Kralj s skladbo Moja pesem, to si ti in skupina Prepih s skladbo Ona je šla na FKK; občinstvo pa je že tretje leto zapored izbralo Marka Mulca in njegovo skladbo Dajte mi krila.
Čeprav tokrat velika dvorana restavracije v Kidričevem ni bila čisto polna kot na prvih dveh festivalih, morda so bili temu vzrok neposredni prenos, televizijsko snemanje ter nekoliko pozna 21. ura, je 3. slovenski festival Z glasbo do srca Ptuj 2009 v petek, 15. maja, zagotovo uspel; navsezadnje tudi zato, ker je slovenska zabav-noglasbena scena tako spet bogatejša za 16 novih, v glavnem prijetnih popevk.
Letos se je na razpis organizatorjev, glasbene agencije Harmony, informacijske družbe Ra-dio-Tednik Ptuj ter radijskega voditelja Marjana Nahbergerja prijavilo več kot 30 avtorjev in izvajalcev zabavne glasbe iz vse Slovenije, strokovna komisija pa je za nastop v finalnem večeru 3. festivala izbrala 16 izvajalcev. Žal eden od njih, Tihomir Možina-Tihi, zaradi bolezni ni mogel nastopiti, tako da je občinstvo v dvorani tokrat slišalo 15 novih skladb. Tudi letos je festivalski večer povezoval vo-diteljski par Marija Dolamič in Marjan Nahberger, v glasbenem premoru je med štetjem glasov občinstvo zabaval Werner, za prijetno poživitev je poskrbela tudi skupina gibčnih deklet iz plesne šole Samba v Mariboru, med gosti pa so bili posebej veseli častnega pokrovitelja festivala poslanca državnega zbora Branka Mariniča ter župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana.
Foto: M. Ozmec
Zmagovalno skladbo Mirne duše je po oceni komisij 10 radijskih postaj izvedla prekmurska skupina Nova legija.
Komisije desetih radijskih postaj v Sloveniji so največ, kar 84 točk prisodile skladbi Mirne duše, avtorjev Zvonka Zorjana in Dušana Zoreta, v izvedbi znane prekmurske skupine Nova legija, ki si je s tem priborila denarno nagrado 1000 evrov, snemanje v studiu ter veliko kristalno skulpturo steklarne iz Rogaške Slatine. Drugo mesto je s 76 točkami osvojila skladba Moja pesem, to si ti avtorjev Edvina Fliserja in Aljaža Šimeka, ki jo je odlično zapela mlada pevka Anita Kralj od Svete Trojice v Slovenskih Goricah. Tretjo festivalsko nagrado pa je osvojila
Foto: M. Ozmec
Mariborčan Marko Mulec je srca občinstva v dvorani osvojil že tretje leto zapored.
Foto: M. Ozmec
Mlada pevka Anita Kralj od Svete Trojice si je pripela odlično drugo mesto.
skladba Ona je šla na FKK, avtorjev Dejana Dimca in Marka Kočarja, v izvedbi skupine Prepih. Okus občinstva v dvorani pa je bil tudi tokrat nekoliko drugačen, saj je prisodilo največ svojih glasov skladbi Dajte mi krila, avtorjev Zdena Kuzma-na in Tomija Valenka, ob plesni spremljavi dveh simpatičnih angelčkov jo je zapel Marko Mulec, ki je tako že tretjih zapored osvojil srca občinstva.
Komisije radijskih postaj so 4. mesto s 55 točkami prisodile skladbi Prva ljubezen, ki jo je zapela mlada in obetavna pevka Melita Golob, 5. mesto je s 45 točkami osvojila skladba Hiša sreče v izvedbi Mojce Zorjan, 6. mesto skladba Dajte mi krila v izvedbi Marka Mulca, 7. mesto skladba Tolikokrat v izvedbi dua Harmony, 8. mesto skladba Punca dej, dej, dej v izvedbi skupine Objem in Vanilla Vanilla banda, 9. mesto skladba Stari cigan v izvedbi skupine Gitano band, 10. mesto skladba Stara romantika v izvedbi dua Playa, 11. mesto skladba Sama je plesala v izvedbi dua Da te kap, 12. mesto skladba Ostani z mano v izvedbi skupine Veseli fentilčki, 13. mesto skladba Prijatelji živeli, ki jo je zapel Štajerski Mišo (Branko Sitar) s kvartetom Zvon, 14. mesto skladba Usoda vzela je ljubezen, ki jo je zapel Boštjan Dirnbek, in 15. mesto skladba Če bi vedel v izvedbi skupine Strela.
Idejni oče in glavni organizator festivala Marjan Nahberger je ob koncu festivalskega večera kar žarel od zadovoljstva: »Mislim, da je letošnji 3-festival že pokazal nekaj več kot prva dva, saj delamo na tem, da bi bilo vsako leto boljše, kako pa je ostal v očeh občinstva in kako bodo posamezne skladbe ostale v srcih poslušalcev, pa za sedaj še ni mogoče ocenjevati.
Zagotovo pa smo dobili nove zmagovalne skladbe, ki jih je izbralo občinstvo in komisije desetih slovenskih radijskih postaj, kar daje zagotovilo, da ni bilo pri glasovanju nobene »kuhinje«. Poleg tega so si najboljši in navsezadnje tudi vsi drugi izvajalci zagotovili tudi dodatno promocijo s studijskim in televizijskim snemanjem ter večjo prepoznavnost v slovenskem medijskem prostoru. V celoti gledano je festival Z glasbo do srca zagotovo prerasel v nekaj več, zato ga bomo z velikim veseljem organizirali tudi v prihodnjem letu - če ne bo prehude recesije seveda. Skupaj z Vladom in Zdenkom smo ga pripravljali že od novembra lani in rezultati so tu, navsezadnje je tu tudi nova festivalska zgoščenka z vsemi šestnajstimi festivalskimi skladbami. Zato ljubitelje slovenske zabavne glasbe že sedaj vabim na četrti festival Z glasbo do srca 2010!
M. Ozmec
Pa brez zamere
Zgodovinska obdobja in ljudje
Nauk za osamosvojitelje
Winston Churchill je bil marsikaj. Bil je pisatelj, novinar, zgodovinar, častnik v vojski Združenega kraljestva. A najbolj ga pomnimo kot državnika, predsedniškega ministra Združenega kraljestva v času druge svetovne vojne. Njegova vloga pri obrambi dežele, vodenju le-te in odporu proti Hitlerju med drugo svetovno vojno je ogromna. Marsikdo je prepričan, da celo večja, kot sta bili vlogi Roosevelta in Stalina. Seveda je velik pečat pustil tudi na mednarodni politični sceni tistega vihravega časa. Skratka, ko govorimo o Winstonu Churchillu, je jasno, da gre za izjemno pomembnega politika in enega ključnih mož v zmagi proti nacizmu ter torej obrambi svobode sveta. Vsak človek, ki so mu pri srcu svoboda in demokratični ideali, se torej more in mora zavedati pomembnosti tega moža.
A marsikdo najbrž ne ve, da je Churchill prve volitve po drugi svetovni vojni izgubil. Da, čeprav je bil ključen mož za svobodo Združenega kraljestva in bi pričakovali, da mu bo ljudstvo namenilo gladko zmago, morda celo doživljenjski mandat, se je zgodilo ravno nasprotno - na volitvah je doživel poraz. Sicer se je na položaj voditelja vrnil leta 1951, a ta povratek se je končal s predčasnim odstopom leta 1955. Churchill je nato do svoje smrti leta 1965 živel odmaknjeno življenje v samoti.
Ce ostanemo pri drugi svetovni vojni, ki je zagotovo največji dogodek 20. stoletja, ki je ključno vplival na razvoj in podobo modernega sveta (seveda tudi našega, sedanjega), se nam ponuja še en zanimiv in izjemno pomemben mož -vodja francoskih sil, general Charles de Gaulle. Kot Churchill ima tudi de Gaulle izjemne zasluge za zmago proti nacizmu in je eden ključnih mož druge svetovne vojne, torej vsekakor izjemno pomembna oseba, seveda posebej za Francoze. In kot za Churchilla bi tudi za de Gaullea pričakovali, da mu bo ljudstvo namenilo malodane trajni mandat pri vodenju republike. A de Gaulle je po dveletnem vodenju države v začetku leta 1946 odstopil. Kot Churchill se je sicer tudi de Gaulle kasneje vrnil na oblast (leta 1958), vendar se je čez desetletje po porazu na referendumu odpovedal predsedniškemu položaju. Umrl je skoraj obubožan leta 1970 na svojem domu.
Kaj nam kažeta primera te dvojice velikih mož? Da je ljudstvo nehvaležno, ker jima, potem ko sta osvobodila vsak svojo državo, ni zaupalo nadaljnjega vodenja? Da, morda bi to lahko tako tolmačil kak politik. A to ni tako. Ta dva primera nam kažeta, da obstajajo različna obdobja, ki potrebujejo različne ljudi, voditelje. Različne zgodovinske epohe zahtevajo različne ljudi. Nekdo, ki je odličen, nujno potreben v določenem zgodovinskem obdobju, postane, ko se to izteče, ko se časi spremenijo, ko izpolni svojo nalogo, če se tako izrazim - »odvečen«. Svojo zgodovinsko nalogo je izpolnil in sedaj, ko se je obdobje spremenilo, se mora umakniti. Država (ljudstvo) mu za storjeno seveda mora izkazati hvaležnost in časti, ki mu pripadajo, a obdobje, v katerem je ta človek izpolnil svojo nalogo, se je končalo in sedaj je tu novo obdobje, ki potrebuje druge ljudi. Pri Churchillu in de Gaulleu torej ne gre za nehvaležnost ljudstva, ampak za to, da se je obdobje, ko sta bila nepogrešljiva, končalo; prišlo je novo obdobje, ki je zahtevalo nove ljudi.
Iz tega naj svoj nauk potegnejo tudi naši osamosvojitelji. Obdobje osamosvojitve je za nami in njihova vloga v njem je nesporna. Zato jim slava in čast. A sedaj je to obdobje končano. Smo v novem obdobju, ki zahteva druge ljudi. Oni so svojo zgodovinsko nalogo izpolnili. Zato, osamosvojitelji -ne prepričujte nas, da bodisi obdobje osamosvojitve še traja, bodisi da ste zaradi svoje vloge pri osamosvojitvi nepogrešljivi tudi dandanes, v tem novem obdobju. Pojdite v zasluženo penzijo; ljudstvo vam bo pa hvaležno za vse, kar ste v času osamosvojitve naredili. Pa tudi za to, da boste odšli v pen-zijo.
Gregor Alič
Foto: M. Ozmec
Tretje mesto so slovenske radijske postaje prisodile skupini Prepih in skladbi Ona je šla na FKK.
Ptuj • Otvoritev Hiše naprednih tehnologij
Kriza kot izziv za šolstvo
Enega od propadajočih vojaških objektov na Vičavi sta Višja strokovna šola in Šolski center Ptuj s pomočjo partnersko-donatorskih podjetij preuredila v Hišo naprednih tehnologij. Svečane torkove otvoritve se je udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik.
Objekt, ki so ga poimenovali Hiša naprednih tehnologij, je nastal kot plod odličnega sodelovanja izobraževalne sfere z gospodarstvom, kateremu ptujska Šolski center in Višja strokovna šola dajeta velik pomen. Tudi z dobrimi partnerskimi odnosi s kopico podjetij sta obe šoli na področju tehnologije v zadnjih letih dosegli velik napredek.
»Naša temeljna filozofija ostaja povezovanje šole z gospodarstvom,« je uvodoma dejal direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer in izrazil prepričanje, da je sodelovanje pomembno tudi zato, ker se napake, povzročene v šolskem procesu, zelo hitro prenesejo na gospodarstvo. V svojem govoru je Kumer poudaril tudi pomen vseživljenj-skega učenja in dodal, da je le nenehna izmenjava znanj prava pot do napredka.
O trgu dela in recesiji kot izzivu za izobraževalne ustanove pa je spregovoril dr. Ivan Sve-tlik, minister za delo, družino in socialne zadeve. Postregel je s podatki o brezposelnosti v Sloveniji, predstavil svoj pogled na slovensko šolstvo ter vizijo krize kot razvojne priložnosti.
Po mnenju Svetlika je Šolski center Ptuj ena izmed šol, ki se je na krizne razmere dobro odzvala, saj da je že v preteklosti prisluhnila potrebam gospodarstva. »Premoščanje razlik
Na knjižni polici
Nov objekt sta uradno odprla mag. Robert Harb in dr. Ivan Svetlik.
Ena izmed novih pridobitev
oziroma prepada med šolsko in gospodarsko sfero ostaja izziv. Verjamem, da je center, ki ga danes odpiramo, eden od prispevkov oziroma možnosti, kako ta prepad premostiti. Gre preprosto za to, da je treba intenzivirati pretok znanja in informacij med obema sferama,« je dejal Svetlik.
Prepričanje, da je ptujski Šolski center institucija, ki na področju inovacij lahko služi kot vzor, pa je izrazil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Poudaril je, da že zanimanje za študijski program mehatronika priča o pomenu njegovega izvajanja na našem območju.
O povezovanju izobraževanja in trga dela v času gospodarske krize pa je razmišljal Dejan Le-vanič, poslanec v DZ. Med drugim se je dotaknil problemov, s katerimi se po zaključenem študiju srečujejo diplomanti v Sloveniji. Izpostavil je problematiko neplačanega pripravništva, ki po njegovem mnenju
diplomante diskreditira. »Pri ukrepih bomo morali dati pomen tudi vrednotam,« je svoje razmišljanje zaključil Levanič.
Z aktivnostmi Ministrstva za gospodarstvo pa je prisotne na odprtju seznanila mag. Marta Slokar, o prednostih in slabostih izobraževanja po meri delodajalca pa je spregovoril Boštjan R. Zgonc iz Ministrstva za šolstvo in šport.
Zgodba o uspehu
»Krizo smo skupaj s podjetji izkoristili za različna izobraževanja,« je med predstavitvijo aktivnosti Šolskega centra Ptuj s trgom dela povedala mag. Darja Harb. Kot je dejala, sodelujejo z okrog sto partnerskimi podjetji, z 20 imajo podpisane tudi pogodbe. Podjetja, ki so sodelovala pri ureditvi propadajočega objekta na Vičavi, pa je predstavil ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj mag. Robert Harb.
Kot je dejal, njihova šola že
od otvoritve naprej veliko stavi na sodelovanje z delodajalci, študentje namreč v času višješolskega strokovnega izobraževanja kar 40 odstotkov učnega programa preživijo v delovnem okolju.
»Skupaj izobražujemo mlade strokovnjake, zato je vez med šolo in gospodarstvom zelo pomembna,« je svoje razmišljanje strnil Harb.
Kako trdna je ta vez med ptujskim Šolskim centrom, Višjo strokovno šolo Ptuj in partnerskimi podjetji dokazuje tudi Hiša naprednih tehnologij, pri otvoritvi katere so pomagala podjetja Sar Avtomatizacija, d. o. o., Elektro Senčar, Janko Kolarič s Ptuja, Miel Omron iz Velenja, PS iz Logatca ter Fa-nuc Robotics iz Češke. Sicer pa nov objekt ni namenjen zgolj študentom, temveč tudi podjetjem, ki želijo svoje delavce izobraževati na najnaprednejših tehnologijah.
Dženana Bečirovič
Ljutomer • Orfejevih 20 let
Ob jubileju komornega zbora
Pod umetniškim vodstvom dirigentke Romane Rek je leta 1989 v Ljutomeru pričel delovati Komorni zbor Or-fej, ki se je med letoma 1994 in 1999 imenoval tudi Slovenski madrigalisti in Gallus Singers. Zbor uprizarja zahtevnejšo zvrst zborovske glasbe, njihov koncertni program pa zajema tudi slovenske narodne, črnske duhovne ter jazz in zborovsko improvizacijo.
Pevci komornega zbora Orfej
Od ustanovitve do danes je zbor sodeloval na številnih festivalih in tekmovanjih v Sloveniji in tujini (Madžarska, Francija, Nemčija, Italija, Avstrija, Švica, Španija).
Člani Orfeja so lani drugič zapored pripravili mednarodni festival zborovske glasbe Or-fest, doslej pa so na tem festivalu nastopile zborovske zasedbe iz osmih držav. Letošnji Orfest bo namenjen 20-letnici delovanja zbora Orfej s festivalskimi dogajanji, ki bodo potekala vse leto. Gostili bodo vrhunske zborovske zasedbe iz Indonezije, Kanade in Japonske. Kot prvi se je 19. aprila predstavil pevski zbor Batavia Madrigal
Singers iz Indonezije, minulo sredo je v okviru turneje po Evropi v Ljutomeru koncertiral mednarodno uveljavljen pevski zbor College Vocal de Laval iz Kanade, kot zadnji pa bodo 11. oktobra v prleški prestolnici nastopili pevci zbora Tokyo Ryo Choir iz Japonske. V počastitev jubileja bo Komorni zbor Orfej izvedel več tematskih koncertov, pripravil razstavo fotografij in izdal zgoščenko s posnetki skladb, ki jih je zbor izvajal v obdobju svojega delovanja. Razstava, bo na ogled od 1. decembra naprej, 5. decembra letos pa bo v Ljutomeru slavnostni koncert ob 20-letnici Orfeja.
Niko Šoštarič
Evald Flisar Opazovalec
Ljubljana. Cankarjeva založba, 2009
Po zaslugi Čarovnikovega vajenca, devetkrat ponatisnjenega, sprejemamo in merimo Flisarja z vatli tega dela, ki ga prikazuje kot vsevednega znalca. Tako so kar v ozadju in nemilosti njegovi drugi romani, v katerih se je hotel otresti te oznake. Flisar preseneča s tem, ko želi iztisniti iz življenja največ, kar se da. Turobna tema Opazovalca jepre-oblikovana v vrtoglav zanos in clekadentno uživaštvo. Opazovalecje obseden z deli Paula Austerja, oba svetova poganja skrivnost, namig iz ozadja. Obsedenost s spreminjanjem imen in zamenjave identitet je odraz tesnobnosti. Na koncu se spremeni tudi Simon, njegov višji nivo bivanja ne prinese modrost, temvečpospešeno dogajanje. Zavest o lastni smrti odmeva vseskozi, osebe se osvobajajo, saj ne morejo več ničesar izgubiti. Opazovalec je postmodernistični roman ali roman o postmodernistu, ki zastavlja tudi vprašanje, do kolikšne mere je avtor literarnega teksta izumitelj svojih likov in njihovih medsebojnih odnosov. Simon svojega življenja ne doživlja, ampak ga opazuje. Umetno zgrajen namišljen svet je prepleten z realnimi, celo vsakdanjimi dialogi.
Barton Fink igra v zakulisju odra, nikoli ne bo dramatik, odpihnilo ga bo s tega sveta. Simon je stranski lik v življenju drugih ljudi. Včasih sanjari, da bi bil zgodovinska osebnost, da bi doživljal skrite misli, bolečine. Simon Bebler (Barton Fink) ima samo še leto življenja. Klošar mu predlaga, naj se odpove iskanju sreče in zadovoljstva. Idealno življenje si predstavlja kot dramo, kot glino, ki se jo da oblikovati v umetniško delo. Spreminja se iz lika v lik, menjava imena in identitete. Vsak hoče biti v svoji zgodbi junak. Raje je opazovalec kot udeleženec, njegovo življenje se vrti v knjigah in med filmi. Ženske like je doživljal kot morebitne spolne partnerke. V odraščanju je doživljal vseskozi kopreno fantazij in izbruhov semena. Samo Uma Thurman mu je vzburjala domišljijo. Začel je pisati drame, v katerih je kot glavni lik nastopal sam. Dramski liki so se počasi selili v njegovo življenje. Simonov oče je direktor mednarodnega oddelka ugledne banke, mamo je kap, in ko se je zbrala, je stlačila svoje stvari v potovalko in odpotovala k sestri na kmetijo. Slovo od preteklosti je boleče, ves čas ga je obsedala želja ponižati očeta. Zakaj se od otrok pričakuje, da imajo radi starše? Igra v filmu, ki se imenuje resničnost. S samurajskim mečem je ubil svojo preteklost. Čaka ga enosmerna vozovnica za New York, kjer govorijo sto sedemdeset jezikov. Kdo je Vincent Vega? Kdo in kaj je v resnici ljubljanski klošar? Vse bo prišlo na dan ob svojem času. Simon bo živel tako, da bo počel vse tisto, česar ne pričakuje. Problem pa je, saj ne ve, kaj naj pričakuje od sebe. Vincent Vega ga nagovarja k ogledu dokumentarnih filmov katastro-fične napovedi. Umira on in umira Zemlja. Seznanja se z resnično podobo sveta, od katere se bo moral posloviti. Virginia piše diplomsko nalogo o Paulu Asterju, Barton Fink je lik v njegovem romanu. Virgo ga je preoblikovala v ortodoksnega žida in ne razume, zakaj bi svoje zadnje leto zapravil z nasilnim občutkom, da je bil v življenju za karkoli prikrajšan. So obdobja v življenju, ko ni mogoče biti stoodstotno odkritosrčen, meni Virgo. Vsi smo moralni oportunisti. Po New Yorku tekata po sledovih literarnih junakov, Virgo, blondinka, in Simon, ortodoksni žid. Simon meni, da živimo v času, ko življenje ne more biti več avtentično in je lahko samo potovanje skozi domišljijska dela. Privzeta imena so zaščita pred smrtjo. Od psihoanalitika Woodyja potrebuje zagotovilo, da ni znorel. Kot da se skozenj pretaka vsa zgodovina človeške misli. Ni jasno, kam je izginila Virgo, kako se je v skrivni omari znašlo truplo obritoglavca, kaj hočeta od njega Bas in Piskač. Prve dni v Centralnem parku mu gre usoda na roko. Al Pacino je Vincent Vega, skrivnostni umirajoči milijonar, ki mu ponudi vlogo mladega, bogatega fanta.
Kdo sploh ve, koliko ur, minut, sekund še ima na voljo? Brez živega korektorja nihče ne more uspešno živeti. Denar lahko kupi udobje, prav nič pa ne naredi za osebno, notranje življenje. Simon noče končati življenja kot epizodni junak v zgodbi koga drugega, temveč hoče biti avtor in junak svoje zgodbe. Zakaj bi nas zanimalo, kakšen bo svet, ko nas več ne bo? Umirajoča Uma Thurman bi lahko ljubila njegove čudovito zmedene in izvirne možgane. Ničesar ne nadzorujemo v življenju, naše najpomembnejše odločitve se preprosto zgodijo.
Vladimir Kajzovar
Foto: DB
Foto: NS
Boks
Malek je bil mala ovira ...
Stran 12
Nogomet
Kidričani v kvalifikacije za 1. ligo!
Stran 12
Golf
Presežki na igrišču in luknja v blagajni
Stran 13
Rokomet
Gorišničani za obstanek z Dravo
Strani 13
Plavanje
Raje bi gledal kot plaval ...
Stran 15
Kolesarstvo
Nagrade Poli tudi v roke perutninarjem
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava Ptuj - Rudar Velenje 2:0 (0:0)
Strelca: 1:0 Kelenc (74), 2:0 Da Silva (76) Labod Drava: Jozič, Filipovič, Grižonič, Andelkovič, T. Žilic, Kelenc (od 89. Pečnik), Ogu John, Čeh, Semler (od 64. Drevenšek), Kurež (od 57. Horvat), Da Silva. Trener: Adnan Zildžovič.
Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik (od 72. Pokleka), Dedič, Stojnič, Sulejmanovič, Tolimir (od 79. Mujakovič), Kolsi, Mujakovič, Perič, Praš-nikar (od 46. Zajc), Omladič. Trener: Marijan Pušnik
Rumeni kartoni: Semler (55), Da Silva (63); Tolmir (12), Mujakovič (55)
Rdeči karton: Da Silva (76 - drugi rumeni karton)
Nogomet • 1. SNL
V sredo z zmago dokončno potrditi obstanek
Dravaši nadaljujejo z neverjetno serijo; proti Rudarju so dosegli že sedmo zaporedno zmago! Ker gre za ekipo, ki se ne bori za naslov prvaka, ampak za obstanek, je to še toliko odmevnejši dosežek. Kljub temu si še vedno niso zagotovili neposrednega obstanka, saj jih lahko (teoretično) Koper in Primorje v zadnjih dveh krogih še prehitita. Vse dvome pa lahko razrešijo že v sredo, ko na Ptuju gostijo prav Ajdovce. Tokrat bosta v ekipi Laboda Drave manjkala Semler in Da Silva, vračata pa se Kronaveter in Zilič.
V zadnji domači tekmi te sezone lahko pričakujemo podobno igro kot na zadnjih tekmah: maksimalno motivirano. To bo veljalo za obe ekipi, saj tudi gostje ne bodo prišli na Ptuj z belo zastavo; v vsakem primeru si želijo priigrati vsaj 9. mesto in kvalifikacije z Aluminijem. Slednje si želijo tudi Koprčani, ki so v soboto izgubili v Domžalah. Pred tekmo so se vsa ugibanja o tej tekmi odvijala v smer zmage Kopra, ki naj bi jim jo »podaril« trener Domžal (prej Kopra) Vlado Badžim. Še enkrat več se je izkazalo, da so številna natolcevanja o dogovorjenih rezultatih eno, realnost pa nekaj povsem drugega.
Pravo točo zadetkov so videli gledalci v Lendavi, kjer se je Interblock s tremi zadetki Iličiča reševal z igralcem manj na igrišču. Prav številni kartoni in izključitve so ena od negativnih značilnosti tega kroga: na petih tekmah je bilo izključenih prav toliko igralcev. Še vedno pa je odprt boj za 2. in 3. mesto, za katerega se enakovredno borijo Celjani, Goričani in Velenjčani.
JM
Labod Drava - Primorje, sreda, 20. 5., ob 17.30 na Mestnem stadionu na Ptuju
PrvaLiga Telekom Slovenije, 33. krog:
Primorje - Maribor 1:1 (0:0); strelca: Teinovic 90.; Nilton 82. R. K.:
Krstič 61./Primorje; Pavlovič 21./Maribor
MIK CM Celje - HiT Gorica 1:2 (0:1); strelci: Korun 90./11-m; Ko-mel 19., Osterc 73. R. K.: Komel 90./HiT Gorica Domžale - Luka Koper 1:0 (0:0); strelec: Čavuševič 72. Nafta - Interblock 3:3 (1:1); strelci: Gerenčer 22., Jankovic 62., Brezovački 65.; Iličič 40., 63., 69. R. K.: Božič 43./Interblock
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. MARIBOR	34	17	12	5	63:40	63
2. MIK CM CELJE	34	15	8	11	47:35	53
3. HIT GORICA	34	16	5	13	56:53	53
4. RUDAR VELENJE	34	15	6	13	41:37	51
5. DOMŽALE	34	12	12	10	40:36	48
6. NAFTA	34	11	10	13	36:48	43
7. INTERBLOCK	34	11	8	15	49:51	41
8. LABOD DRAVA	34	12	5	17	45:50	41
9. LUKA KOPER	34	8	12	14	34:46	36
10. PRIMORJE	34	7	14	13	33:47	35
PARI 35. KROGA - SREDA ob 17.30: Labod Drava - Primorje, Rudar Velenje - Domžale, Luka Koper - Nafta, Interblock - MIK CM Celje, HiT Gorica - Maribor.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 34. krog
Lepo je biti navijač Drave
Tri kroge pred koncem prvenstva sta oba sobotna tekmeca iskala točke: domačini v boju za obstanek, gostje pa v boju za 2. ali 3. mesto, ki vodita v evropska tekmovanja. Oba trenerja sta imela težave pri sestavi najboljše enajsterice, saj Zildžovič ni mogel računati na Kronavetra in Ziliča, Pušnik pa na Cipota. Vsi trije odsotni igralci so pomembni členi svojih ekip, obenem pa so v odlični formi.
Domačini so tekmo začeli v stilu zadnjih tekem: agresivno in napadalno, s čimer so poskušali čim prej priti do prednosti. Gostje so se takoj organizirali in odgovorili s hitro in kombinatorno igro. Že v 2. minuti je Tolmir nevarno streljal, a je žoga zgrešila cilj. Domačini bi lahko povedli v 7. minuti, ko je Čeh lepo podal v sredino, njegovi soigralci pa niso uspeli žoge potisniti v mrežo. Izredno dinamične minute so številni gledalci na ptujskem Mestnem stadionu, več kot 1000 se jih je zbralo, videli v obdobju od 10. do 20. minute. Takrat sta obe ekipi prikazali "totalni" nogomet, kar pomeni odprto igro s številnimi priložnostmi. V najlepši se je v 14. minuti znašel 17-letni Robert Kurež, ki je prejel izredno natančno podajo v prazen prostor od Andelkoviča, po kateri se je znašel sam pred vratarjem Savičem, slednji pa je uspel žogo odbiti. Kurež je po lepi podaji Da Silve poskušal še dve
Foto: Črtomir Goznik
Mario Lucas Horvat (modri dres) med slalomom med igralci Rudarja .
minuti kasneje, spet pa je bil na mestu velenjski vratar. Kasneje se je igra precej umirila, igralci obeh ekip so storili tudi precej več napak pri podajah, zato pravih priložnosti ni bilo. Pogrešali smo večji učinek zveznih nogometašev, čeprav so bili, resnici na ljubo, ti tudi zelo dobro pokriti.
Ob polčasu je samo gostujoči trener opravil eno menjavo (Prašnikar-Zajc), domači pa je vztrajal z začetno enajsteri-co. V prvih minutah drugega polčasa so se v glavnih vlogah znašli tisti, ki si jih v teh ne
želimo: sodniki - glavni sodnik Gostenčnik iz Maribora s svojima pomočnikoma Karme-lom in Maukom. Gledalce so razburjali s svojimi številnimi spornimi odločitvami, od prepovedanih položajev do prekrškov. Pri gostih se je v večini spornih situacij znašel Jesenič-nik, ki ga je kasneje Pušnik tudi zamenjal. Za menjave se je odločil tudi Zildžovič, ki je v igro poslal Horvata in Drevenška - in spet zadel v polno! Najprej je Marko Drevenšek v 74. minuti sijajno izvedel prosti strel s približno 30 metrov od vrat,
Ti(i----tm Hui m
Foto: Črtomir Goznik
Zahvala Modrim kurentom in drugim navijačem za podporo skozi celotno tekmo.
Savič je žogo še uspel potisniti v prečko, od koder se je odbila v polje, na pravem mestu pa se je znašel Kelenc, ki je poskrbel za val navdušenja med domačimi navijači - 1:0. Le-ti se še niso vsi posedli na svoja mesta, ko je Horvat mojstrsko preigraval na desni strani, nato pa žogo podal do Da Silve, ki je bil hitrejši od svojih čuvajev in je z majhno pomočjo branilcev povišal vodstvo - 2:0. Šah-mat v dve potezah! Čeprav so morali Ptujčani do konca tekme igrati z igralcem manj, saj je bil zaradi slečenega dresa ob proslavljanju zadetka izključen Da Silva, pa so znali s preudarno igro ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno. Pohvaliti velja celotno zadnjo vrsto s Tončijem Žiličem na čelu, ki je tekmo odigrala na zares visokem nivoju (predvsem v fazi obrambe) in je uspela svojo mrežo ohraniti nedotaknjeno.
Odločilen delež so, kot je to v zadnjih tekmah že v navadi, prispevali "rezervisti" - tokrat sta bila to Drevenšek in Horvat. Le ugibamo lahko o tem, kdo se bo v teh vlogah znašel v sredo?!?
Jože Mohorič
Marijan Pušnik, trener Rudarja: "Čestitke domačinom za zasluženo zmago, saj so dvakrat zadeli. Moji fantje so igrali dobro do prvega zadetka, ko so si priigrali pet 100 %% priložnosti, a jih žal niso izkoristili, čemur je sledila kazen. Po drugem zadetku je nekaj mojih fantov 'igralo za Dravo', kot da ne bi poznali barve dresov."
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: "Mislim, da so lahko navijači zadovoljni s tekmo, saj je šlo za precej odprt dvoboj, s precej priložnost-
mi na obeh straneh. Vesel sem zmage in dejstva, da nismo prejeli zadetka."
Marko Drevenšek: "Naša zmaga je povsem zaslužena, čeprav je bila tekma težka. Rudar je zelo čvrsta ekipa, kar se je že dvakrat pokazalo v Velenju, ko smo jih nadigrali, na koncu pa ostali brez točk. Tokrat nam je uspelo."
Lucas Horvat: "Nogomet je takšna igra, da lahko včasih z žogo narediš, kar hočeš, včasih pa nič! To se dogaja tudi najboljšim igralcem.
Meni je na srečo proti Rudarju šlo zelo dobro."
Tonči Žilič: "Ker sem obrambni igralec, je zame najpomembnejše, da nismo prejeli zadetka. Rudar igra podobno igro kot mi, zato se je tekma dolgo časa 'lomila'. Pohvalil bi Drevenška in Horvata, ki sta prinesla preobrat v našo igro in odločilno prispevala k zmagi. To je obenem dokaz, da so tudi igralci na klopi motivirani in željni igre in uspeha, kar je izrednega pomena za ekipo."
Boks • Dejan Zavec
Malek je bil mala ovira
»Dejan je zmagal po točkah, 6 rund! Brez težav, suvereno ...« Takšno kratko sporočilo sem prejel na svoj mobilnik nekaj minut po koncu borbe med Dejanom Zavcem in Poljakom Arekom Malekom. V zmago našega šampiona v nemškem Magdeburgu ni dvomil nihče, saj je bil tekmec enostavno preslab. »Ta trditev se je izkazala za pravilno, a previdnost pred takšnim dvobojem ni nikoli odveč. Lahko se zgodi kakšna nepričakovana poškodba, lahko te preseneti kakšen
V petkovem boksarskem večeru v Magdebur-gu sta imela sicer glavno besedo težkokategornika Francois Botha (JAR) in Timo Hoffmann (Nemčija). Po točkah je tesno, z 2:1, zmagal prvi, čeprav se je Hoffmann v 11. rundi znašel na tleh. 40-letni Botha je v svojih najboljših časih boksal z Mike-om Tysonom, Lennoxom Lewisom, Vladimirjem Klitschkom in številnimi drugimi zvezdniki tega športa, tudi tokrat pa je dokazal, da še ni »za odpis«.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je v Magdeburgu vknjižil svojo 26. profesionalno zmago.
udarec ... Sam raje počakam na konec dvoboja in šele nato vpišem zmago,« je v svojem značilnem, skromnem slogu začel pripovedovati Dejan, ki je v 28. profesionalnem dvoboju zabeležil še 26. zmago. »Po začetnem otipavanju' sem prešel v napad in hitro videl, da sem precej hitrejši. To sem s pridom izkoriščal za številne udarce in si z njimi nabral veliko točkovno prednost. Ta je bila po treh rundah že praktično neulovljiva za mojega tekmeca. Ker ni imel pravega pro-tiorožja in ker ni želel končati na tleh, se je v nadaljevanju zatekel k oprijemanju: vedno ko sem se mu približal, se je pri-vesil' name in me ni izpustil. Zaradi takšnega načina borbe je dobil kar nekaj opominov sodnika v ringu, a je vseeno vztrajal pri njem do konca. Uspel pa je obstati na nogah, kar bi bilo zanj sicer precej težko izvedljivo,« je svoje videnje dvoboja opisal Dejan, ki tokrat ni imel pretiranih težav s preveliko težo za svojo veltersko kategorijo (do 66,7 kg).
Samo po sebi pa se seveda postavlja vprašanje, kakšna bo nadaljnja boksarska pot Dejana Zavca. »Odprtih je kar nekaj možnosti, vse pa so kar
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga
Kidričani v kvalifikacije za 1. ligo!
Aluminij - Triglav Gorenjska 6:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Šimenko (7), 2:0 Šimenko (20), 3:0 Djokič (30), 4:0 Grbec (57), 5:0 Dugolin (66), 6:0 Mandič (83)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Krajcer, Lenart, Milec, Dugolin, Medved, Grbec (od 66. Črenčič), Šimenko (od 80. Jovič), Letonja, Djokič (od 72. Mandič). Trener: Bojan Špehonja.
TRIGLAV GORENJSKA: Likozar (od 60. Marič), Smolej, Stjepanovič, Mišič (od 46. Zolič), Burgar, Robnik, Banič, Dolžan (od 66. Jakopič), Ka-lakovič, Najdenov, Burkovič. Trener: Robert Misja.
RUMENI KARTONI: Dugolin (54), Najdenov (54), Mandič (83), Črnčič (86)
Nedelja je bila v znaku nogo-
metašev Aluminija, ki so se zavedali velikega vložka derbija: samo zmaga na domačem igrišču proti Triglavu Gorenjski jih dva kroga pred koncem prvenstva v 2. SNL tudi teoretično pelje v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. slovensko nogometno ligo. Kidričani niso veliko govorili, ampak so se mirno pripravljali na ta odločilni dvoboj. Srečanje so začeli zelo odločno in že v sedmi minuti povedli z zadetkom tokrat izjemno razpoloženega Jana Šimenka, ki je izkoristil pred-ložek Dugolina iz kota. V 20. minuti je še drugič "počilo" v mreži nogometašev Triglava; strelec je bil ponovno Šimen-ko, podajalec pa tokrat Milec. Deset minut kasneje pa je že
padla odločitev o zmagovalcu, saj so domačini povedli s 3:0. Tokrat je bil Šimenko v vlogi podajalca, Djokič pa je žogo iz bližine zabil v mrežo. Čeprav so Kranjčani na Kidričevo prišli po tri točke in so temu primerno nastavili tudi igro (stali so visoko na polovici Aluminija), so s tem sami sebi naredili medvedjo uslugo, saj so Kidri-čanom nezavedno puščali veliko prostora. Hitra, enostavna "preskok" igra je prinesla domačinom veliko, praktično neulovljivo prednost.
Slednji so s tako igro nadaljevali tudi v drugem polčasu ter v tem delu popolnoma "razbili" goste. Izgledalo je, da lahko nogometaši Aluminija dosežejo zadetek, kadarkoli hočejo.
Foto: Črtomir Goznik
Jan Šimenko (rdeči dres) je bil v uvodnih 20. minutah najzaslužnejši za visoko vodstvo Aluminija; v ozadju je Javier Grbec, strelec četrtega zadetka.
Bojan Špehonja, trener Aluminija: "Svojim fantom čestitam za pristop, ki je bil zares maksimalen. Rezultat na najboljši možni način pove vse o naši igri in premoči."
To so v drugem polčasu storili še trikrat, ob tem pa zastreljali še nekaj izrednih priložnosti. Mogoče so gostje mislili, da domačini nimajo ambicij po drugem mestu in da bodo zaigrali nezainteresirano: če je bilo tako, so se močno zmotili, saj so jih Kidričani nadigrali v vseh elementih igre.
Danilo Klajnšek
Do konca prvenstva v 2. SNL sta samo še dva kroga, ki pa več ne bosta odločala o ničemer. Pri vrhu je vse jasno: Olimpija je prvak in se je neposredno uvrstila v 1. SNL; za nameček je v tem krogu pometla z Muro. To srečanje naj bi bilo derbi kroga, vendar Sobočani niso bili dorasli tekmec Olimpiji. Sedaj je jasno tudi to, da so nogometaši Aluminija dokončno drugi, saj so v neposrednem dvoboju zmagali s Triglavom iz Kranja. Že dalj časa se ve, da bosta iz lige izpadla Bonifika in Zagorje. Preostala dva kroga bosta tako služila samo še za »kozmetične« popravke na prvenstveni razpredelnici.
REZULTATI 25.KROGA: Aluminij -Triglav Gorenjska 6:0(3:0), Bela krajina -Zagorje 3:1 (1:0), Livar - Krško 0:2 (0:1), Olimpija - Mura 7:2 (3:0). V tem krogu je bil prost MU Šentjur.
1.	OLIMPIJA 24 17 5 2 68:20 56
2.	ALUMINIJ 24 13 4 7 59:37 43
3.	TRIGLAV GOR. 24 10 7 7 40:41 37
4.	MURA 05 24 8 9 7 51:44 33
5.	KRŠKO 25 8 9 8 40:43 33
6.	MU ŠENTJUR 24 8 8 8 33:43 32
7.	LIVAR	24 7 9 8 32:35 30
8.	BELA KRAJINA 24 6 7 11 26:37 25
9.	BONIFIKA 18 5 3 10 32:30 18
10.	ZAGORJE 25 2 7 16 17:68 13
atraktivne - v prvi vrsti naj bi to bila borba za kakšen naslov ali pa kakšen povratni dvoboj. Moj manager Ulf Steinforth pravi, da bi se to lahko zgodilo celo v Sloveniji, vendar zaenkrat o tem ne morem povedati nič dokončnega, saj noben dogovor še ni podpisan. Omenjajo pa se tekmeci Jorge Daniel Miranda, Rafal Jackiewicz .
Počakajmo še malo, saj bo kmalu znanega kaj več o kraju in času novega dvoboja,« je v nekoliko skrivnostnem tonu zaključil Dejan, ki je treninge prekinil le za dva dni, nato pa sta s trenerjem Dirkom Dzem-skim že nadaljevala s treningi. Premor do naslednjega dvoboja bo kratek .
JM
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ciora v končnici poskrbela za prednost
1. SRL (ž): Mercator Tenzor - Krka 37:35 (20:19)
Mercator Tenzor Ptuj: Pikl, M. Križanec, Mateša 6 (1), Korotaj 1, Pra-potnik 7, Ciora 9 (1), Čeh, Kikanovič 7, Ozmec, Bolcar 4, Brumen 3, Sivka, Mihič. Trener: Nikola Bistrovič.
Nekaj več kot 100 gledalcev je v zadnji tekmi sezone v dvorani Center videlo povprečno igro, v kateri je bilo preveč napak. Gostje so se na začetku razigrale in si hitro priigrale 5 zadetkov prednosti. Šele v 18. minuti je gostiteljicam uspelo izenačiti in si nekaj zatem priigrati 3 zadetke prednosti. Žal so jo prehitro zapravile, zato so na odmor odšle zgolj z minimalno razliko v svojo korist.
V nadaljevanju so domačinke nekajkrat povedle s 3 zadetki, a so vedno znova dovolile Novo-meščankam, da so kar petkrat izenačile; neustavljiva je bila predvsem Bačarjeva. Negotovost okrog zmagovalk je trajala vse do predzadnje minute srečanja, ko je na sceno stopila Ci-ora in s svojimi izkušnjami ter
1. A SRL (ž)
Za 1. mesto:
Olimpija - Krim Mercator 30:28 Za 3. mesto:
Zagorje - Celeia Žalec 31:30 Za 5. mesto:
Mercator Tenzor Ptuj - Krka 37:35 Za 7. mesto:
Evro Casino Kočevje - Celjske mesnine 36:27.
N. Bistrovič, trener ekipe MT Ptuj: »Z igro svojih varovank ne morem biti v celoti zadovoljen, saj je bilo preveč nihanj; predvsem v obrambi delamo začetniške napake. Po dolgotrajni poškodbi se je v ekipo vrnila Kristina Mihič, ki bo s svojimi izkušnjami zagotovo pripomogla h kvalitetnejši igri.«
dvema doseženima zadetkoma prevesila tehtnico na stran svoje ekipe. Sezono bodo Ptujčan-ke zaključile z gostovanjem v Novem mestu, v novi pa bo nedvomno potrebno dodelati in učvrstiti igro v obrambi, ki je trenutno najšibkejši člen igre.
anc
Foto: Stanko Kozel
Igralke Mercatorja Tenzorja Ptuj so v zadnji domači tekmi sezone za končno 5. mesto premagale Krko. Na sliki je Katja Bolcar, ki je dosegla štiri zadetke.
Kasaštvo
Na 4. tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone so na hipodromu v Komendi odlične rezultate dosegli tudi tekmovalci KK Ljutomer.
V	prvi dirki (vseh šest je bilo za 3- do 14-letnike, na 1800 metrov dolgi stezi) je 4. mesto osvojila Lady Way (Daniel Heric), v 2. dirki je bil prav tako četrti Lamin (Darja Antolin), v 3. dirki pa je bil Diablo MS (Aleš Antolin) drugi. Na stopničke za zmagovalce sta se zavihtela še Handy Right (Vito Šadl) v 4. dirki in Inter (Dušan Zorko) v 5. dirki.
Na mednarodni kasaški prireditvi hipodroma Magna Racino pri Dunaju je v dirki na 1600 metrov dolgi stezi Maxi Gerd (J. Sagaj) osvojil drugo mesto (1:15,5), Roki (D. Puhar, oba KK Ljutomer) pa je bil tretji (1:16,0).
Rokoborba
Na mednarodnem tekmovanju za dekleta v Budimpešti je nastopilo 128 rokobork, med njimi tudi vse reprezentantke madžarske ekipe.
V	zelo močni konkurenci sta se odlično odrezali dve tekmovalki RK Finančna točka Ljutomer. Laura Kodela (-30 kg) je osvojila 1. mesto, Mihaela Čirič (-55 kg) pa je klonila šele v finalnem obračunu proti letošnji evropski podprvakinji Madžarki Szabojevi.
NŠ
Rokomet • 1. A SRL (m)
Sedmo mesto še dosegljivo
Krka - Jeruzalem 24:27 (13:16)
Krka: Kostevc (9 obramb), Mar-keljc, Kisovec (6 obramb - 2 x 7 m); Flajs 4, Samardžija, Brkic 2, Kosaber 2, Teraš, Pekolj 2, Marušič 5 (1), Mir-nik 2, Klobčar, Szabo, Hotko 7 (4). Trener: Iztok Adamčič.
Jeruzalem: G. Čudič (8 obramb -2 x 7 m), Belec (6 obramb); Korpar 3, Krabonja 2, Melnjak 3, Rajšp, Bezjak 2, B. Čudič 5 (3), Ivanuša, Sok 3 (1), Žuran 5, Radujkovic 4. Trener: Saša Prapotnik.
Rdeči karton: Kosaber (39 - 3 x 2), Korpar (56 - 3 x 2).
Igralec tekme: Gregor Čudič (Jeruzalem Ormož).
Jeruzalem nadaljuje serijo dobrih iger v Ligi za obstanek in ostaja v boju za končno 7. mesto. Do zmage v Novem mestu so Ormožani prišli lažje kot kaže končen rezultat in tako so Vinarji letos dobili vse štiri obračune s Krko. Gostitelji, ki se po koncu sezone selijo v 1. B-ligo, so proti Vinarjem zaigrali precej grobo, saj so se od svojih navijačev na vsak način želeli posloviti z zmago. Pri Jeruzalemu si prav vsi zaslužijo solidno oceno, še največ pa je pokazal vratar Gregor Čudič, ki je v polčasu zbral 8 obramb, od tega je zaustavil tudi dve sedemmetrovki. Zanimivo, da je v uradnem poročilu tekme zapisano, da si je tekmo ogledalo 200 gledalcev, a jih je bilo le okrog 50, kar je še en dokaz, da je prvenstvo predolgo in zaradi tega so dvorane v za-
1. A SRL (m) LIGA ZA PRVAKA (od 1. do 6. mesta)
REZULTATI 8. KROGA: Slovan
-	Gorenje 26:27 (11:11), Prevent
-	Trimo Trebnje 32:30 (19:15), Ci-mos Koper - Celje Pivovarna Laško 30:17 (14:8).
1.	GORENJE 28 22 3 3 47
2.	CIMOS KOPER 28 21 3 4 45
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 28 16 1 11 33
4.	SLOVAN	28 13 3 12 29
5.	TRIMO TREBNJE 28 13 3 12 29
6.	PREVENT 28 12 2 14 26
LIGA ZA OBSTANEK (od 7. do 11. mesta)
REZULTATI 8. KROGA: Krka
-	Jeruzalem Ormož 24:27 (13:16), Ribnica Riko hiše - Merkur 32:23 (16:15). V tem krogu je bila prosta ekipa Rudar EVJ Trbovlje.
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 27	12	3	11	27
2.	JERUZALEM ORMOŽ26	11	4	11	26
3.	MERKUR 26	8	4	14	20
4.	RUDAR TRBOVLJE 26	6	0	20	12
5.	KRKA 27	1	2	24	3
ključku sezone večinoma prazne. Prvenstvo bi se enostavno moralo končati na začetku meseca maja s finalnim turnirjem Pokala Slovenije.
V četrtek ob 19. uri imajo rokometaši Jeruzalema proti Merkurju še zadnjo tekmo na domačem parketu v tej sezoni. Ob polčasu se bodo ormoški publiki predstavili državni prvaki v mini rokometu in državni prvaki v kategoriji mlajših dečkov B.
UK
Rokomet • 1. B SRL (m)
Gorisnicani za obstanek z Dravo!
Moškanjci Goriš-nica - Ajdovščina 21:19 (11:11)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Petek 8 (4), Špindler 1, Korez 6, Dimec 2, Golob 2, Zorli 2, Valenko, Vincek, Šoštarič, Peček, Štorman, Žuran (1 obramba), Cvetko (16 obramb). Trener: Vlado Hebar.
Po dolgem času so tudi ro-kometaši iz Gorišnice prišli na svoj račun, saj so si proti ekipi Ajdovščine priigrali svojo četrto zmago v tem prvenstvu, kar jim je ob porazu Mitola iz Sežane prineslo predzadnje mesto v 1. B slovenski moški rokometni ligi, ki vodi v dodatne kvalifikacije s ptujsko Dravo.
Gorišničani so tako dobili prvo zaključno žogo, vendar so se za zmago morali pošteno potruditi, saj so gostje igrali maksimalno požrtvovalno in Gorišnice nikakor niso želeli zapustiti neporaženi. Domačini so bili ves čas prvega polčasa v vodstvu, vendar minimalnem. Prvi del pa se je končal z neodločenim izidom, obe ekipi pa sta dobro igrali v obrambi, zato je bilo doseženo majhno število zadetkov.
V nadaljevanju srečanja je bilo podobno, nato pa so domačini na koncu 51. minute povedli 19:16 in to je bilo v takšnem izenačenem srečanju že velika prednost, ki je dala slutiti, da bi lahko pomembne, morda celo »zlate« točke obstanka ostale doma. Gostje
iz Ajdovščine se kljub temu niso predali in so vodstvo domačih znižali na samo zadetek zaostanka (20:19). Za mirno končnico je poskrbel Luka Zor-li, ki je dosegel zadnji zadetek na tekmi za rokometaše ekipe Moškanjci-Gorišnica.
Danilo Klajnšek
Krško in Maribor v 1. A SRL
Končano je prvenstvo v 1. B slovenski moški rokometni ligi. V prvo ligo sta se uvrstili ekipi Krškega in Klime Petek iz Maribora. Iz lige je izpadel Mitol Sežana, Moškanjci-Go-rišnica pa bo imela priložnost, da svoj status ohrani v dodatnem srečanju s ptujsko Dravo. Iz 1. A SRL bo izpadla novomeška Krka, iz 2. SRL pa sta se v ligo uvrstili ekipi Zlatorog Celje in Sevnica.
REZULTATI 22. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Ajdovščina 21:19, Sviš Pekarna Grosuplje - Radeče MIK Celje 29:20, Krško - Klima Petek Maribor 27:25, Grča Kočevje
-	Mitol Sežana 29:23, Šmartno 99
-	Istrabenz plini Izola 31:30, Alples Železniki - Grosuplje 23:25.
1.	KRŠKO 22	20	1 1	41
2.	PETEK MARIBOR 22	19	0 3	38
3.	ŠMARTNO 99 22	15	4	3	34
4.	GROSUPLJE 22	11	1 10	23
5.	GRČA KOČEVJE 22	10	3	9	23
6.	ALPLES ŽELEZNIKI 22	10	2	10	22
7.	AJDOVŠČINA 22	10	0 12	20
8.	SVIŠ P. GROSUPLJE22	8	1 13	17
9.	RADEČE MIK CELJE22	7	2	13	16
10.	ISTRABENZ IZOLA 22 6 3 13 15
11.	MOŠKANJCI -GOR.22 4 0 18 8
12.	MITOL SEŽANA 22 3 1 18 7
Golf • Turnir Alps toura na Ptuju
Presežki na igrišču in luknja v blagajni
Ptujsko igrišče za golf je od četrtka do nedelje gostilo »Slovenski golf open 2009«. Edini profesionalni golf turnir v Sloveniji je drugo leto zapored organiziral brezplačnik Dobro jutro. Prvi dan so se na dobrodelnem turnirju pomerili profesionalci, gospodarstveniki, športniki ter nekateri drugi znani Slovenci (v ekipi štirih je lahko nastopil en profesionalec). Golf je kot kaže zelo priljubljen med bivšimi smučarji: tokrat so Ptuj obiskali Jure Košir, Bojan Križaj in Primož Ulaga, niti letos pa ni manjkal nekdanji član slovenske nogometne izbrane vrste Amir Karič.
Rekordi
Odlična igralska zasedba je na profesionalnem turnirju, ki šteje za točkovanje Alp s To-ura, najboljše rezultate igrišča pomaknila precej višje. Med 88 igralci iz 14 držav je zmagovalec postal Italijan Marco Crespi, ki je dosežek prvaka iz lanskega leta izboljšal za nepojmljivih enajst udarcev. Po treh dneh je tekmovanje zaključil s 195 udarci, kar predstavlja 18 točk pod parom igrišča! Crespi si je s petimi točkami prednosti pred zasledovalci zmago praktično zagotovil že dan pred koncem, svojo premoč pa je v nedeljo le še potrdil. Drugo mesto je osvojil Anglež Sam Robinson (205 udarcev), tretje pa Švicar Nicholas
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič tokrat ni bil zadovoljen s svojo igro ...
Foto: Aleš Fevžer
V četrtek je na Ptuju na dobrodelnem turnirju nastopal tudi Bojan Križaj.
Sulzer (206 udarcev). Sulzer se je na stopničke povzpel z izjemnim finišem. Najprej je na peti luknji žogico pospravil v luknjo zgolj z enim udarcem (t. i. »hole in one«), česar na Ptuju doslej še ni bilo moč videti, nato pa je kar za tri udarce popravil rekord igrišča, ki ga je prvi dan postavil Crespi. Nova najboljša znamka zdaj znaša 62 zamahov oziroma 9 pod parom igrišča.
Najboljši Slovenec je bil Slabe
Odlično so odigrali tudi slovenski golfisti. Med najboljših štirideset in v rez zadnjega dne so se uvrstili štirje. Najvišje, na deveto mesto se je uvrstil 20-letni Ljubljančan Grega Slabe. Lanskoletni finalist je tekmovanje zaključil 3 udarce pod parom igrišča. Tudi on je bil najboljši zadnji dan (-2). »Lahko bi bilo še boljše, tako misli vsak, je pa v redu, sem zadovoljen. Igram precej boljše in drugače, kot sem lani, saj sem se igrišča lotil po novem sistemu. Vedno si postavim visoka pričakovanja,« je povedal Slabe, ki je najboljši rezultat med profesionalci osvojil prejšnji teden. V avstrijskem Gradcu je prav
tako na turnirju serije Alps tou-ra osvojil drugo mesto.
23. mesto (+3) je zasedel Daniel Kraljič, Sebastijan Ajster se je uvrstil na 29. mesto (+5). Za uvrstitev v rez se je zelo namučil domačin Matjaž Gojčič, tekmovanje pa je zaključil na 37. mestu (+8). »Zelo sem nezadovoljen. Tako slabo na Ptuju še na treningih nisem nikoli igral. Niti ena prvina igre mi ni šla dobro od rok. Težko rečem, kaj je bilo narobe. Poškodba, ki me je pestila v zimskem času je sanirana, tako da se nanjo ne morem izgovarjati, čeprav občasno še čutim bolečine. Sem pa zaradi tega izgubil kar nekaj kondi-cijskih treningov, kar se v tem natrpanem urniku pozna. Izgubil sem nekaj samozavesti in zanesljivosti v svoji igri, zato bom potreboval nekaj časa, da se vrnem. Ampak to je golf, to se dogaja vsem, tudi meni se ni zgodilo prvič. Po naslednjem turnirju si bom vzel dva tedna prosto in poskušal najti tisto pravo formo za nadaljevanje sezone,« je dejal 27-letni Ptujčan, ki bo že pojutrišnjem pričel z nastopi na turnirju v italijanskem Torinu.
Slovenci so pobrali le ščepec bogatega nagradnega sklada.
Največji delež 45.000 evrov vredne pogače si je odrezal zmagovalec Crespi, ki je bogatejši za 5.800 evrov. Organizacijski stroški so znašali več kot 100.000 evrov. »Nobena skrivnost ni, da je dogodek letos prinesel 20.000 evrov izgube. Kako bomo to pokrili, je naš problem, dejstvo pa je, da si Slovenija in nenazadnje Ptuj zasluži tak turnir in ta letošnji je naložba v prihodnost. Mi bi lahko prihranili kak evro, vendar smo se odločili, da bomo poskušali pri igralcih pustiti dober vtis, želeli smo doseči določen nivo, kar pa zahteva svojo ceno. Gospodarska situacija je terjala svoje, prepričani pa smo, da bodo sponzorji, ki vlagajo v golf, prihodnje leto videli še dodaten interes, da bomo to golfsko pravljico na nek način peljali naprej,« je povedal vodja prireditve, Andrej Bauman.
Če je v blagajni luknja, so vsaj drugod presežki, po katerih bodo spomini bolj sladki. Štirje prekrasni sončni dnevi, postavljeni novi mejniki igrišča in odlične igre Slovencev so razlogi, da ptujski turnir ostaja največji in najodmevnejši golf dogodek v Sloveniji.
Uroš Gramc
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Slabe je bil z osvojenim 9. mestom najboljši Slovenec.
Foto: Aleš Fevžer
Zmagovalec je postal Italijan Marco Crespi, ki je obenem postavil rekord igrišča: 18 udarcev pod parom!
Namizni tenis • DP za mladince in mladinke
Najuspešnejša Vesna Rojko
V Cerknici je potekalo državno prvenstvo za mladince in mladinke v posamični konkurenci in v igri dvojic. Med 46 nastopajočimi mladinkami in 62 mladinci iz 63 slovenskih klubov je bilo tudi pet igralk in
igralcev iz NTK Ptuj.
Najuspešnejša je bila Vesna Rojko z zlatom v mešanih dvojicah z Maticem Slodejem (Muta) in dvema srebroma: v posamični konkurenci in v dvojicah s Kristin Fatorič (Ar-
rigoni). Medaljo je domov prinesel še Luka Krušič, ki je bil v dvojicah s Timom Zajcem (Melamin) tretji. Pri dekletih je zmagala Kristin Fatorič, pri fantih Jan Žibrat (Sobota), pri dvojicah pa v konkurenci de-
klet Katja Šapek (Fužinar) in Anja Garmut (Muta), med fanti pa Jan Žibrat in Matic Slodej.
Alen Ber je bil v predtek-movalni skupini drugi in je v finalnem delu izgubil s Tilnom Novakom (Krka), podobno kot Domen Ovčar, ki je izgubil z Urbanom Bahčičem (Maribor). Tina Matjašič je bila v skupini četrta in se ni uvrstila v finalni del.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga
Bukovci kljub zmagi blizu izpada
3. SNL-vzhod: Dravinja poražena v Martjancih
Prvenstvo v 3.SNL - vzhod se bliža koncu, glede prvaka pa je že vse znano. Bolj vroče je pri dnu prvenstvene razpredelnice, kjer se ekipe še borijo za obstanek. Presenečenje je vsekakor poraz vodeče Dravinje na gostovanju pri Čardi, vendar lahko imajo tudi Konjičani kdaj slab dan. Mogoče je ob zmagi Čarde nad prvakom presenečenj še zmagoslavje »trgovcev« iz Šmarij v Malečniku. Nogometaši Stojncev so bili minimalno poraženi v Odrancih, vendar kljub neuspehu ostajajo na sredini prvenstvene razpredelnice.
REZULTATI 24. KROGA: Odranci
-	Stojnci 1:0 (0:0), Mons Claudius -Tehnostroj Veržej 1:4 (1:1), Malečnik
-	Trgovine Jager 2:3 (2:1), Kovinar Štore - Črenšovci 3:0 (2:0), Šmartno
-	Paloma 3:1 (1:0). Čarda - Dravinja Kostroj 2:0 (1:0), Simer šampion
-	Koroška Dravograd 1:3.
1.	DRAVINJA K. 24 20 1	3	57:11	61
2.	KOROŠKA DRA. 24 16 2	6	54:28	50
3.	KOVINAR ŠTORE 24 15	4	5	45:26	49
4.	ODRANCI 24 14	5	5	41:24	47
5.	ŠMARTNO 24 13	3	8	62:50	42
6.	STOJNCI 24 10 4	10	44:39	34
7.	MALEČNIK 24 10 4	10	45:43	34
8.	TEHNO. VERŽEJ 24 9	4	9	42:40	33
9.	SIMER ŠAMP. 24 10 3	11	39:43	33
10.	ČARDA 24	5	6 13	22:45	21
11.	PALOMA 24	6	3	15	26:50	21
12.	MONS CLAUD. 24	6	1 17	28:59	19
13.	ČRENŠOVCI 24	3	9	12	25:50	18
14.	TRG. JAGER 24	4	3	17	32:64	15
ODRANCI - STOJNCI 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Zelko (63) STOJNCI: Simonič, Topolovec (od 87. Meznarič), Kokot, Klinger, Fridau-er, Rižnar, Nežmah, Marinič, Strelec (od 46. Pernek), Golob, Zagoršek. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: devetica Ormožanov
23. krog v Štajerski ligi je bil zelo razburljiv, saj papirnati favoriti niso dosegli želenega cilja. Prvi so presenetili nogometaši iz Gerečje vasi, ki so na gostovanju v Pesnici domačinom prekrižali račune in uspeli izvleči točko, ki Pesničane oddaljuje od prvega mesta. V vratih gostov je bil neuničljivi »abrahamovec« Marjan Vogrinec.
Najvišjo zmago v tem krogu so dosegli Ormožani, ki so na gostovanju pri ekipi Jarenina-Šentilj dosegli kar devet zadetkov. Zanimivo je bilo v Bukovcih, kjer so domači nogometaši tesno ugnali Podvince. Gledalci so prišli na svoj račun že v začetku tekme, saj so do 25. minute videli kar štiri zadetke, od tega tri v mreži gostov. Do konca srečanja je gostom uspelo rezultat sicer znižati, za kaj več pa je zmanjkalo časa in športne sreče.
REZULTATI 23. KROGA: Jareni-na Šentilj - Holermuos Ormož 1:9 (0:2), Brežice - AHA EMMI Bistrica 3:1 (0:0), Partizan Fram - Peca 0:3 (0:2), Šoštanj - Pohorje 1:2 (0:0), Tehnotim Pesnica - LKW Jack Ge-rečja vas 0:0, Zreče - GIC Gradnje Rogaška 2:0 (1:0), Bukovci -Podvin-ci 3:2 (3:1).
1.	ZREČE 23 15 3 5 53:20 48
2.	TEH. PESNICA 23 14 3 6 52:23 45
3.	POHORJE 23 13 4 6 41:35 43
4.	HOLER. ORMOŽ 23 10 7 6 53:41 37
5.	JACK GER. VAS 23 9 8 6 45:33 35
6.	A. E. BISTRICA 23 10 5 8 33:32 35
7.	GIC ROGAŠKA 23 10 4 9 44:37 34
8.	ŠOŠTANJ 23 9 6 8 48:43 33
9.	PARTIZAN FRAM 23 8 8 7 46:42 32
10.	PODVINCI 23 9 4 10 46:41 31
11.	PECA 23 9 3 11 35:47 30
12.	BUKOVCI 23 6 6 11 42:55 24
13.	BREŽICE 23 4 5 14 34:64 17
14.	JARENINA -Š. 23 1 2 20 19:78 5
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Bukovcev (na sliki Matej Meznarič) so uspeli premagati Podvinčane, a je razlika do moštev pred njimi ostala nespremenjena.
TEHNOTIM PESNICA -LKW JACK GEREČJA VAS 0:0
LKW JACK GEREČJA VAS: Vogrinec, A. Železnik, Miha Lešnik, Medved, R. Sagadin (od 17. Kaises-berger), J. Sagadin, Miha Lešnik, Ge-rečnik, M. Železnik, Marinič (od 55. Marčič), Košnik. Trener: Ivan Zajc.
BUKOVCI - PODVINCI 3:2
(3:1)
STRELCI: 1:0 Majer (4), 2:0 Plohl (16), 2:1 R. Petrovič (23), 3:1 Habrun (25. z 11 m), 3:2 S. Kupčič (67)
BUKOVCI: Grabrovec, Meznarič, Kozel, Kokot, Petek (od 73. Vajda), Korez, Plohl (od 89. Kodrič), Mulej, Strelec (od 66. Antolič), Majer, Habrun. Trener: Milivoj Jamnik.
PODVINCI: Vesenjak, Kupčič, Šebela, Petek, Toplak (od 77. B. Kupčič), Kuserbanj (od 46. Brumen), Bratec, Modrič, Požegar, R. Petrovič, Belšak. Trener: Igor Vorih.
Danilo Klajnšek
ŠENTILJ JARENINA -HOLERMUOS ORMOŽ 1:9
(0:2)
STRELCI: 0:1 Jerebič (40), 0:2 Novak (43), 0:3 Novak (50), 1:3 Brunček (51), 1:4 Novak (59), 1:5 Mihalič (66), 1:6 Mihalič (71), 1:7 Mihalič (80), 1:8 Zorman (82), 1:9 Zorman (85).
HOLERMUOS: Šnajder, Kolarič, Druzovič, Novak, Zorman, Miloševic, Zidarič (od 77. Jurčec), Mihalič, Kir-biš, L. Mlinarič, Jerebič. Trener: Aleš Jurčec.
Čeprav brez Prapotnika, Piberčni-ka, Goričana, R. Mlinariča in Borka so ormoški nogometaši zabeležili visoko zmago na gostovanju v Šentilju. Zadnjeuvrščena ekipa Štajerske lige se je ormoškim gradbenikom upirala do 40. minute, ko je zadel Jerebič. V 1. polčasu še ni kazalo na katastrofo nogometašev Šentilja Jarenine, a sta v nadaljevanju po trikrat zadela Novak in Mihalič, dva zadetka pa je prispeval tudi Zorman. Časten zadetek za gostitelje je v 51. minuti dosegel Brunček. Strelske vaje Holermuosa so se končale pri končnem izidu 9:1. Z novo zmago so se varovanci Aleša Jurčca povzpeli na želeno četrto mesto, kjer želijo ostati do konca letošnjega prvenstva v Štajerski ligi. V nedeljo, 24. maja, ob 17. uri v Športnem parku Mestna graba gostujejo Bukovci, ki jim le zmaga omogoča še minimalne možnosti za obstanek v ligi.
UK
1. liga MNZ Ptuj: lokalni derbi Skorbi
REZULTATI 19. KROGA: Pauman
Pragersko - Gorišnica 4:3, Cirkulane
-	Središče 3:1, Dornava - Oplotnica 1:0, Apače - Boč 0:2, Skorba - Haj-dina 3:2, Videm -Rogoznica 5:0.
1.	BOČ	19	16	0 3	61:15	51
2.	OPLONICA	19	13	3 3	47:21	42
3.	VIDEM	19	12	5 2	58:15	41
4.	APAČE	19	13	0 6	43:27	39
5.	P. PRAGERSKO 19	10	1 8	39:40	31
6.	HAJDINA	19	6	3 10	32:40	21
7.	GORIŠNICA	19	6	2 11	30:50	20
8.	DORNAVA	19	6	1 12	25:46	19
9.	SKORBA	19	6	1 12	28:52	19
10.	SREDIŠČE 19 5 1 13 25:40 16
11.	ROGOZNICA 19 5 1 13 29:47 16
12.	CIRKULANE 19 4 3 12 27:51 15
DORNAVA - OPLOTNICA 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Šuen (67) CIRKULANE - SREDIŠČE 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Plemeniti (15), 1:1 Lesjak (25. z 11 m), 2:1 Žumbar (78), 3:1 Zavec (93) VIDEM - ROGOZNICA 5:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Bedrač (25), 2:0 Lah (49), 3:0 Lah (62), 4:0 Varnica (68), 5:0 Flajs (83) SKORBA - HAJDINA 3:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Travnikar (10), 1:1 Emeršič (39), 2:1 Panič (42), 2:2 Pacher (63), 3:2 Mihelič (88) APAČE - BOČ 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Drosk (27. z 11 m), 0:2 Pinter (77)
PAUMAN PRAGERSKO - GORIŠNICA 4:3 (2:1)
STRELCI: 1:0 Rudolf (1), 1:1 Šter-bal, 2:1 Plošnik (36), 3:1 Lončarič (61. z 11 m), 3:2 Šterbal (72), 3:3 Poplatnik (81), 4:3 Kancler (89)
2. liga MNZ Ptuj: Jože Emeršič petkrat v polno!
REZULTATI 19. KROGA: Leskovec
-	Zavrč 2:12, Podlehnik - Lovrenc 0:1, Grajena - Hajdoše 1:5, Tržec -Markovci 5:2, Makole - Spodnja Polskava 4:0, Slovenja vas - Zgornja Polskava 2:0.
1.	ZAVRČ 19 19 0 0 134:15 57
2.	MARKOVCI 19 13 1 5 51:42 40
3.	SLOVENJA VAS 19 11 1 7 45:29 34
4.	TRŽEC 19 10 1 8 51:44 31
5.	PODLEHNIK 19 9 3 7 35:29 30
6.	HAJDOŠR 19 7 5 7 29:31 26
7.	GRAJENA 19 7 3 9 37:44 24
8.	MAKOLE 19 7 2 10 27:43 23
9.	ZG. POLSKAVA 19 6 4 9 40:42 22
10.	LOVRENC -1 19 5 4 10 23:44 18
11.	SP. POLSKAVA 19 4 3 12 31:66 15 15. LESKOVEC 19 2 1 16 19:93 7
MAKOLE - SPODNJA POLSKAVA 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Topolovec (30), 2:0 Vantur (38), 3:0 Stojnšek (60), 4:0 Vantur (88)
TRZEC - MARKOVCI 5:2 (4:0) STRELCA: 1:0 Emeršič (19), 2:0 Emeršič (22), 3:0 Emeršič (28), 4:0 Emeršič (33), 5:0 Emeršič (66), 5:1 Šmigoc (81), 5:2 Šmigoc (83)
PODLEHNIK - LOVRENC 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Pulko (2) GRAJENA - HAJDOŠE 1:5 (1:2) STRELCI: 0:1 Petek (8), 1:1 Petrovič (9), 1:2 Vilčnik (11), 1:3 Brodnjak (56), 1:4 Brodnjak (59), 1:5 Vilčnik (90)
SLOVENJA VAS - ZGORNJA POLSKAVA 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Lenart (20), 2:0 Kovačič (30) LESKOVEC - ZAVRČ 2:12 (0:4) STRELCI: 0:1 Golob (8), 0:2 Vido-vič (11. avtogol), 0:3 Čeh (15), 0:4 Rumež (43), 0:5 Gabrovec (48), 0:6 Bratušek (52. avtogol), 0:7 F. Fridl (53), 1:7 Haunholter (61), 1:8 Čeh (66), 1:9 Juričinec (68), 1:10 Gabro-vec (70), 1:11 Gabrovec (76), 1:12 Juričinec (83), 2:12 Vindiš (85)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: lokalni derbiji Hajdini, Markovcem in Polskavi
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 20. KROGA: Gorišni-ca - Tržec 2:0, Podvinci - Leskovec 3:3, Grajena - Dornava 1:2, Videm - Ormož 4:1, Markovci - Stojnci Ko-rant 3:1. V tem krogu so bili prosti Bukovci.
1. VIDEM	18 14		3	1	72:21	45
2. STOJNCI KOR.	18 13		2	3	59:21	41
3. GORIŠNICA	18 10		5	3	33:17	35
4. ORMOŽ	18	8	4	6	39:21	28
5. TRŽEC	19	7	5	7	39:40	26
6. DORNAVA	18	7	4	7	25:32	25
7. PODVINCI	18	7	3	8	46:48	24
8. GRAJENA	18	7	2	9	33:44	23
9. MARKOVCI	19	6	2	11	30:52	20
10. LESKOVEC	18	3	4	11	28:45	13
11. BUKOVCI	18	1	0	17	9:74	3
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 16. KROGA: Podlehnik - Pragersko 2:1, Skorba - Hajdi-na 3:4, Lovrenc - Apače 1:4, Zgornja Polskava -- Boč 0:0.
1.	HAJDINA
2.	ZG. POLSKAVA
3.	BOČ
4.	SKORBA
5.	POLSKAVA
6.	LOVRENC
7.	PRAGERSKO
8.	PODLEHNIK
9.	APAČE
10.	PREPOLJE
Danilo Klajnšek
Polskava		1:2	Prepolje	
16 14	2	0	65:21	44
16 9	2	5	45:24	29
16 9	2	5	28:17	29
16 9	2	5	43:33	29
16 8	2	6	28:30	26
16 7	2	7	24:33	23
16 6	3	7	38:41	21
16 5	2	9	22:37	17
16 2	1 13		18:41	7
16 1	3	13	14:48	6
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 35. KROGA - SREDA ob 17.30: Labod Drava - Primorje, Luka Koper - Nafta, Interblock - MIK CM Celje, Rudar Velenje - Domžale, HIT Gorica - Maribor.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA - SREDA ob 17.00: Aluminij - MU Šentjur, Triglav Gorenjska - Olimpija, Mura - Livar, Krško - Bela krajina.
V SOBOTO NA PTUJU KAR 64 EKIP!
V	soboto, 23. maja, bo na Ptuju pravi festival mladih nogometašev. Organizatorji iz NŠ Poli Drava Ptuj namreč pripravljajo velik mednarodni turnir za selekcije U-6 (12 ekip), U-8 (28 ekip) in U-10 (24 ekip). Na glavnem igrišču ptujskega Mestnega stadiona in na igrišču z umetno travo (na vsakem bodo istočasno potekale tri tekme) si bodo ljubitelji nogometa ogledali skupno več kot 220 srečanj! Poleg najboljših slovenskih ekip bodo nastopili tudi gostje iz Hrvaške in Madžarske. Turnir se bo pričel ob 9. uri, zaključni boji pa bodo v posamezni kategoriji na vrsti po 17. uri.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
LIGA ZA OBSTANEK
V	četrtek ob 19. uri bodo rokometaši Jeruzalema Ormoža v športni dvorani na Hardeku v 9. krogu gostili ekipo Merkurja iz Škofje Loke.
KVALIFIKACIJE ZA 1. B SRL (m)
V	četrtek ob 19. uri se bosta v mariborski športni dvorani pomerila ptujska Drava in Moškanjci-Gorišnica v kvalifikacijski tekmi za 1. B slovensko moško rokometno ligo.
DK, JM
Nogomet • 1. SŽNL
Zmaga ostala na Ptuju
V	nedeljo je bil odigran 19. krog v 1. slovenski ženski nogometni ligi. Derbi v ligi za prvaka je bil odigran v Slovenj Gradcu, kjer so domačinke premagale državne prvakinje iz Novega mesta in jim v tej sezoni prizadejale prvi poraz.
V	lokalnem obračunu na Ptuju pa so slavile domače nogometašice, ki so premagale sosede iz Dornave. Ptujčanke so bile v prvem polčasu strelsko zelo razpoložene, saj so dosegle tri zadetke.
REZULTATI 19. KROGA: Ptuj
-	Dornava 4:0 (3:0), Slovenj Gradec
-	Krka 2:1 (0:0), Pomurje - Senožeti 4:2 (0:2), Rudar Škale - Maribor 0:2 (0:0).
LIGA ZA PRAKA
1.	KRKA	19	17	1	1	134:16	52
2.	SLOV. GRADEC	18	13	1	4	83:28	40
3.	POMURJE	18	10	0	8	104:47	30
4.	SENOŽETI -3	19	9	1	9	48:42	28
LIGA ZA OBSTANEK
5.	MARIBOR 19 11 2 6 77:47 35
6.	RUDAR ŠKALE 19 7 3 9 30:49 24
7.	PTUJ	19 4 0 15 20:108 12
8.	DORNAVA 19 0 0 19 6:165 0
Ptuj - Dornava 4:0
(3:0)
STRELKE: 1:0 Daša Grdina (13), 2:0 Maja Koren (29), 3:0 Karin Mat-jašič (41), 4:0 Maja Koren (86)
PTUJ: Majda Mesarec, Karin Mat-jašič, Teja Šmintič, Daša Grdina (Marina Tancoš), Maja Koren, Andreja Najvirt, Alenka Trafela, Maja Skaza, Nina Podhostnik, Barbara Petek (Urška Arnuš), Mateja Arnuš. Trener: Matej Hvalec.
DORNAVA: Alenka Murko, Sanja Lah (Romana Volgemut), Laura Maksimovič, Laura Kranjc, Nuša Kukovec, Romana Behrami, Urška Horvat (Saša Fras), Sanja Tušak (Nuša Ploj), Monika Hojnik, Mateja Mihelač, Patricija Golob. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Igralke Ptuja (temni dres) so tudi v nedeljo uspešno preskočile Dornavčanke ...
Mali nogomet • PLMN Sv. Tomaž 2009
Rezultati 2. kroga: Koračice - PGD Ključarovci ml. 16:5, Študentje iz Tomaža ŠIT - PGD Ključarovci 1:6, Bar pri križu Mihovci - Lordi Bar Korant 5:3, Pršetinci Bar Korant - Cvetkovci 3:4, Trnovci Rucmanci Savci TRS prosti.
Vrstni red: Bar pri križu 6 točk, Koračice, PGD Ključarovci 4, Pršetinci, TRS, Cvetkovci 3, Lordi, ŠIT, PGD Ključarovci ml. 0 točk.
UK
Plavanje • Mednarodni miting v Termah Ptuj
Raje bi gledal kot plaval ...
V soboto in nedeljo je plavalni klub Ptuj v ptujskih Termah organiziral 5. mednarodni plavalni miting. Čeprav je bila udeležba nekoliko skromnejša kot v lanskem olimpijskem letu, so bili organizatorji zadovoljni s 720 tekmovalci iz 33 klubov iz Madžarske, Hrvaške, Rusije, Avstrije, Nemčije, Venezuele in Slovenije.
Čavic ob bazenu, v njem Mankoč, Korotiškin, Alesio ...
Na mitingu je sodelovalo nekaj svetovnih plavalnih zvezdnikov. Srbski olimpijski podprvak Miroslav Čavic je sicer zgolj postopal ob bazenu in podeljeval nagrade, plavali pa so naš Peter Mankoč, Rus Jevgenij Korotiškin in Venezuelec Octavio Alesio. Evropski prvak in podprvak na 100 metrov delfin sta se v sobotnem vrhuncu pomerila na polovični razdalji, a jima je račune prekrižal Alesio, ki je oba premagal z najboljšo znamko mitinga (24,16 - 900 točk). Korotiškin (24,31) je osvojil drugo mesto, Mankoč (24,76)
tretje, le za las za njim pa je zaostal madžarski plavalec Peter Hos (24,80). »Moram biti zadovoljen, saj sem dosegel najboljši čas letos. Sem v polnem treningu in mi sama uvrstitev ne pomeni veliko, bolj pomembni so časi, ki jih dosegam. Delam na tehniki, ki pri visoki frekvenci še ni povsem optimalna,« je povedal 30-letni Ljubljančan. Delfinska četverica bo na Ptuju trenirala še cel teden, nato se selijo v Dubrovnik. Po tekmovanju pa sta bila precej utrujena tudi Alesio in Korotiškin, čeprav sta 50-metrsko razdaljo odplavala le enkrat. »Cel dan smo potovali iz San Marina in komajda ujeli sam start. Prvi vtisi o Ptuju so lepi, če pogledam okrog sebe, se mi zdi, da je mesto zelo bogato,« je dejal Korotiškin.
Sloviti plavalci so del velike mednarodne projektne skupine, ki skupaj trenira in potuje na tekmovanja. »Eksperimentu« se je po olimpijskih igrah priključil tudi Venezuelec. »V bistvu me je Peter na nek način uvedel in seznanil z vsemi. Je zelo prijazen in dobrodušen človek, ki ga zelo spoštujem. Mislim, da sistem dobro deluje,
sam sem v zadnjem času precej napredoval. Na letošnjem svetovnem prvenstvu se želim uvrstiti v finale, med najboljših osem. Na Ptuj pa zagotovo tudi še pridem, zelo mi je všeč, da je na tekmovanju izobešena ve-nezuelska zastava. Tega nisem videl še nikjer,« je dejal Alesio.
V nedeljo se je zvezdniška trojica pomerila še na 50 m prosto. Tokrat jih je presenetil Madžar Janos Csaki (22,91), Alesio (23,15) je bil drugi, Mankoč (23,48) spet tretji, Ko-rotiškin pa četrti (23,64). Na njegovi desni strani je plaval domači adut Grega Šerbec (26,16), ki se je z osebnim rekordom uspel prebiti v finale. Že sama uvrstitev med osem najboljših je za mladega Ptuj-čana odličen dosežek. Z nekaterimi se je kosal povsem enakovredno, za sedmouvršče-nim Fazekasem je zaostal zgolj 20 stotink sekunde. »Finale je bil res vrhunski, skoraj raje bi gledal kot plaval. Bilo je nekaj posebnega tekmovati s takšnimi plavalci. Čas bi morda bil še boljši, če mi Korotiškin ne bi naredil velikega vala. Osebni rekord sem izboljšal skoraj za
Foto: Črtomir Goznik
Peter Mankoč je na Ptuju osvojil dve tretji mesti.
pol sekunde. V drugih disciplinah sem plaval nekoliko slabše, predvsem na daljših razdaljah, saj zaradi mature zadnje čase bolj malo treniram,« je povedal Šerbec.
41 Ptujčanov
Zraven Šerbca je zelo perspektivni ptujski plavalec Blaž Kekec prav tako nastopil odlično in na razdalji 200 metrov prsnega sloga (B starostna kategorija) osvojil prvo me-
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Kekec (PK Terme Ptuj) je zmagal na 200 metrov prsno.
Kolesarstvo • Nagrada Poli
Nagrade Poli tudi v roke perutninarjem
V nedeljo je na Ptuju potekalo kolesarsko tekmovanje za mlajše kategorije. Na nagradi Poli je nastopilo 170 kolesarjev iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške v petih starostnih skupinah in na treh različno dolgih progah. Da je bila konkurenca zelo izenačena, pove podatek, da so zmage z izjemo najmlajših dveh kategorij odšle v različne klube, vse razen pri mlajših mladincih, kjer je zma-
gal srbski kolesar, pa so ostale v Sloveniji. Praznih rok pa niso ostali niti domačini. Nastopilo je 37 kolesarjev Perutnine Ptuj, končna bera pa so dvojne stopničke, prve v sezoni, ter še dve uvrstitvi v deseterico. Dirke so štele za Pokal Slovenije in mednarodno točkovanje Slovenije, Avstrije in Italije - Alpe Adria.
V osrednji dirki so skupaj nastopili mlajši in starejši mladinci. V vročem in poletnem
Blaž Zelenko (desno, KK Perutnina Ptuj) je osvojil 3. mesto.
Foto: Marjan Kelner
Mitja Serdinšek (desno, KK Perutnina Ptuj) na stopničkah za zmagovalce.
vremenu so se bolj preznojili mlajši, ki sicer niso vajeni tako dolgih prog. Selekcijo je naredila razgibana proga z vzponom na Mestni Vrh in Placar ter hitrim in nevarnim spustom proti Štukom. A padcev in težjih poškodb na srečo ni bilo. Približno polovico dirke je bila v ospredju peterica kolesarjev, ki si je do cilja nabrala pol minute prednosti pred prvimi zasledovalci in še dodatno minuto pred glavnino. V sprin-tu ubežnikov je bil najhitrejši
sto. »Sem zadovoljen, osebni rekord sem izboljšal tudi v disciplini 100 metrov prosto. Zadnje čase zelo dosti treniramo, saj se pripravljamo na državno prvenstvo. To je bila druga tekma sezone na odprtem, prejšnji teden smo bili v Ljubljani na Iliriji,« je dejal Kekec. Na domačem tekmovanju je nastopilo 41 Ptujčanov, ki so zbrali skupaj 97 startov.
V senci zvezdnikov so na Ptuju nastopale ženske. Iz povprečja je izstopala Jeseničanka Anja Klinar (Žito Gorenjka Radovljica), ki je bila najboljša v vseh štirih nastopih: na 50 m prsno in 200 m mešano, najboljšo znamko je s časom
4.14,29 (874 točk) dosegla na 400 m prosto, na 100 m prosto (58,11) pa je za pol sekunde izboljšala osebni rekord. Po dve zmagi sta osvojili še Velenjčan-ka Tina Meža (50 m delfin in 100 m prsno) in Kranjčanka Nika Karolina Petrič (200 m delfin in 200 m hrbtno). Robert Vovk (Žito Gorenjka Radovljica) je odlično plaval v prsnem slogu in obakrat zanesljivo zmagal (50 m - 29,21, 100 m - 1.04,78), Jan Karel Pet-rič (Merit Triglav Kranj) pa je slavil v kar treh slogih na 200-metrski razdalji (prosto, delfin in mešano).
Uroš Gramc
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Serbec (PK Terme Ptuj) je nastopil tudi v zvezdniško zasedenem finalu na 50 metrov prosto.
Rezultati Ptujčanov:
Blaž Kekec: 50 m prsno 10. mesto in druga rezerva; 200 m prsno 1. mesto (B-kategorija) Gregor Serbec: 100 m prosto 11. mesto; 50 m delfin 14. mesto Breda Zorec: 50 m delfin 11. mesto; 50 m prosto 10. mesto, 2. rezerva
Vidovič Tim: 100 m prsno 6. mesto (C-kategorija) Blaž Hazemali: 100 m prsno 6. mesto (D-kategorija) Lora Grobelšek: 100 m hrbtno 9. mesto (C-kategorija); 50 m prosto 6. mesto (C-kategorija) Nuša Petek: 50 m prosto 9. mesto in 1. rezerva (D-kategorija)
senetiti tekmecev in se je moral zadovoljiti s petim mestom.
Deseti v skupni kategoriji in prvi mlajši mladinec je ciljno črto prečkal srbski reprezen-tant Aleksa Velickovič. Ptujski kolesar Blaž Zelenko je v sprintu glavnine osvojil drugo mesto in s tem prve stopničke v sezoni. »Startal sem na zmago, vendar sem tudi s tretjim mestom zelo zadovoljen. Srbski kolesar je imel odlično moštvo, ki mu je pomagalo do zmage. Bilo je zelo težko, proti koncu so me že grabili krči. Šestkrat
sem poskušal s pobegom in vedno so me ujeli. Tokrat si res potreboval dobre noge, brez tega ni bilo možno prikolesari-ti v ospredju,« je dejal Zelenko.
Podobno kot mlajši mladinci so tudi dečki B kolesarili s starejšimi. Od Ptujčanov sta se izkazala Mitja Serdinšek in Manuel Bedenik, ki sta zaostala zgolj za kolesarjema Adrie Mobil. Osvojila sta tretjo in četrto mesto, najboljši uvrstitvi kluba v tej sezoni ter najboljši osebni rezultat.
Uroš Gramc
Foto: Uroš Gramc
Primorec Klemen Micheliz-
za, ki se je veselil tretje zmage v sezoni. »Proga mi je zelo všeč, saj mi je razgiban teren pisan na kožo. Sem v dobri formi, zato mi ni bilo pretežko. Vesel sem, da sem po slabši lanski sezoni spet med najboljšimi in se veselim državnega prvenstva in ostalih pomembnih dirk, ki nas čakajo v juniju,« je povedal Michelizza. V boju za zmago je bil do zadnjih metrov tudi pe-rutninar, Jan Kresnik, ki pa kot »nesprinter« ni mogel pre-
Rezultati:
Starejši mladinci (11 krogov, 90,2 km):
1. Michelizza Klemen (Hit Casinos) 2.28.13, 2. Mark Dža-mastagič (Perftech Bled), 3. Nejc Bešter (Sava Kranj), 5. Jan Kresnik (Perutnina Ptuj), vsi isti čas, 7. Andrej Rajšp +0.35, 16. Nejc Širec (oba TBP Lenart), 18. Žiga Slak (Perutnina Ptuj), oba isti čas
Mlajši mladinci (11 krogov, 90,2 km):
1. Velickovic Aleksa (Srbija) 2.29.30, 2. Doron Hekič (Radenska KD Finančna točka) +0.14, 3. Blaž Zelenko, 12. Klemen Furman, (oba Perutnina Ptuj), oba isti čas, 16. Dani Pšajd +9.38, 17. Marko Pavlič (oba TBP Lenart), isti čas
Dečki A (3 krogi, 24,6 km):
1. Jošt Merčon (Radenska KD FT) 44.18, 2. Aleksander Peter (Adria Mobil) +0.12, 3. Reinhard Sackl (Steiermarkt, Aut) +0.50, 16. Matic Širec +1.51, 17. Tomi Jerenko (oba PP), isti čas Dečki B (3 krogi, 24,6 km) 1. Jon Božič +25.28, 2. Maj Sivec (oba Adria Mobil) +0.19, 3. Mitja Serdinšek, 4. Manuel Bedenik, oba isti čas, 12. Simon Vogrinc +1.28, 14. Tilen Janko-vič, isti čas, 16. Denis Pliberšek +2.56, 21. Božo Mlakar (vsi PP) +4.02
Dečki C (1 krog, 8,2 km):
1. Benjamin Muhič (Adria Mobil) 15.07, 2. Matic Katraš-nik (Sava), 3. Martin Lavrič (Radenska KD FT), 17. Nejc Rogina +2.02, 19. Jan Gašparič +2.06, 20. Luka Sagadin +2.07, 21. Luka Kramberger (vsi PP)+2.19.
Urad za delo Ptuj in Ormož
DOKTOR MEDICINEZDRAVNIK SPE-CIALIZANT IZ PSIHIATRIJE - ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO PPD3 - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH NALOG S PODORČJA DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE OB POMOČI ZDRAVNIKA SPECIALISTA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovnoPSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo.kadrovska@siol.net. EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, PRIPRAVNIK - ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA, MATA-JIČ MIROSLAV, 01 540 10 06, primaz@ siol.net.
VARILEC, VARILEC - M/Ž; VARENJE TIK VSE POZICIJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. EKOTEK, DARJA JAUŠOVEC S.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30, 2331 PRAGERSKO, JAUŠOVEC BORIS, 070 845-633, darja.jausovec@ triera.net.
MONTER VODOVODNIH NAPRAV, MONTER OGREVALNIH NAPRAV, CEVAR - M/Ž; CEVARIJA POZIJAVANJE IZOMETRIJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. EKOTEK, DARJA JAUŠOVEC S.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30, 2331 PRAGERSKO, JAUŠOVEC BORIS, 070 845-633, darja.jausovec@ triera.net.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIZZ IN PIJAČE
-	M/Ž; STREŽBA PIZZ IN PIJAČE, Določen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 2 meseca. FERČEC VLADIMIR S.P. -GOSTINSTVO MARAKUJA, VOŠNJAKOVA ULICA 8, 2250 PTUJ, FERČEC VLADO, 041 603-928.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil
-	osnovno. GOSTILNA KUREŠ MATEJA KUREŠ S.P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGER-SKO, KUREŠ MATJAŽ, 041687869. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČ V KAMNOSEŠTVU - M/Ž; POMOČ V KAMNOSEŠTVU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. ZEMLJAK BOŠTJAN S.P.-KAMNOSEŠTVO, POBREŽJE 54 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ZEMLJAK PETRA, 041 331-387. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, FASADER - M/Ž; IZDELAVA DEMIT FASAD, STROJNIH OMETOV, STROJNIH ESTRIHOV, TLAKOVCEV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 820 EUR bruto / mesečno. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA IN GOSTINSTVO, LEVAK JOŽE s.p., TRUBARJEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, LEVAK JOŽE, 040 459 569. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA-KLJUČAVNIČAR, VARILEC - M/Ž; STORITVE VARJENJA IN KLJUČAVNIČARSKE STORITVE NA TERENU, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, vozniški
izpit B-kategorije0BEDENIK SREČKO S.P. - BOS-VAR STORITVE VARJENJA, KLJUČAVNIČARSTVO, PTUJSKA GORA 107, 2323 PTUJSKA GORA, BEDENIK SREČKO, 041 543-173, bedenik.srec-ko@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER OGREVALNIH NAPRAV -
M/Ž; MONTAŽA NA TERENU, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije0BEDENIK SREČKO S.P. - BOS-VAR STORITVE VARJENJA, KLJUČAVNIČARSTVO, PTUJSKA GORA 107, 2323 PTUJSKA GORA, BEDENIK SREČKO, 041 543-173, bedenik.srec-ko@siol.net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVEC V GRADBENIŠTVU - M/Ž; POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit A,B-kate-gorije, 820 EUR bruto / mesečno, ZAKLJUČNA GRADBENA DELA IN GOSTINSTVO, LEVAK JOŽE s.p., TRUBARJEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, LEVAK JOŽE, 040 459-569.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTRIČAR, ELEKTRONIK - M/Ž; SERVIS MOLZNE IN HLADILNE OPREME, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije0ZUPANIČ DRAGO S.P.
-	AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUB-ČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO, 041 782-824. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTROTEHNIK, ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; ELEKTROINŠTALATER NA TERENU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit C-kategorije0ZE-MLJARIČ ROMAN S.P. - ZEROX ELEKTROTEHNIKA, DORNAVA 59, 2252 DORNAVA, ZEMLJARIČ ROMAN, 031 851-324, info@zerox.si.
ZIDAR, PLESKAR, ZIDAR, PLESKAR
-	M/Ž; ZIDANJE, ZIDARSKA DELA, PLESKARSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. GAISER OTMAR S.P. - GRADBENIŠTVO »PATI«, ULICA 5. PREKOMORSKE 21, 2250 PTUJ, GAISER OTMAR, 041 646-004.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ; POMOŽNA DELA V STREŽBI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. BRAČIČ JULIJANA, s. p., GOSTIŠČE MAJOLKA, JUROVCI 1 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, BRAČIČ MIRKO, 041 760 526.
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS), DIPLOMIRANI ORGANIZATOR - MENE DŽER (VS), SPECIALIST ZA PODPORO - M/Ž; PODPORA OBSTOJEČIM IN POTENCIALNIM KUPCEM, IZVAJANJE DRUGIH PRODAJNO PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI, IZDELOVANJE RAZNIH POROČIL, EVIDENC IN ANALIZ, PODPORA LOGISTIKI, OPRAVLJANJE KADROVSKIH OPRAVIL, OPRAVLJA DRUGA DELA V SKLADU S ST, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kate-gorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - zahtevnoVITIVA PROIZVODNJA IN STORITVE D.D., NOVA VAS PRI MARKOVCIH 98, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, GOJKOŠEK ANDREJKA, 02 788-87-48, andrejka.gojkosek@vitiva.si. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA
-	M/Ž; NAKLAD, RAZKLAD, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-, C-, E-katego-rije. PI - PA TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE D.O.O., ULICA LACKOVE ČETE 5 B, 2250 PTUJ, UDOVIČ PETRA, 051/611-311, office@arb.si. ZIDAR, PLESKAR, IZVAJALEC SU-HOMONTAŽNE GRADNJE, MONTER GRADBENIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA RAZNIH GRADBENIH KONSTRUKCIJ, PREGRADNIH STEN (KNAUF), STROPOV ... , OPRAVLJANJE PLESKAR-
SKIH DEL NA KONSTRUKCIJAH, OPRAVLJANJE DRUGIH GRADBENIH DEL (KO NI DELA ZA MONTERJA), določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. GRADIS GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ D.D., DOR-NAVSKA CESTA 6 A, 2250 PTUJ, ŽVARC DANIELA, 02 787-58-05;041 842-310, danijela.zvarc@gradis-ptuj.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC V PROIZVODNJI - DELO NA PTUJU - M/Ž; OPRAVLJANJE TEŽJE FIZIČNIH DEL V PROIZVODNJI, NALAGANJE IN RAZLAGANJE MATERIALA, ČIŠČENJE DELOVNEGA PROSTORA., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. TRENKWALDER KADROVSKE
Bolezen se razlikuje od bolnika do bolnika tako po svojih znakih kot poteku. Najpogosteje poteka z obdobji poslabšanj, ki jim sledijo obdobja delnih ali popolnih izboljšanj. Potrebno pa je vedeti tudi to, da se simptomi in znaki razlikujejo glede na območje živčnega sistema, ki je prizadeto.
Najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo oboleli za multiplo sklerozo, so utrujenost, otrplost, tresenje, poslabšano občutenje, slaba usklajenost gibov, motnje v ravnotežju, dvojni vid, nehoteno hitro premikanje oči, nerazločen govor, odrevenelost ali krčevitost, oslabelost okončin, v težjih primerih pa tudi ohromelost okončin, motnje mokrenja ali odvajanja blata. »Koraki, ki jih delamo, so včasih lahki, bolj pogosto pa so noge težke kot svinec,« pravi Jolanda. Ko človek zboli, ko se sprijazni, da ima neozdravljivo bolezen, mora v svojem življenju marsikaj spremeniti, potrebno je videti, kaj je dobro zate in tudi delati v tej smeri. Okrog dve tretjini bolnikov z multiplo sklerozo je prve znake bolezni zaznalo med dvajsetim in štiridesetim letom. Človeka potre in zbega, ko mu prvič povedo, da ima multiplo sklerozo. Vsi takoj pomislijo na najhujše, na to, da jih bo bolezen priklenila na invalidski voziček. Jolanda Šoštarič je povedala, da diagnoza multiple skleroze ni obsodba na življenje z nezmožnostjo, temveč je svarilo, da bo odslej potrebno drugače živeti, bolj paziti, kako človek živi in dela. Zaradi multiple skleroze so jo upokojili pri štiridesetih letih, takrat je mislila, da se ji je sesul svet. Kmalu pa je spoznala, da je pri življenjskem križu najpomembnejše
STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBEREGR VESNA, 02 746 82 00,031 358 894, v.stumberger@trenkwalder.com. KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONT. DELA NA TERENU, določen čas
2	meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 28, baukom.doo@ siol.net.
VARILEC SPECIALIST, VARILEC, TIG VARILEC NA TERENU - M/Ž; VARJENJE VISOKOTLAČNIH CEVOVODOV, BAZIČNIH KESLOV, REMONTI ..., določen čas
3	mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, GNS, montaže, svetovanje in posredništvo, d.o.o., SPUHLJA 112,
to, kako si ga naložimo. Svoja spoznanja, svoje življenje z multiplo sklerozo je popisala v drobni knjižici pod naslovom Življenje z multiplo sklerozo, ker je želela s svojimi izkušnjami pomagati vsem tistim, ki se z boleznijo težje spopadajo, jim povedati, da če so zboleli, še ni konec sveta, da je kljub bolezni mogoče živeti kvalitetno. Knjižica je dobrodošla pomoč bolnikom in svojcem obolelih, saj je nastala na osnovi lastnih izkušenj vsakodnevnega boja s sopotnico v senci, je v njeno popotnico napisala dr. Tanja Hojs - Fabjan, dr. med., specialistka nevrologinja. Jolanda Šoštarič je knjižico napisala tudi zato, da bi spregledali tudi zdravi ljudje, ki pogosto ne vidijo težav bolnega človeka, s kakšnimi težavami se spopada v družini in v službi.
Jolanda Šoštarič si je znala osmisliti življenje z boleznijo. Dejavna je v ptujski podružnici z multiplo sklerozo in na republiški ravni v Združenju multiple skleroze Slovenije. S svojimi izkušnjami želi pomagati, kjerkoli je to potrebno. S člani ptujske podružnice se srečujejo enkrat tedensko
2250 PTUJ, STRELEC VASJA, 064 117 221, info@gns-m.si.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRO INSTALACIJE INDUSTRIJSKIH POSTROJENJ - M/Ž; AVTOMATIZACIJA, INSTALACIJE NA TERENU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno0, GNS, montaže, svetovanje in posredništvo, d.o.o., SPUHLJA 112, 2250 PTUJ, STRELEC VASJA, 064 117 221, info@gns-m.si. STROJNI TEHNIK, KLJUČAVNIČAR, MEHANSKA MONTAŽA INDUSTRIJSKIH POSTROJENJ - M/Ž; MONTAŽA, DEMONTAŽA, MODIFICIRANJE ITD., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro0, GNS, montaže, svetovanje in posredni-
v prostorih v Jadranski ulici na Ptuju. Čeprav so bili zelo zadovoljni, da imajo končno svoje prostore, se bojijo, da jih bodo kmalu izgubili, saj ne zmorejo plačila 240 evrov na mesec. Zato si že nekaj časa prizadevajo, da bi jih delili s kakšnim drugim društvom. Tudi letos bodo javnosti na stojnici v Qlandii na Ptuju, postavili jo bodo 30. maja v okviru tedna multiple skleroze, skušali čim več povedati o tej bolezni. Predstavitev bodo pospremili s kulturnim programom, nastopili bodo tamburaški orkester iz Majšperka, skupina mladih
h

štvo, d.o.o., SPUHLJA 112, 2250 PTUJ, STRELEC VASJA, 064 117 221, info@ gns-m.si.
POMOŽNI DELAVEC, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA IN SVETOVANJE PRI IZBIRI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec. TAJGA PROIZVODNO, STORITVENO, TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., DOLGE NJIVE 14, 2232 VOLIČINA, LO-VRENČIČ BRANKO, 041 775-893. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, AVTOKLEPAR, AVTOKLEPAR - M/Ž; (S PRIPISOM »ZA AC PRSTEC«) KLEPARSKA POPRAVILA AVTOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, JAVORNIK DAŠA, 01/3003-105, dasa.javornik@kariera.si.
glasbenikov društva Zlate strune iz Rogaške Slatine, s havajskimi zvoki, z igranjem na havajskih kitarah pa se bosta oglasila Jolanda Šošta-rič in Zvonko Podkoritnik, učitelj mladih glasbenikov iz Rogaške Slatine, eden izmed redkih, ki še uči igranja na havajsko kitaro. Jolanda se je začela učiti igranja havajske kitare pri 46 letih. Njen učitelj, ki ima 76 let, si želi, da bi nadaljevala njegovo delo, ko on več ne bo mogel učiti. Glasbo ima rada že od nekdaj, tudi njen oče je igral havajsko kitaro. Iz mladosti, ko je poslušala očeta, ji je ostal občutek za zvok, vendar takrat ni bila zainteresirana za učenje. Kitara jo spremlja vsak dan, vsak dan vadi. Ker kot otrok ni igrala nobenega instrumenta, se je odločila, da se bo naučila igranja na havajsko kitaro, ki ji je že od nekdaj blizu. Danes dela tisto, kar ji je v veselje. Obenem pa se boji, da bi havajska kitara šla v pozabo, ker danes ni več popularen instrument pri mladih, tudi zato, ker je to prenežna glasba, glasba, ki jo igraš z dušo. Učitelj ji je položil na srce, da bo znala na havajsko kitaro igrati takrat, ko bo kitara z njo jokala.
MG
f \
Ptuj • Jolanda Šoštarič o svojih izkušnjah z multiplo sklerozo
»Najpomembnejše je, kako si svoj križ naložimo«
Jolanda Šoštarič je za multiplo sklerozo zbolela leta 1998. Bolezen so ji ugotovili februarja leta 1999. Pri njej se je to zgodilo dokaj hitro, ker ponavadi traja dolgo, da se potrdi klinična slika bolezni. Že prej je imela zdravstvene težave, a si jih ni želela priznati, saj prvi simptomi pogosto niso natančno opredeljeni. Skoraj vsak človek namreč kdaj doživi vrtoglavico, prehodno omotičnost, mravljinčenje po okončinah ali druge znake, ki napovedujejo multiplo sklerozo.
Foto: Črtomir Goznik
Jolanda Šoštarič: »Vsak človek mora sprejeti odgovornost za svoje okrevanje, to govorim iz svojih izkušenj. Za ohranjanje zdravja je zelo pomemben pozitiven pogled.«
JOLANDA SUSTARIČ
ŽIVLJENJE Z MULTIPLO SKLEROZO
Foto: Črtomir Goznik
Knjižica Jolande Šoštarič Življenje z multiplo sklerozo
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (13.)
Veliki moguli
Vlak se je v New Delhiju ustavil točno ob polnoči. Za nama je bila štirideseturna vožnja čez obsežno indijsko državo Rajasthan. Običajnim težavam, skozi katere mora popotnik ob prihodu v novo mesto, se je pridružila temna noč. Najbolj poslovni rikšarji, vozniki trikolesnih taksijev, so naju naskočili že pri vratih vagona. Vztrajno so naju prepričavali, da so najboljši naslov za najine težave in se hoteli na vsak način polastiti najinih nahrbtnikov. Drugi so se nama pridružili na ploščadi pred železniško postajo, kjer je bilo parkirano na desetine rikš. S težavo sva pobegnila.
Z odprtim vodnikom sva tavala po temnih mestnih ulicah in trkala na vrata hotelov. Pri redkih, ki so nama odprli, sva izvedela, da je hotel zaseden, ali pa naju je ob visoki ceni izstrelilo na ulico. Čas je mineval, z njim pa tudi samozavest. Misel, da bi spalno vrečo razvila v predverju
katere izmed večjih stavb, kotu parka, je zasvetila kot rešilna bilka, ki pa se je v hipu zlomila kot ničvredna slamica. Vsak prostorček je imel na desetine prebivalcev. Ljudje, zaviti v tanke cunje, so ležali vsepovsod, tudi na pločniku. To je bilo mesto brezimenih siromakov, ki nimajo domovinske pravice niti v barakarskih naseljih. Iz teme se je zopet oglasilo: »Babu, rikša.« Možakar naju je spremljal kakor senca od trenutka, ko ga je iz rahlega spanja na zadnjih sedežih kolesarske rikše prebudil najin mimohod. Popustila sva in se po barantanju za ceno pogre-znila v mehki naslonjač vozila.
Znašla sva se v majhni sobici. Oderuška cena je gotovo vsebovala provizijo za suhega in žilavega voznika rikše, ki je bil najina senca tudi v recepciji hotela.
Po naporni noči in prespanem začetku dne sva z novim upanjem stopila v svetlo jutro.
Foto: J. Jaklič
Grobnica Itimad-ud-daulah je prva mogulska zgradba narejena iz samega marmorja.
Najina prva naloga je bila poiskati cenejšo sobo. Nočni mir je zamenjal nepopisen vrvež. Vesoljni svet se je gnetel skozi ulice peš, na kolesu, v avtomobilu in na vozu z volovsko ali konjsko vprego. Zrak je bil nasičen z melodijo hup vseh oblik in starosti. Zvok trobila ni pomenil: »Izgini!« bil je pozdrav posebne vrste: »Dober dan. Kako si kaj?« Nekateri tovornjaki so imeli na zadnji strani napis: »Potrobi mi!« Na hitrost prometa trobljenje ni
imelo vpliva. Na cesti je vladala anarhija. Z grozo sem opazil, da nekateri moji znanci z nočnega pohoda kljub hrupu še vedno ležijo. Ljudje so se mumijam previdno izogibali, ravno tako pa so bili na moč obzirni do gr-bastih krav. Štirinožne boginje so se počasi sprehajale, ležale na sredini cestišča in kradle hrano na stojnicah trgovin in tržnic. Povsod so ležali številni kravjaki in vsakršna nesnaga.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Midva z očetom
Tradicionalna vloga očeta se v družini počasi spreminja. Oče, ki je služil kruh in discipliniral otroke v svoji avtoritarni vlogi, danes potiska voziček, previja, hrani in skrbi za otroke. Je nežen, sočuten in razumevajoč v odnosu do svojih otrok. Medtem ko vedno več mam odhaja v službo, očetova vloga dobiva drugačno podobo. Ob tem pa se v družbi prebuja zavest, kako pomembno je sodelovanje z otrokom, odzivanje na njegove potrebe in kako zelo pomemben je tukaj tudi oče, njegova prisotnost, čustveni stik z otrokom in mamo.
Številna prisotnost očetov ob rojstvu otroka kaže na velike spremembe v očetovstvu. Oče se vedno bolj zaveda, kako pomembno je biti ob prvem dotiku, prvem objemu, ob prvem stiku s svetom. Danes oče preprosto želi biti tam in čuti, da mu ta prostor tudi pripada. To je velik korak naših očetov, od katerih se je pričakovalo, da so čakali pred sobo, kjer se je rojeval otrok, in potem opazovali novorojenega sina ali hčerko skozi steklo še nadaljnjih nekaj dni, dokler dojenček ni bil pripravljen na odhod domov, kjer ga je oče prvič zavil v svojo ode-jico in navezal stik z njim.
Stik, ki ga bo oče vzpostavil v prvih letih otrokovega življenja, bo zaznamoval otroka za vse življenje. Oče torej odigra pomembno vlogo v razvoju otrokove osebnosti. Oče, ki je samostojen in stabilen ter ni odvisen od materinih čustvenih nihanj, da otroku občutje varnosti, pogum, vero vase, samozavest in sposobnost soočiti se z izzivi izven družine. Fantek, ki odrašča, potrebuje od očeta model moškosti, stik z očetom mu bo omogočil, da najde svojo identiteto. Punčka pa se ob očetu nauči, kaj pomeni biti ženska ob moškem in kako oditi v svet. Hčerka potrebuje od očeta občutje, da je sprejeta, lepa, privlačna in ženstvena.
Mama ne more nadomestiti očeta v njegovi vlogi očetovstva,
ne glede na to, koliko si prizadeva biti aktivna, ambiciozna in samostojna, tako kot oče ne more nadomestiti matere v njenem materinstvu kljub toplini, nežnosti in sočutju do otroka. Oče je enkratna in neponovljiva oseba v otrokovem doživljanju, njegov odnos do otroka, sebe, matere, babice in dedka ter širše okolice bo otrok ponotranjil kot globok notranji stik z očetom in ga odnesel v svet, kjer bo tega očeta nezavedno vedno znova iskal, tudi ko ga že dolgo več ne bo.
Zato destruktivna vedenja očeta, kot je čustveno odsoten oče, zasvojen oče, nasilen oče, pustijo v otroškem svetu neizpolnjena hrepenenja po ljubezni in sprejetosti. Tak oče ne zmore poiskati stika z otrokom in zadovoljiti njegovih potreb po bližini. Ko otrok odraste, bo nenehno iskal manjkajoči košček topline in sprejetosti, potrditve, da je v redu, da je sprejet, našel bo pa stik v tistem čutenju, kjer ga je oče najmočneje zaznamoval, saj tam oče najgloblje biva.
Biti čustveno prisoten oče pomeni za moškega postati ranljiv in si dovoliti začutiti ranljivi otroški svet, ki ga neločljivo poveže s čutenji in spomini iz njegovega otroštva. Če oče kot fantek ni našel stika z očetom in so bila njegova čutenja blokirana s stavki: »Ne joči, saj si že velik, ne sme te biti strah, saj nisi baba, kaj se pa cmeriš,« bo zelo težko sprejel otrokov naravni svet žalosti in strahu. Ker so bila ta čutenja zanj prepovedana, v njih ni bil sprejet, se teh čutenj boji, jih bo pri otroku spregledal, preziral, osramotil ali ponižal z natanko tistimi stavki, ki jih je sam slišal od očeta. S tem bo nezavedno prenesel model očetovstva, ki ga je sprejel od svojega očeta, na svoje otroke. Kajti biti preziran ali prezirati drugega, ga osramotiti, ponižati, spregledati v tem, kar čuti, pomeni biti moški in pomeni biti oče. Tam je najgloblji stik, ki ga je oče nezavedno prenesel na otroke. Ko se oče sooči s svojo
primarno bolečino odsotnosti očeta in neizpolnjenimi hrepenenji po njem, zmore razmejiti svoj otroški svet, svoje nezado-voljene potrebe in potrebe, ki jih ima ob njem njegov otrok.
Bližina odnosa, ki jo oče vzpostavi z otrokom, je torej močno odvisna od očetove sposobnosti ponovno se ozreti v svoj otroški svet, prečutiti ta svet in se sprejeti v tistih delih svoje osebnosti, ki jih je kot otrok moral odrezati, saj je čutil, da če je jezen, žalosten, besen ali ga je strah, ni sprejet. Torej oče, ki je moral biti kot fantek pogumen, močen, samozavesten in je osvajal vsa priznanja v okolici, ni pa smel biti odvisen, ranljiv in nesamostojen, bo zelo težko sprejel sinovo upiranje raznim interesnim dejavnostim, njegov strah in nesamostojnost, zadnje mesto na Cicibanovem krosu, zgrešen gol pri nogometu ...
Otrok lahko najde stik z očetom tudi na način, da zadovolji očetove neizpolnjene otroške potrebe. V tem primeru oče išče svojo izgubljeno otroštvo, kar pomeni, da otrokove potrebe niso zadovoljene, otrok še naprej ostaja neviden in neslišan. Če očetu kot fantku niso dovolili igrati harmonike, ker ni bilo denarja za glasbeno šolo, on pa je po tem zelo hrepenel, bo ta oče s svojimi neizpolnjenimi hrepenenji vplival na otroka, na način, da bo otrok zanj igral harmoniko. S tem bo oče zapolnil svojo manjkajočo vrzel, ob tem pa ne bo opazil, kako njegov sin sovraži harmoniko in bi se raje podil po igriščih za nogometno žogo ter kako močno je svojo bolečino, ne da bi hotel, prenesel na sina.
Oče prav tako da model, kaj pomeni biti moški ob ženski. Oče, ki spoštuje mater svojih otrok, jo začuti v njenih čutenjih, zmore mater umiriti v njenih stiskah, kot moški, saj loči svoja čutenja od maminih ter se jih ne boji, ne beži pred svetom materinih čutenj. Tak oče bo fantku dal model moškega ob ženski in punčki, model, kako je biti ženska ob moškem. Tako bo izbira partnerja v prihodnosti zaznamovana z odnosom, ki sta ga starša imela drug do drugega. Če je oče našel odgovor, kaj pomeni biti moški v odnosu do ženske ter je bil zmožen in
sposoben razmejiti otroška hrepenenja po topli in ljubeči materi, ki jih nezavedno projicira v odnos z žensko, bodo otroci odhajali v svet z občutkom vere vase, poguma, manj jih bo strah izzivov in lažje se bodo soočali z življenjem.
Imeti očeta je ena najglobljih in najmočneje zavezujočih izkušenj za otroka. Če oče manjka, v otroškem svetu za vedno ostane praznina in neizpolnjeno hrepenenje po stiku. Zapolniti to hrepenenje pomeni zadovoljiti svojega otroka v njegovih potrebah, kajti otrok bo naredil vse, da bo v očetu prebudil najbolj ranljiva čutenja.
Kako lahko oče poišče stik z otrokom?
Verbalen način, skozi pogovor, da vztraja ob otroku, ko je v stiski in išče stik, ko se mu leta umika ter skozi ovrednotena čutenja.
Neverbalni način, s tem ko verjame v otroka, ga podpira, sprejema v tem, kar otrok čuti in doživlja.
Biti sprejet in ljubljen s strani očeta daje otroku občutek varnosti, miru in vere vase. To so pa tisti temelji v otrokovi osebnosti, ki omogočajo varen in stabilen odhod v svet.
V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU
smo pripravili delavnice »Mama - moja pot v svet«, namenjene so vsem mamam, ki se srečujejo z vsakodnevnimi izzivi materinstva.
Delavnice potekajo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 18.00 do 19.30. Prijavite lahko na 030/333-009 (24-urni odzivnik).
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 19. maj Danes goduje Ivo.
1359 so veliki kmečki in meščanski nemiri v Franciji prešli v odkrit upor, ki je v francoski zgodovini znan kot žakerija. 1536 so v Angliji obglavili Anne Boleyn, drugo ženo angleškega kralja Henrika VIII. in mater poznejše kraljice Elizabete I. 1649 je Oliver Cromwell prvič uporabil izraz Commonnwealth za takratno angleško republiko.
1802 je prvi konzul Francije Napoleon ustanovil Legijo časti, najpomembnejše francosko odlikovanje. 1823 so ustanovili v Mariboru kazinsko in bralno društvo. 1860 se je rodil italijanski politik Vitorio Emanuele Orlando, predsednik vlade med 1917 in 1919. Sreda, 20. maj Danes goduje Bernard. Danes je dan meroslovja.
1506 je umrl Krištof Kolumb, italijanski pomorščak, ki je na raziskovalni poti, ki jo je opravil za Španijo, nevede odkril Ameriko. 1795 so sprejeli v Parizu konvencijo o metru, ki je s tem postal mednarodna dolžinska mera.
1799 se je rodil francoski pisatelj Honore de Balzac.
1806 se je rodil poslanec in filozof John Stuart Mill, ki je leta 1866
predlagal v britanskem parlamentu prvo peticijo za žensko volilno
pravico.
1862 so v ZDA sprejeli tako imenovani zakon o domu. Sreda, 21. maj Danes goduje Feliks.
Danes je svetovni dan kulturnega razvoja in dan tajnic Slovenije.
1688 se je rodil angleški pesnik Alexander Pope.
1921 se je rodil ruski atomski fizik in bojevnik za človekove pravice
Andrej Saharov.
1927 je Američan Charles Lindbergh prvi opravil samostojni polet brez prestanka čez Atlantik.
1956 so Američani opravili na Pacifiku prvi poskus z vodikovo bombo.
1972 je v Rimu blaznež poškodoval Michelangelov kip Pieta. 2006 so se prebivalci Črne gore na referendumu odločili za samostojnost. Petek, 22. maj Danes goduje Milan.
Danes je svetovni dan biodiverzitete (biološke raznovrstnosti).
337 je umrl rimski cesar Konstantin Veliki. 1781 se je rodil Anton Melzer, eden iz znane rodbine zdravnikov, kirurgov in porodničarjev iz Ljubljane.
1859 se je rodil angleški zdravnik in pisatelj Arthur Conan Doyle, avtor slavnega detektiva Sherlocka Holmesa. 1907 se je rodil britanski gledališki igralec Laurence Olivier. 1953 je jugoslovanska zvezna skupščina sprejela zakon o kmetijskem zemljiškem skladu, ki je pomenil »drugo agrarno reformo«. Sobota, 23. maj Danes goduje Željko.
1618 so na zboru protestantov na Hradčanih v Pragi izročili pritožbo proti ukrepanju habsburškega kralja Ferdinanda II., ki je začel zapirati in rušiti protestantske cerkve in preganjati duhovnike. 1848 se je rodil nemški letalski konstruktor Otto Liliental. 1892 se je rodil v Dobrunjah gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah.
1915 je Italija po pristopu k silam antante napovedala vojno Avstro-Ogrski.
1951 si je Ljudska republika Kitajska priključila Tibet. 1971 je Unija Italijanov v Sloveniji sprejela spremembo svoje organizacijske strukture. Nedelja, 24. maj Danes goduje Suzana. Danes je evropski dan parkov.
1819 se je rodila v Londonu kraljica Velike Britanije in Irske in cesarica Indije Viktorija.
1844 je ameriški izumitelj Samuel Morse poslal prvo uradno brzojavko iz Washingtona v Baltimore.
1885 je izšel zakon, s katerim so v Avstriji začeli ostreje preganjati po-tepuštvo, beraštvo, delomrzništvo, odklanjanje dela in prostitucijo. 1903 so bile v Ljubljani protinemške demonstracije kot solidarnostno gibanje s Hrvati ob njihovem »narodnem pokretu«. 1905 se je rodil ruski pisatelj Mihail Aleksandrovič Šolohov. 1915 je avstrijski cesar Franc Jožef II. izdal manifest z naslovom Mojim narodom, v katerem je razglasil, da je Italija prelomila zvestobo Trojni zvezi in napovedala vojno Avstro-Ogrski. 1949 je bila s sprejetjem zahodnonemške ustave ustanovljena iz francoske, britanske in ameriške okupacijske cone Zvezna republika Nemčija.
Ponedeljek, 25. maj Danes goduje Gregor.
1722 se je rodil v Ljubljani slovenski slikar Anton Cebej. 1868 je Liberalna stranka Avstrije uspela, da so bili sprejeti trije cerkveni zakoni, ki naj bi zmanjšali določbe konkordata. 1883 so po štirinajstih letih gradnje v New Yorku odprli brooklynski most.
1892 se je rodil v Kumrovcu predsednik ZKJ in predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito.
1926 se je rodil ameriški jazzovski glasbenik Miles Davis, veliki trobentač in skladatelj, ki je vplival na razvoj glasbe v 20. stoletju. 1944 se je začela nemška desantna operacija Skok na Drvar. 1949 je začel delovati Radio Koper/Capodistria. 1951 so se v Pekingu predstavniki Kitajske in Tibeta sporazumeli za »vrnitev« dežele, ohranitev avtonomnega položaja in zagotovitev svobode veroizpovedi.
AvtoD£OM
Izboljšana, večja ter predvsem bolj ekološka
Po šestih letih proizvodnje in več kot dveh milijonih prodanih primerkov mazde3 je prišel čas za naslednico z bolj »evropsko« zunanjostjo, ekološkimi motorji in izboljšano varnostjo. Pri drugi generaciji ničesar niso prepuščali naključju; kako pomembna je nova trojka za Mazdo, pa pove podatek, da jo nameravajo tržili v več kot 150 državah po svetu! Tudi pri nas je mazda3 priljubljena - leta 2004 so jo okitili z naslovom Slovenski avto leta.
Mazda3 velja za enega največjih uspehov tega proizvajalca, saj je med vsemi modeli, ki jih premorejo, skoraj tretjina ravno trojk, zanimivo pa je, da so jih v Evropi največ pokupili Rusi, na drugem mestu so Nemci.
Mazdini oblikovalci so se tokrat odločili za spremenjeno podobo in ne zgolj za lepotne popravke, a avto je še zmeraj prepoznaven, četudi ne gre za revolucijo, ampak za prilagajanje sodobnim trendom in razvoju znamke. Novi model povzema obliko nekaterih Mazdinih konceptnih in serijskih vozil, še najbolj izstopa petkotna maska, medtem ko se je
zaščitni znak preselil čisto pod motorni pokrov. Nova sta tudi sprednja žarometa in odbijača, še najmanj razlik v primerjavi s prvo generacijo je na boku, kjer so se japonski inženirji manj potrudili. So pa znižali količnik zračnega upora in posledično piš vetra okoli karoserijskih robov. Naloga jim je očitno uspela, saj je z 0,28, kolikor znaša količnik zračnega upora pri sedanu, ta najmanjši v nižjem srednjem oziroma »golfovem« razredu.
Nova mazda bo na voljo v dveh karoserijskih različicah: štirivratni limuzini in petvratni kombi limuzini in že sedaj sodi med večje predstavnike v svojem razredu. Ob sicer nespremenjeni medo-sni razdalji 2,64 metra je z dolžino 4,46 metra petvratni model za slabih pet centimetrov daljši, limuzina pa je s 4,58 metra dolžine daljša za 9 centimetrov.
Tudi notranjost je konkretno dodelana, a vseeno se bodo tisti, ki poznajo še zmeraj aktualni model, počutili domače. Kar nekaj oblikovnih zamisli si deli z večjo mazdo6, novosti obsegajo volanski obroč s kovinskim izgledom spodnjega dela, kar je očitno predmet posnemanja večine avtomobilskih proizvajalcev, drugačni so merilniki s kombinacijo rdeče in modre osvetlitve in sredinska konzola. Prestavna ročica je po novem postavljena nekoliko višje, kar olajša prestavljanje, položaj za volanom je seveda še zmeraj športno naravnan.
Paketov opreme je toliko, da tudi bolj razvajeni kupci ne bodo razočarani: že osnovni base prinaša ESC-sistem, ki močno poveča možnost, da do nesreče sploh ne pride in sodi med naprave, ki zvišujejo aktivno varnost. Potem je tukaj šest zračnih vreč, radio s predvajalnikom zgoščenk ter potovalni računalnik. Nekaj dražji paket CE dodaja klimatsko napravo, ki si jo bo, sodeč po statistiki, zaželela večina slovenskih kupcev. Naslednji je TE, ki prinaša 16-palčna aluminijasta platišča in v usnje oblečen volan ter prestavno ročico. Stopnico višje sta še TX in TX plus, ki sta bogatejša za 17-palčna platišča, parkirna pomagala, tempomat, ogrevane sedeže in vetrobransko steklo, samodejno klimatsko napravo ter vrhunski avdio sistem. V kombinaciji z najmočnejšim dizlom je na voljo tudi paket GTA, ki ponuja športno dodelan izgled, satelitsko navigacijo, biksenonska sveti-
la ter »pametno« kartico.
Motornih različic bo na začetku prodaje pet, osnovo pa predstavlja že poznani ter dobro preizkušeni 1,6-litrski bencinski agregat s 105 KM, ki je namenjen nezahtevnim voznikom. Močnejši motor iz dveh litrov prostornine razvije 150 KM. Naj še omenim sistem i-stop, ki ugasne motor, ko ga ne potrebujemo in ga ponovno zažene, ko želimo speljati. Ta sistem za zagon uporablja zgorevalno energijo in ne potrebuje uplinjača kot ostali konkurenčni izdelki, kar posledično prinaša hitrejši zagon in manjšo porabo goriva. Med dizli je najmanjši 1,6-litrski motor (110 KM), ki deluje na principu vbrizgavanja goriva po skupnem vodu, stopnico višje je 2,0-litrski dizel s 138 KM, a na tega bo treba nekaj časa še počakati. Bistveno večjo novost pomeni 2,2-litrski dizel, ki razvije 150 oziroma 190 KM. Veseli tudi podatek, da skoraj vse pogonske izvedbe ustrezajo okoljskim normativom Euro 5.
Kot vsako novo generacijo tudi maz-do3 spremljajo poudarki o varnosti, varčnosti in izboljšanih voznih lastnostih. Mazdini strokovnjaki so namreč nekaj pozornosti namenili izboljšavam pri trdnosti in teži vozila ter boljši izolaciji potniškega prostora - slednja velja za najtišjo v tem razredu, trojka pa je kljub bistveno višji varnosti izgubila 5 do 18 kilogramov (odvisno od različice). V tej smeri navajajo še zaščito pred kolesi in prekrivala dna za izboljšano aerodinamiko ali inovativno tehnologijo za zmanjšano uporabo plemenitih kovin v katalizatorju.
Nova mazda3 je očitno pripravljena na razburkane razmere na svetovnem avtomobilskem trgu, saj jo bodo tržili po vsem svetu. Pri slovenskem uvozniku želijo letos prodati 350 primerkov, od tega veliko večino z bencinskimi motorji, kar me osebno preseneča, saj apetiti po dizlih v Sloveniji ne pojenjajo. Na naše tržišče bosta sredi maja zapeljali petvratna mazda3 sport ter štirivratna limuzina.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Varno in zdravo sončenje (1. del)
Poletje že trka na naša vrata in prvi sončni žarki so že pošteno pokukali na plan, zato je dobro ponoviti nekaj dejstev o pravilnem in varnem sončenju.
Koža je naš največji organ, ki ima zaščitno funkcijo pred škodljivimi vplivi iz okolja, med katere spadajo tudi sončni UV-žarki. V koži se tvori rjavi pigment melanin, ki ščiti kožo pred globljim prodiranjem sončnih žarkov. Več melanina se tvori pri ljudeh s temnejšim poltjo. Seveda pa je tvorba melanina povezana tudi z genetiko. Samo zdrava in nepoškodovana koža je sposobna ščititi naše telo pred zunanjimi vplivi.
Sonce ima številne ugo-
dne vplive na telo, vendar nas zaradi vedno tanjše plasti ozona tudi ogroža. Zato zagorel videz ni več zdrav videz!
Poznamo UV-A, UV-B in UV-C sončne žarke. UV-C sončni žarki so smrtni za celice, vendar imajo kratko valovno dolžino in zato ne pridejo do Zemlje. UV-B sončni žarki imajo srednje dolgo valovno dolžino in povzročajo na koži sončne opekline, kancerogenost (rakotvornost) in vnetja. UV-A sončni žarki imajo dolgo valovno dolžino, prodirajo globlje v kožo in povzročajo zaželeno por-javelost. Njihovi stranski učinki v smislu poškodbe kože kot zaščitne bariere se pokažejo šele čez leta.
	
m-	jjsh
\ ~	
	
\ /	
V/.	
S	
\ $	
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež Pevec, mag. farm.
Poznamo zgodnje posledice sončenja, ki se kažejo kot rdečina, sončne opekline in dermatitisi (toksični ali alergijski). Rdečina nastopi kot posledica vnetja zaradi delovanja UV-žar-kov. Sončne opekline so posledica delovanja UV-B žarkov. Na koži se kažejo kot rdečina, ki se čez nekaj časa razvije v bolečino. Le to omilimo s hladilnimi
emulzijami (mleka ali geli), ki vsebujejo vlažilne in hranilne snovi, ki koži povrnejo vlažnost in elastičnost. Alergijski dermatitis se kaže kot posledica preobčutljivosti na sončne žarke.
Med pozne posledice sončenja spadajo gube (posledica zmanjšanje elastičnosti kože), sončne pege, vidne kapilare, suhost in stanjšanje kože, predsto-pnja kožnega raka in kožni rak. Kar 90 % kožnega raka nastane kot posledica prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom! Pretirano in nepravilno izpostavljanje soncu lahkopov-zroči okvare kože, vida in oslabi imunski sistem. Med najbolj ogrožene spadajo otroci, starejši ljudje, svetlolasi ljudje in tisti, ki imajo po koži veliko pigmentnih znamenj.
Smiljana Markež Pevec, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Končno osvežujoče padavine
Kar suho je že bilo, ta teden pa nas je le nekoliko osvežilo. Vendar tega dežja ni bilo dovolj za dalj časa, zato je previdnost zelo potrebna. Posebej v nevarnosti so vse rastline, ki ste jih sadili letos spomladi, tudi drevesa in grmovnice. Zaradi visokih temperatur in suhega zraka se zelo hitro pojavljajo škodljivci, med njimi so tudi pršice in resarji. Ko se pojavijo, jih moramo zatreti, vendar se v trgovini dobijo tudi naravni pripravki, posezite raje po njih. Prve kolonije uši pa odstranite z roko, kolikor le morete, tako se bodo pri vas naselile tudi koristne žuželke in poleti ne bo več težav.
Sobne rastline
V tem času presajamo sobne rastline. Presadimo samo tiste, ki imajo že premajhne lončke in ne v veliko večje posode, da ne bodo gnile. Posebej občutljiva na preveliko posodo so drevesa življenja. Raje jim zamenjamo zgornjo plast zemlje, kakor pa presadimo v prevelik lonec.
Pozimi cvetoče lepotice pa pričenjajo s svojim rednim počitkom. Če ciklame prenehajo cveteti in jim listi ru-menijo, je to znak, da si želijo počitka. Prenehamo z dognojevanjem, celo izsušimo jih lahko. Najbolj nevarno je, če jih v tem času preveč zalivamo, saj so sedaj najbolj podvržene gnitju. Pustimo jih, da se spočijejo, kmalu bodo spet pognale. Gnojiti pričnemo šele, ko nastavijo prve nove popke.
Kalanhoje pa porežemo in naredimo nove potaknjence, ki bodo lepše cveteli. Stare rastline pa le izjemoma obdržimo, saj jih zelo rade napadejo uši in tudi kaparji. Poleti se bodo oboje najbolje počutile zunaj, kalanhoje na soncu, ciklame pa v polsenci ali celo senci.
Tudi amarilisi so bolj ali manj odcveteli. Mnogi se sprašujete, kaj sedaj. Po cvetenju odstranimo samo cvet in semenske zasnove, steblo pa šele takrat, ko se posuši. Sedaj pričnemo dognojevati z gnojili za zelene rastline. Še bolje pa je, da jih prestavimo ven, na prosto ali celo presadimo na vrt. Pri tem pa pazite, da vam jih ne bodo uničili polži, saj jih imajo zelo radi. Poleti jih zalivamo, vendar ne obilno, če so v lončkih, tudi gnojimo, sama jih gnojim tako kakor balkonske rastline, saj jih tudi zalivam kar istočasno. Šele proti koncu avgusta jih izpulimo in posušimo, če želimo cvetenje pozimi. Če pa nam je ljubše spomladansko cvetenje, pa jih v klet posušene pospravimo šele konec septembra ali celo v oktobru.
Balkonske rastline
Foto: Miša Pušenjak
Nekateri so bili tako zgodnji s presajanjem rastlin, da morajo sedaj že pričeti z dognojevanjem, drugi pa bomo čakali še nekaj časa. Ne pozabite, da korita z vodno rezervo zalivamo enako kakor tista, ki te rezerve nimajo, se pravi po površini zemlje. Posebej zdaj, ko so rastline še majhne, je to zelo pomembno, saj korenine še ne sežejo v rezervno posodo z vodo.
Pazite pa, da je v rezervi vseeno dovolj vode, posebej v suhih vročih dneh ta izhlapeva navzgor in prepreči izsuševanje substrata čez dan. Sicer pa rastline sedaj še ne potrebujejo veliko vode, zato bodite previdni pri zalivanju. Posebej občutljive so pokončne pelargonije, ki zaradi preveč zalivanja rade propadejo.
Na nageljčkih se letos kot vse kaže močneje pojavlja črnoba nageljčkov. To je glivica, ki se pojavi na listih v obliki vijolično črnih peg najprej posamično, kasneje pa listi rumenijo in odpadajo. Med naravnimi pripravki si lahko pripravimo škropivo - čaj iz listov žajblja ali timijana. Tudi pripravki z aktivno snovjo sojin lecitin, ki jih redno nanašamo na liste, pomagajo. Pred njihovo uporabo pa potrgamo vse obolele liste, ki jih zažgemo. Nikakor jih ne mečemo na tla ali celo dajemo na kompost. Najbolj pomaga, da so nageljčki dolgo v zimo zunaj, pozimi na zelo hladnem, nekje okoli 0 oC, spomladi pa kar najhitreje spet na balkonih.
Med kupljenimi pripravki, ki jih uporabimo, če je napaden velik del rastline, pa lahko uporabimo topas 100 E ali bravo. Pripravkom dodamo močilo ali vsaj nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Depeche Mode osvajajo vrhove svetovnih glasbenih lestvic. Njihov novi album Sounds Of The Universe se
je kar na 14 nacionalnih top lestvicah v Evropi in Južni Ameriki uvrstil na prvo mesto. Prav tako pa je album zelo visoko tudi v ostalih državah. Na krilih tega velikega uspeha že najavljajo novi singel Peace, ki bo uradno objavljen 15. junija. Spekta-kularna svetovna turneja Tour of the Universe se je že pričela, nam najbližje pa bodo 21. maja v zagrebški Areni.
®®®
Fantje iz zasedbe Creed napovedujejo, da se bodo po sedmih letih premora znova zbrali skupaj in se odpravili na skupno glasbeno turnejo, v načrtu pa imajo tudi snemanje novega albuma. Originalna postava te ameriške rock skupine je Scott Stapp, Mark Tremonti, Scott Phillips in Brian Marshall. Debitant-ski album skupine Creed, My Own Prison iz leta 1997 seje samo v ZDA prodal v več kot 6-milijonski nakladi. Njihov naslednji album Human Clay iz leta 1999, pa je bil prodan kar v 11 milijonov izvodih. Creed so svoj za-
dnji album Weathered izdali leta 2001. Leta 2004je izšla še kolekcija njihovih največjih uspešnic Creed Greatest Hits. Njihova najbolj znana skladba je With Arms Wide Open, kije bila leta 2001 nagrajena zgrammyem.
Po šestih letih pa se na svetovno glasbeno sceno z novim albumom vrača tudi zasedba Sugar Ray. To nekoč zelo popula rno pop rock zasedbo iz Kalifornije vodi frontman in TV-zvezdnik Mark McGrath. Za njimi je že nekaj velikih svetovnih uspešnic, kot so Fly, Every Morning, Someday in When It's Over. Do sedaj so izdali pet albumov, ki so se prodali v več kot 12-milijonski nakladi. Njihov zadnji studijski album In the Pursuit of Leisure je izšel leta 2003. Polnih šest let zatem je končan novi studijski album, ki bo izšel 21. julija pod nazivom Music For Cougars. Na radijske postaje pa že prihaja prvi sin-gel Boardwalk. Kot gostje se na albumu pojavljajo Collie Buddz, Rivers Cuomo, Donovan Frankenreiter, Josh Free-se, Dean Butterworth, Wayne Jobson in Tim Pagnotta.
D KODA
i številko


$ ]e on ah ona j resnično prava oseba > zate?
Sedaj dvomov končno ne bo več. Oba prislonita palca na ekran tvojega mobilnima in pustita aplikaciji Fingerprint Matchmaker, da preveri vajino kompatibilnost. Ne izpusti priložnosti, da najdeš nekoga posebnega!
BSm&
i aplikacijo, pošljite
QetS
Syet
pasi - ' 1

Pogoji uporabe Bd'-jngai Uporabnifa predplačnlške telefonije pfeverite stan¡e na vašem računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRSUWTS prenos pcjdàlfcov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobrtel, Surabl Debite! ), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscit^nevbalunga. Ba'wnga je naročniška storitev in uporabrritom prinaša največ S Sporočil na mesec z wap povezavo do g3ieii¿5> a kasere si laírto naložijo d vsefrn brez doplačila. Cena sporočila |e 1,88 ElíR. V vse cene je vštet ODV. Od pogodbeni če shranjer« na sedežu podjeija, je možno odšlo prt j kadarkdi, Odjava (d stop na 3030, Reklamacije- Q2-46-14-59S, reklamacije Ssmscity net- Ponudnik: ThreeAnls KobanStCo. dno.. Zg. Efcstrica 22,2310 Slov. Bistrica. Detektor laži je zabavna aplikacija, ki ne zagotavlja točnosti pi i preverjanju resničnosti izjav posameznikov, Fingerprint Matchmaker je zahavra aplikacija, ki s i muirá jemairçe prstnih odlisovin ne zagotavlja točnosti rezxÁats,
Foto: Internet
Depeche Mode
22-letna britanska soul pevka Joss Stone bo junija izdala novi album, ki bo nosil ime Colour Me Free. Nekatere nove skladbe, kot so Governmentalist in Could Have Been You je že predstavila na svoji promocijskih nastopih. Colour Me Free bo že četrti studijski album za Joss Stone, prvi po albumu IntroducingJoss Stone iz leta
2007.
®®®
Cat Stevens namerava tožiti skupino Coldplay za plagiat, in to za skladbo, s katero so Coldplay že na sodišču; toži jih Joe Satria-ni. Gre za skladbo Viva La Vida, ki je njihova največja uspešnica na albumu Viva La Vida or Death And All His Friends, ki je bil tudi najbolje prodajan album v letu
2008.	Z izgubo avtorskih pravic bi Coldplay izgubili veliko denarja, medtem pa bi »pravi« avtorji obogateli. Britanski kantavtor Cat Stevens, ki danes deluje pod imenom Yusuf Islam, trdi da omenjena skladba Viva La Vida zelo spominja na njegovo skladbo Foreigner Suite iz leta 1973. Stevens je dejal, da bo s tožbo še počakal, dokler se ne razplete zgodba na sodišču s slavnim ameriškim kitaristom Joem Satrianiem, ki trdi da so ukradli njegovo skladbo If I Could Fly. Cold-play pa seveda trdijo, da je skladba Viva La Vida njihovo lastno avtorsko delo.
®@® Florence And The
Ma-
chine najavlja debitantski album. Letošnja dobitnica posebne Brit Awards nagrade Critics' Choice, ki jo vsako leto prejme največji mladi glasbeni up. Pevka, ki deluje pod imenom Florence And The Machine, je končala snemanje svojega prvega debitantskega albuma, ki bo v Veliki Britaniji uradno izšel 6. julija. Album nosi ime Lungs, za produkcijo materiala so zadolženi Paul Epworth, Steve Mackay in James Ford. Na albumu bodo vključene tudi tri skladbe, ki so že predstavljene širši javnosti, in sicer Kiss With A Fist in Dog Days Are Over in priredba skladbe You Got The Love, ki so je leta 1986 v originalu zapeli The Source in Candi Station. Od 13 novih skladb na albumu Lungs bo naslednji singel Rabbit Heart Raise It Up, ki bo v Veliki Britaniji 22. junija. ®®®
Dita Von Teese, bivša soproga Marilyna Mansona,
je kot posebna gostja due-ta Alex Swings Oscar Sings predstavljala Nemčijo na letošnjem Eurosongu. Skupaj so zapeli skladbo z naslovom Miss Kiss Kiss Bang. Dita Von Teese ni skrivala optimizma pred nastopom in upa na zmago. Ker je sestavek, ki je pred vami, nastajal ravno na dan letošnjega izbora za popevko Evrovizije, bomo več besed temu dogodku namenili v naslednji, torkovi številki Štajerskega tednika.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
2.	POKER FACE - LADY GAGA
3.	BLAME IT - JAMIE FOXX FEAT. T-PAIN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	NUMBER 1 - TINCHY STRYDER FEAT. N-DUBZ
2.	IN FOR THE KILL - LA ROUX
3.	TINY DANCER (HOLD ME CLOSER) -IRONIK/ CHIPMUNK/ELTON JOHN
NEMČIJA
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	MAMACITA - MARK MEDOCK
3.	MILOW - AYO TECHNOLOGY
Zanimivosti
Podlehnik • Srečanje sorodnikov Vaupotič
Znova učvrstili družinske vezi
Foto: p. Alojz KlemenčIč
V soboto, 18. aprila, so imeli v krajevni dvorani v Podlehniku srečanje sorodniki Vaupotičevi. Na pobudo organizatorjev Stanka Vaupotiča in Tatjane Hrnčič, ki sta zbrala vse naslove in povabila vse živeče sorodnike na srečanje, se jih je zbralo 130.
Stanko pa je spesnil družinsko pesem in povezoval program. V kulturnem programu so sodelovali Folklorno društvo Lancova vas, ljudske pevke TD, ljudski godci Haloški veseljaki TD, moški kvartet iz Polenša-ka. Do zgodnjih jutranjih ur so se zadržali ob ansamblu Prerod.
Korenine družine Vaupotič segajo v leto 1874. Vza-konu Elizabete in Antona se je rodilo šest otrok: trije sinovi in tri hčere. Sorodstvo je raztreseno po celi Sloveniji in tudi izven meja naše domovine. Živeli so na manjši kmetiji in otroci so morali hoditi skupaj s starši na taberhe (na dnino) sosedom, delali pa so tudi v kamnolomu. Vsekakor je bilo težko in naporno delo za starše in otroke. Težko haloško življenje ni dalo dovolj za preživetje vseh, zato so poiskali delo in si ustvarili družine drugod.
Na začetku prireditve so se spomnil vseh pokojnih sorodnikov, zlasti še tistih, ki so se pred kratkim poslovili in so se tega srečanja prav posebej veselili. Sorodniki so ponosni, da zanje moli tudi njihova sestra Petra (Anica), ki deluje pri Marijinih sestrah v Štepanji vasi.
Organizatorja sta se od srca zahvalila vsem, ki so darovali kruh, pecivo, potice in vino, ter vsem, ki so se srečanja udeležili. Upata pa, da se čez nekaj let ponovno srečajo.
Za to posebno priložnost je Stanko spesnil pesem in jo sorodnikom tudi zapel:
Ko mladi ste bili,
eni po svetu ste odšli,
družine ustvarjali, domove zidali.
A danes smo se srečali,
da zremo si v oči,
da bomo bolj skovali naše vezi.
Zdenka Golub
t V
1.	AYO TECHNOLOGY - MILOW
2.	POKER FACE - LADY GAGA
3.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK
4.	JAI HO (YOU ARE MY DESTINY) - AR RAHMAN FT PUSSYCAT DOLLS
5.	WIRE TO WIRE - RAZORLIGHT
6.	I'M NOT ALONE - CALVIN HARRIS
7.	HALO - BEYONCE
8.	NOT FAIR - LILY ALLEN
9.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT ' KELLY CLARKSON
10.	JUST CAN'T GET ENOUGH - SAT
11.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
vsako sredo na Radiu Ptu Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
RDAYS
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
piščančji zrezki v poletni omaki*,
solata
SREDA
testenine z drobtinami, solata ČETRTEK
krompirjeva solata, ribje palčke PETEK
klobasa v solati s paradižnikom in papriko, polnozrnati kruh SOBOTA
telečja obara z žličniki NEDELJA
goveja juha z ribano kašo, vratovina na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
kumare s paradižnikom v omaki**, kuhana govedina
J.H1VV	V»	| a
*Piščančji zrezki v poletni omaki
4 večji ali 8 manjših piščančjih zrezkov, 1 žlica sesekljane čebule, 2 stroka sesekljanega česna, 3 olupljeni in na kocke narezani paradižniki, 2 papriki, sol, poper, timijan, 2 dl juhe, 1/2 dl vina.
Piščančje zrezke potolčemo, osušimo in osolimo (najlaže je, če jih potolčemo plosko položene v plastični vrečki). Na vročem olju
jih z obeh strani rumeno popečemo. Zrezke preložimo v drugo posodo in pripravimo omako. Na maščobi od pečenja popražimo čebulo, in ko postekleni, dodamo česen, paradižnik, papriko, sol in poper ter dušimo, da se paradižnik razpusti. Odišavimo s timijanom, prilijemo juho in vino ter vse samo prevre-mo. Zrezke damo na krožnik in jih oblijemo z omako. Če pa jih nismo dovolj popekli in še niso mehki, jih damo v kozico z omako in jih dušimo kakšnih 20 minut. Medtem večkrat premešamo in po potrebi prilivamo juho ali krop.
**Kumare s paradižnikom v omaki
4 velike kumare, 1 kg zrelega paradižnika, 4 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 1 žlica moke, sol, poper, 1 dl kisle smetane, narezan peteršilj.
Kumare olupimo, naribamo ali tanko narežemo in damo na cedilo. Paradižnik olupimo in narežemo na kocke. Na olju pražimo čebulo. Ko se osuši, dodamo moko in mešamo. Opazujemo čebulo, in ko začne rumeneti, dodamo paradižnik. Še malo kuhamo, da se paradižnik razkuha, nato prežganje razredčimo z vodo ali juho. Primerno gosta omaka naj vre okoli 10 minut. Dodamo kumare, popopra-mo, osolimo in prilijemo smetano. Kuhamo le še 10 minut, saj se kumare hitro skuhajo. Potresemo s peteršiljem ali koprcem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Nauči se uporabljati ročno žago in kladivo.
-k-k-k
V nedeljo popoldne malo zadremaj.
•k-k-k
Pohvali obed, kadar si gost v kakšni hiši.
-k-k-k
Postelji svojo posteljo, kadar kot gost prenočiš pri kom.
-k-k-k
Pet odstotkov svojih dohodkov prispevaj v dobrodelne namene.
-k-k-k
Ne izgubljaj časa z igranjem kart.
-k-k-k
Kadar te mika, da bi kritiziral svoje starše, ženo ali otroke, se ugrizni v jezik.
-k-k-k
Nikoli ne podcenjuj moči ljubezni.
-k-k-k
Nikoli ne podcenjuj moči odpuščanja.
-k-k-k
Ne dolgočasi ljudi s svojimi problemi. Kadar te kdo vpraša, kako si, reci: »Odlično, še nikoli tako dobro.« Ko te vprašajo po poslih, odgovori: »Odlično, vsak dan bolje.«
-k-k-k
Nauči se izraziti svoje nestrinjanje, ne da bi bil neprijazen.
Profesorica vpraša: »Kateri štirinožec je človekov najboljši prijatelj, Boštjan!«
»Postelja, gospa profesorica!«
»Le kdaj boš popravil svoje cveke?«
»Kako naj jih popravim, če pa imajo dnevnik v zbornici?«
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA
ZIDARSKA ŽLICA, KELA
PRETEPATI Z BIČEM
RADOVAN GOBEC
PREBIVALKA ORMOŽA
RIMSKA BOGINJA USODE
ŠPANSKI KOLESAR (MIGUEL)
KRAJ PRI IVANJKOVCIH
SPAČEN OBRAZ
SLADKOVODNA RIBA
JANEZ ALBREHT
SNEMALEC TUŠAR
VAS PRI SP. DUPLEKU
ALEŠ VALIČ
NAŠ NOVINAR (BOŠTJAN)
RAZDELJEVANJE NA RAJONE
ŠTEFAN ROŽIC
KINEMATOGRAF
NAŠ BIVŠI TOLAR
MADŽARSKI PESNIK
PESNIK (IVO)
DZEZOVSKA PEV. TEHNIKA
TELEFONSKI
IMENIK SLOVENIJE
IGRALEC NA BAS
RIJEKA
PRITOK SAVE NA HRVAŠKEM
BOGASTVO GOZDOV
PERNATA ŽIVAL
NEM. FILOZOF (HANS)
pa zagleda prvi študent drugega, ko se pelje v mercedesu. Začuden ga vpraša: »Kako pa si prišel do denarja za mercedes?«
Drugi študent odgovori: »Prodal sem steklenice, ki sem jih spraznil.«
»Zakaj si tako žalosten, Janez?«
»Kako ne bi bil - pisal sem domov, naj mi pošljejo denar za budilko, pa so mi poslali budilko.«
Novakov oče pride pozno zvečer v mesto, kjer njegov sin študira. Potrka na vrata študentskega doma in vpraša: »Ali stanuje tu študent Tone Novak?«
»Ja,« odgovori vratar, »kar ob vhodu ga pustite, ga bom že pozneje zvlekel noter!«
»Tukaj imam kovanec. Če bo mož, greva kegljat, če bo cifra, greva plesat, če se postavi pokonci, greva pa spat ...,« razlaga študent kolegu svoj načrt.
»Čakaj, morava biti pravična in dati možnost tudi knjigam! Če ostane v zraku, bova študirala!«
»Rad bi študiral na Mese-
cu.«
»Zakaj?«
»Zato ker so tam vsi predmeti lažji.«
Profesor vpraša študenta: »Ali mi lahko poveste, zakaj je materino mleko za dojenčka boljše od kravjega mleka?«
»Materino mleko je vedno pravilno segreto, ne more se skisati, je sveže tudi ob nedeljah, poleg tega pa ga otroku ponudijo v lepi embalaži.«
Študentovi starši so dobili brzojavko tistega dne, ko je sin opravljal izpit. Mati živčno raztrga ovojnico in prebere vsebino, skrbni oče pa vpraša: »Kaj sporoča? Ali je naredil izpit?«
»Naredil ga ni, vendar pravi, da je prvi na seznamu tistih, ki so padli.«
Dva študenta študirata. Prvi med študijem honorarno raz-naša časopise in si konec leta kupi kolo. Drugi pije. Drugo leto začne prvi študent razva-žati še mleko in si konec leta kupi moped. Drugi študent pije. Tretje leto začne prvi študent razvažati blago po stanovanjih in si konec leta kupi skromen avto. Drugi študent še vedno pije. Čez nekaj časa
»Kaj ti je med študijem povzročalo največje težave?«
»Kako naj s kovancem odprem steklenico piva.«
»Kako napreduje vaš sin na visoki šoli?«
»Zdaj je pa res priden. Na gimnaziji mu je šlo slabo, saj je moral skoraj vsak razred ponavljati. Na univerzi pa napreduje, da je veselje. Zdaj je že v osemnajstem semestru!«
»Si dolgo hodil v šolo?« »Ja, skoraj šestnajst let.« »Jaz pa le četrt ure. Stanovali smo čisto blizu.«
Ugankarski slovarček: BAAS = nadzornik pri pomorščakih, CLAR = slovenski TV novinar (Kir), INDU-RAIN = sloviti španski kolesar (Miguel, 1964-), IZALOBARA = črta zračnega tlaka, LENK = nemški filozof (Hans, 1935-, Pragmatična filozofija), ORBITALA = območje v bližini atoma, SCAT = džezovska pevska tehnika, STANOVNO = kraj pri Ivanjkovcih.
■je^se 'ns
'ouAoueis 'efuoi 'jeio 'inejnpui '}ue£e 'eoje^z 'e^jej 'se| '^aso 'e^uezoouo 'OA 'suv 'snp 'vr '9U 'jeseq 'qa 'dS '!ieo|q 'eruejjuorej 'egeieiuo 'ejeqo|ez| 'aioo|/\| ¡oiea 'leujiuu^ 'uog 'sjepo 'e^jej 'gesjp :ouAejopoA :e>jUBZ!J>j a; A9j|S9y
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
VANJA DOLAR
BOKSAR
ODSEK
Govori se ...
... da so se bajepriprave na lokalne volitve pričele tudi pri nas. Neki slovenjegori-ški župan že pošteno meša štrene poetovionskemu z nekimi hudo (ne)potrebni-mi odcepitvenimi težnjami svojih strankarskih kolegov z mestnega obrobja.
... da so na nedeljskem žegnanju traktorjev in traktoristov v markovski fari molili tudi za čim boljši izid neke hudo ljudske stranke na bližnjih lokalnih volitvah.
... da so poetovionski komorni pevci končno Spet doma. So pa dokazali, da se ne spoznajo samo na Marakujo, Roziko in Pošto, ampak so doma tudi v Šiški - če je le kaj odprtega.
... da nekaterim staršem otrok neke poetovionske šole, ki je prejšnji teden gostila učence iz neke skandinavske dežele, še vedno ni
jasno, iz katere pokrajine je bil njihov temnopolti gost.
... da so si nekateri ljubitelji športa po napornem Vidi se vikendu morali vzeti nekaj dni dopusta, saj jim ni bilo lahko tekati z golfa na nogomet, od tam na Ranco, pa na plavanje v Terme, nato do kartinga v Hajdošah in
spet nazaj do dvorane Center. Totalno usklajeno...
... da ima Walter Wolf še vedno neizmerno rad vonj po bencinskih hlapih: na dozo povsem svežih je prišel celo v Hajdoše.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Melita Turk
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo svojega sončka Urbana med marjeticami poslala Melita Turk. Hvala!
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
4	7			2			8	
	1	6	3		7			
	5					6		
2			6	3	9	7		4
1		7	2		5	9		3
6		3	7	4	1			8
		4					5	
			5		8	4	3	
	2			6			9	7
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€€	00
Bik	v	©©©	€€	O
Dvojčka	vv	©	€	000
Rak.	vvv	©©©	€€	0
Lev	vv	©	€€€	00
Devica	v	©©©	€	00
Tehtnica	vvv	©	€€	000
Škorpijon	vvv	©©	€	000
Strelec	v	©©©	€€	0
Kozorog	vv	©	€€€	0
Vodnar	v	©©	€	000
Ribi	vv	©	€€	000
Velja za teden od 19. maja do 25. maja - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
: 1 znak - slabo, 2 znaka
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 22. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Jelka Vrbnjak, Rucmanci 7/a, 2258 SVETI TOMAŽ.
Anekdote slavnih
Plemstvo je rado vabilo ruskega pesnika Aleksandra Sergeje-viča Puškina k sebi, vendar so mu tudi radi pokazali svojo »večvrednost«. Ko so ga nekoč povabili na večerjo, so namenoma prezrli in mu niso določili sedeža za mizo. Nek general je med jedjo vstal, se obrnil k Puškinu, kakor da bi ga pravkar zapazil, in vprašal: »Aleksander Sergejevič, kakšna je razlika med človekom in živaljo?« - Puškin je hitro pristopil, se usedel na generalov sedež in rekel: »Človek je sede, žival pa stoje...«
***
Ko je vnukinja francoskega pesnika in dramatika Pierra Cor-neillea, utemeljitelja francoske klasične tragedije, zašla v revščino, ji je pomagal pisatelj in filozof Voltarire. Svojo radodarnost je pojasnil z besedami: "Dolžnost vsakega junaka je pomagati vnukinji svojega generala."
***
Ko je angleški raziskovalec Antarktike Robert Falcom Scott zbiral denar za svoje potovanje na Antarktiko, se je obrnil tudi na politika Davida Lloyda Georgea. Ta ga je poslal k bogatemu konservativnemu tovarnarju. Ko se je Scott vrnil, se je politik muzal, saj gaje poslal k tovarnarju samo, da bi se ga znebil. Narejeno ljubeznivo je vprašal: "No, kako je bilo?" - Scott mu je odgovoril: "Tisoč mi je že dal, petdeset tisoč pa jih še dobim, če vas pregovorim, da greste z menoj na južni tečaj. Če pa uredim tako,
da se ne boste vrnili, mi bo z veseljem izplačal milijon funtov."
***
Ko je bil ruski car Peter Veliki na Nizozemskem, je videl dvorjana, ki je vsak dan nosil drugo obleko. Stvar je komentiral z besedami: "Takoj se vidi, da tisti gospod ni zadovoljen s svojim krojačem."
***
V svojih mladih letih je dal francoski slikar Gustav Courbet eno svojih slik prijatelju Gambettu, kije postal kasneje eden vodilnih francoskih politikov. Ko ga je tedaj obiskal Courbet, se je ustavil pred svojo sliko in jo dolgo opazoval.
"Na kaj mislite, Courbet?" je vprašal Gambetta.
"Mislim na to, da ne bi mogla niti Tizian niti Velasquez naslikati take slike. Po pravici povedano, tudi jaz je danes ni bi več mogel."
Courbet je imel marsikatero dobro lastnost, vendar skromen ni bil nikoli.
22 Štajerski TEDNIK
Iz naših krajev, poslovna sporočila
torek • 19. maja 2009
Gruškovje • Okrepljeno sodelovanje policistov evropskih držav
Z akcijo Neptun do večje varnosti narodov
V okviru skupne operacije policistov evropskih držav Neptun 2009 je slovensko policijo minuli teden obiskal direktor za operativno dejavnost agencije Frontex Klaus Rösler, ki je na tiskovni konferenci v Gruškovju vlogo omenjene agencije, sodelovanje Slovenije v tej akciji ter sodelovanje naše države v agenciji Frontex pri izvedbi skupne operacije na schengenski meji s Hrvaško ugodno ocenil.
Na omenjeni novinarski konferenci, ki so jo pripravili v petek, 15. maja, v prostorih Postaje mejne policije na mejnem prehodu Gruškovje, je vsebino druge faze operacije Neptun 2009, ki jo od srede minulega tedna gosti Slovenija in jo izvajajo na slovensko-hrvaških mejnih prehodih, slovenskim in hrvaškim novinarjem predstavil Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi Slovenije.
Kot je povedal, v okviru omenjene akcije Agencije za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije Frontex v tem trenutku sodeluje 13 policistov iz držav EU, ki so razporejeni na mejnih prehodih Dobovec, Gruškovje, Obrežje in Petišov-ci. Policistom iz Avstrije, Belgije, Nemčije, Estonije, Španije, Madžarske, Romunije in Združenega kraljestva so se v tej akciji pridružili tudi štirje hrvaški policisti. Glavni namen agenci-
je Frontex je čim bolj učinkovit nadzor na zunanjih mejah EU, zato so na mejnih prehodih Gruškovje in Obrežje policisti iz omenjenih evropskih držav skupaj s slovenskimi policisti prisotni skozi vse leto. Posledica takega sodelovanja je, da so skupaj s hrvaškimi varnostnimi organi v zadnjem času odkrili povečano število ponarejenih dokumentov in ukradenih vozil, medtem ko se je število nedovoljenih migracij oseb precej zmanjšalo.
Direktor za operativno dejavnost agencije Frontex Klaus Rösler je sodelovanje slovenskih policistov s policijskimi kolegi iz drugih evropskih držav ocenil kot zelo dobro, saj si je njihovo skupno delovanje na mejnih prehodih tudi sam ogledal in se z nekaterimi o tem tudi pogovarjal. »Bistvo druge faze operacije Neptun, ki jo je pričela slovenska policija prejšnji teden in bo trajala vsaj dva tedna, je predvsem okrepiti mejno kontrolo in s
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA,,, OPREMA BARVA				
AUDI A3 SPORTBACK 1.9 IDI	2005	14.590,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
AUDI ALLROAD 3,0 TDIQ	2007	55.900,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
AUDI Q7 dUATTItO 3.0 V6 TOI TPF TIPIH.	2006	52.990,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:3200	1999	6.990,00	AVT. KUMA	ČRNA
BMW SERIJA 3:320 D TOURING AVT.	2006	15.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 5:520 i	1997	4.190,00	KUMA - 2 ZONSKA SREBRNA	
FIATSTIL01,9 JID DYNAMIC	2006	7.590,00	KUMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,6 E¡ FUTURA	2006	7.190,00	KUMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3,2 DID	2003	14.990,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
□PELASTRA2.Q	2001	5.290,00	STD.SANI	BELA
PEUGEOT 106 XN PACK	1999	1.550,00	TONIRNA STEKLA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41	2005	5.990,00	KUMA	KOV. SV. SIVA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2000	4.490,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
SEATTOLED01,90	1996	1.290,00	AVT. POMIK STEKEL KOV. SREBRNA	
tem vse možne kršitve in nepravilnosti, do katerih prihaja. Glavna naloga agencije Frontex je predvsem usklajevanje skupne dejavnosti članic EU in pridruženih članic z območja schengenskega sporazuma ter njene policije, s čimer se krepi tudi varnost vseh narodov omenjenih držav,« je med drugim povedal Klaus Rösler.
Povedal je tudi, da podobna operacija Frontexa v tem trenutku poteka tudi na Madžarskem, kjer pri opravljanju mejne kontrole sodeluje 17 policistov iz evropskih držav, pridružila pa sta se jim tudi dva policista iz Srbije. Agencija Frontex vzpodbuja tudi mrežo kontaktnih uradov in je eden glavnih akterjev pri izvajanju integrirne politike EU, njene temeljne vrednote pri skupnih operacijah pa so medsebojna izmenjava izkušenj pri opravljanju mejne kontrole, skupno sodelovanje ter večja motivacija za varovanje meja EU in celotnega schengenskega območja.
Da pri tem v okviru operacije agencije Frontex tvorno sodelujejo tudi pripadniki hrvaške policije, je novinarjem zatrdil Gilio Toič Sinič iz ravnatelj-
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
stva MUP v sosednji Hrvaški, ki je med drugim povedal, da je dogovor o tem sodelovanju Hrvaška podpisala 15. aprila. Sicer pa je tudi Sinič menil, da je bistvo tega sodelovanja pomoč pri izmenjavi informacij in sodelovanje pri skupnih akcijah policije pri odkrivanju kaznivih dejanj. Trenutno so hrvaški policisti vključeni v delo slovenske policije na štirih mejnih prehodih, sicer pa so hrvaški policisti vključeni tudi v projekt dodatnega usposabljanja za odkrivanje ukradenih vozil in njihove preprodaje. Sicer pa je to sodelovanje vplivalo tudi na to, da v Hrvaški beležijo kar 40-odstotni padec ilegalnih prehodov državne meje.
Ključno vlogo pri vodenju postopka mejne kontrole na slovenskih mejnih prehodih imajo seveda slovenski policisti, ki v končni fazi odločajo tudi o vseh potrebnih zakonskih ukrepih, policisti agencije Frontex iz omenjenih evropskih držav pa so jim pri tem le v veliko pomoč. Pri svojem delu si poleg običajnih postopkov pomagajo tudi z nekaterimi specialnimi pripomočki, kot je denimo odlična angleška elek-
Foto: M. Ozmec
Sodelovanje policistov v okviru agencije Frontex in operacijo Neptun so v Gruškovju predstavili (z leve) Klaus Rosler, Marko Gašperlin in Gilio Toič Sinič.
tronska oprema za odkrivanje oseb, ki so skrite v kamionih in drugih tovornih vozilih, s pomočjo katere so ilegalno migracijo oseb bistveno zmanjšali, s skupnim sodelovanjem pa se je povečalo tudi število odkritih ponarejenih dokumentov in vozil, ki so bila ukradena v različnih državah Evrope.
V skrbi za čim boljši nadzor zunanjih meja Evropske unije je operacija Neptun razdeljena v pet faz, pri čemer namenjajo pozornost tudi odkrivanju nezakonitega dela, nedovolje-
nemu podaljšanemu bivanju v državah EU ter drugim nepravilnostim. V drugi, tretji in četrti fazi je predvideno tudi sodelovanje hrvaške mejne policije, sicer pa bodo v času akcije Neptun na mejnih prehodih mejno kontrolo še okrepili. Agencija Frontex načrtuje v letošnjem letu do 5 podobnih skupnih operacij, v okviru katerih naj bi izpeljali okoli 25 skupnih aktivnosti policije omenjenih evropskih držav in pridruženih članic.
M. Ozmec
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
' '-M :
K POSKOČNIH
Ji f
1.Ans.	ROKA ŽLINDRE-Del srca
2.	Ans. GOLTE - Če te luna nosi
3.	STIL 5 - Nasmehni se
4.	Ans. JAMNIK - Na vrtu domačije
5.	ZAKA PA NE - Ko se večer prebuja
6.	Ans. KORENINE - Ti si mi vzela vse
7.	Ans. ORION - Ženska stavka
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
1.	KORADO & BRENDI - Genij in bedak
2.	TURBO ANGELS -Bungalov
3.	VICTORY - Mi mamo se fajn
4.	NUŠADERENDA -Začaraj me
5.	TANJA ŽAGAR-S tabo
6.	ANIKA HORVAT - Naši mali sončki
7.	SARA-Padam
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poSlJlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.O.,p.p. 13, 2288 Hajdina
POMEZIK S • NCU
Omogočimo počitnice vsem otrokom!
V desetih letih je z vašo pomočjo letovalo blizu 7000 otrok iz revnih družin. Vabimo vas, da jim tudi letos skupaj omogočimo nepozabne počitniške dni.
Prispevke lahko nakažete na račun št. 02222 - 0010224921, sklic 1209.

www.zpms.si
Prireditvenik
Torek, 19. maj
18.00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Travnik čarobne lepote,
zaključna prireditev -	Ptuj, Termalni park Term, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sreda, 20. maj
12.0 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, slovenska prireditev ob Svetovnem dnevu kulturne raznolikosti v Barvitem krogu kultur, slavnostna govornica na prireditvi bo varuhinja človekovih pravic v RS dr. Zdenka Čebašek Travnik
Četrtek, 21. maj
18.00
19.00
Spodnja Polskava, dvorana OŠ Antona Ingoliča, 4. dobrodelni koncert Ko prisluhnemo, zmoremo Ptuj, slavnostna dvorana na gradu, zborovski koncert Zapojmo pesem, posvečen 100. obletnici rojstva Radovana Gobca, MePZ DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj, zborovodja Mitja Gobec
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URI
M.U.UN.lV.MM.y.WM
3EUKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 19.5.
8.00 Orfejčkova Gostilna 10.00 Oddaja ŠKL 10.50 VRATA MED ZVEZDE 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnlk
SREDA 20.5.
8.00 Srečanje ljudskih pevcev v Majšperku 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Hajdlna 21.10 VRATA MED ZVEZDE
ČETRTEK 21.5.
8.00 Dan OŠ Dornava 17.00 VRATA MED ZVEZDE 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Blagoslov orgel na Polenšaku
PETEK 22.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Mali oglasi
STORITVE
euronautic
Na Ptuju organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna, ki bo 22. in 23. maja. Prijave: Navti-ka Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, euronautic.eu
KMETIJSTVO
SPOŠTOVANE KMETOVALCE obveščajo, da imajo do konca meseca maja na zalogi umetno gnojilo KAN po akcijski ceni 13,98 € za vrečo - 50 kg. Pri naročilu nad 5 palet možnost brezplačne dostave. Polje dom, d. o. o. - prodajalna Kidričevo, tel. 799 00 80.
DOM-STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI CESTI v vrstni hiši oddamo v najem neopremljeno garsonjero. Tel. 041 764 395.
V NAJEM oddam mini vikend z ohi-šnico. Tel. 031 424 952.
PRODAM 3-sobno stanovanje v pritličju v Kidričem, lastništvo urejeno, cena 68.000 €. Tel. 031 862 555.
DELO
ZAPOSLIMO DVA KV-kleparja krovca ali KV-delavca kovinarske stroke z izkušnjami pri kro-vsko-kleparskih delih. Martin Kokol, s. p., Kleparstvo. Tel. 02 746 35 01.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, bruna ter opaže, z dostavo. Tel. 041 642 055.
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAMO mini pujske, pekinške - pisane črno-bele. Tel. 031 424 952
PRODAM tri m3 desk. Tel. 070 842 716.
PRODAJO mulčar Projet grk 130 s kardanom. Informacije na telefon 041 223 921.
NEPREMIČNINE
V MORAVCIH, bližini Bioterm Mala Nedelja, prodam vinsko hišico, potrebno obnove, na 2212 m2 zemljišča. Tel. 030 396 757.
PRODAM visoko pritlično hišo v okolici Ptuja. Tel. 783 14 21 ali 041 738 645.
PRODAMO gradbeno parcelo v Ptuju v izmeri 7,8 a. Telefon 031 392 514.
RAZNO
PRODAM lepo ohranjeno spalnico, šestdelna omara, 3 x 2, 2 x 0,65 m, in postelja 2,10 x 2 m, svetle barve, vključno z vzmetnica Dormeo, za 500 €. Tel. 031 273 700.
Hvala ti, mama, za dom in življenje, hvala za čast, za ljubezen, skrbi, hvala za nauke, dobre nasvete, mama, naj večna ti lučka gori.
ZAHVALA
Ob beleči izgubi drage mame, babice in prababice
Angele Murko
TRNOVEC 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom Zajšek - Peršuh, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ter sovaščanom, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, za cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala gospodu kaplanu p. Cristianu Balintu, pevcem Feguš, govorniku gospodu Šeguli in vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči domači: sin Mirko z Lucijo, hčerki Gelica in Anica
in sin Jožek z družinami
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi
našega
Ivana Pulka, mlajšega
IZ ČERMOŽIŠ 53 B, ŽETALE
se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala kolektivu Kavarne Evropa, kolektivu Gastroja Ptuj, govornikoma g. Jožetu Krivcu in g. Borisu Jazbecu ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči njegovi najdražji: starša Ivan in Terezija, brata Darko z družino in Thomas z Brigito ter Katja

DOBROTE BODO NA OGLED
-	v petek od 1L do 18. ure -vsoboto od 9. do 18. ure -vnedeljo od 9.do 18.ure
-	v ponedeljek od 9.do 14.ure
Odprtje razstave bo v petek 22. maja 2009 ob 10. uri
Praznik sira pred Mestno hišo v soboto ob lO.uri Koncert Suškega okteta ob 20 .uri v minoritski cerkvi
od 22. do 25. maja 2009
D Minttilikm MMsidHit m ]luju
'm^m
a ¡i m
T	^R ^R	MSTMIi
^ T "ss1
Organizatoiji razstave so: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Mestna občina Ptuj Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj www.kgz-ptuj.si
Polenšak • Afera, ki razburja duhove ljudi
Župnik zaslisan zaradi suma spolnega nadlegovanja mladoletnic
Med prebivalci Polenšaka je v začetku minulega tedna novica odjeknila kot bomba: njihovega župnika so kriminalisti v ponedeljek, 11. maja, odpeljali na zaslišanje v Ptuj na podlagi (neuradno) anonimne prijave, v kateri naj bi bil osumljen neprimernega spolnega vedenja oz. nasilja nad mladoletnimi osebami, starimi manj kot 15 let. Lokalno prebivalstvo se je pred mediji bolj kot ne zavilo v molk, neuradno pa je slišati veliko vsega.
Ljudje so v mnenjih razdeljeni; večina jih je trdno prepričana, da gre za izmišljen konstrukt zoper župnika S. Š., spet drugi dajejo vedeti, da obtožba ne more biti brez temeljev.
Cerkveni ključar Petek: »Vsi smo bili šokirani!«
Svojo zgodbo o tem, kaj se je minuli teden dogajalo na Polenšaku, je povedal tamkajšnji cerkveni ključar Branko Petek: »V ponedeljek dopoldne, ko je naš župnik peljal svojo sestro nuno nazaj v samostan, so ga poklicali kriminalisti, ki so ga pričakovali v župnišču. Takoj se je odzval na klic, obrnil avto in se vrnil v župnišče. Gospodinja v župnišču je poklicala tudi mene kot pričo v postopku. Nihče od nas, niti župnik, niti jaz ali kdorkoli drug, ni imel najmanjšega pojma, za kaj gre. Naš župnik je bil potem odpeljan v Maribor na zaslišanje, kaj se je dogajalo tam, ne vem. Zaradi zaslišanja je bil pridržan 48 ur, v sredo se je vrnil v župnišče. Kriminalisti so ob prihodu pregledali in preiskali vse župnijske prostore in za namene preiskave s seboj odpeljali vse njegove stvari: od računalnika, raznih kaset in druge dokumentacije. Tega do danes še niso vrnili,« še vedno nekoliko v šoku pripoveduje Petek, ki ne more verjeti, da je do takšne obtožbe, posledično pa preiskave in zasega stvari sploh prišlo, saj naj bi župnik sicer res bil veseljak in ljubitelj dobre kapljice, nikakor pa ne, kot trdi Petek, kakšen spolni delinkvent: »Kdor ga pozna,
ve, da ni take vrste osebnost. Poleg tega tudi nikoli ni bil sam s kakšno od mladoletnih oseb; tako verouk kot priprave na birmo so vedno skupinske in ne vem, kje in kako bi se lahko sploh kakorkoli nespodobno dotikal mladih, sicer pa niti točno ne poznam vsebine prijave, zaradi katere se je vse to zgodilo,« še pravi Branko Petek.
V župnišču na Polenšaku minuli petek popoldne ni bilo nikogar; Petek je povedal, da je župnik v mariborski škofiji, sicer pa naj bi cerkveno delo in življenje zadnje dni teklo v normalnih tirnicah.
Zaslišani osnovnošolci na Polenšaku
Govorice med ljudmi o domnevno neprimernem vedenju župnika naj bi se sicer pojavljale že nekaj časa, toda javno tega zdaj ne želi potrditi nihče. Neuradno pa nekateri menijo, da obtožba nikakor naj ne bi bila izmišljena in da bi lahko bilo prav verjetno, da bi si v svojem odnosu do mladih privoščil kakšno kretnjo preveč. Koga naj bi nadlegoval, uradno ni znano, neuradno pa naj bi šlo za skupino osnovnošolk s Polenša-ka, sicer letošnje birmanke. To se je razvedelo potem, ko so bili zaslišani vsi osnovnošolci v devetem razredu podružnične osnovne šole na Polenšaku; zaslišanje je opravila kriminalistična policija v ponedeljek dopoldne.
To priznava tudi v. d. ravnatelja Danilo Muršec, ki pravi: »Osnovna šola nima s to zadevo popolnoma nič. Nas je kriminalistična policija le
Cerkveni ključar Branko Petek pravi, da ne verjame, da bi se župnik lahko neprimerno obnašal ali otipaval mladoletnice.
V cerkvi sv. Marije na Polenšaku (na posnetku) je zaslišani tamkajšnji župnik prvega maja letos birmal tudi (štiri) dekleta, ki naj bi na prvem zaslišanju pritrdila vsebini anonimke.
obvestila, da želijo opraviti razgovore s tamkajšnjimi učenci devetega razreda, s prošnjo, da jim to zaslišanje dovolimo. Ker so kriminalisti imeli dovoljenja staršev, smo jim ta razgovor tudi dovolili, vendar ni bil prisoten noben od naših zaposlenih, tako da razloga in vsebine razgovora ne poznam. Kolikor mi je pa znano, so kriminalisti opravili razgovore z nekaterimi našimi učenci v šoli, drugi straši pa so se odločili, da se razgovori opravijo bodisi pri njih doma ali pa so svoje otroke sami odpeljali na razgovor na Ptuj.«
Po teh razgovorih naj bi bilo neuradno ugotovljeno, da so domnevno neprimerno obnašanje župnika potrdile štiri osnovnošolke, ki so se do maja letos tudi intenzivno pripravljale na obred birme.
Martina Horvat: »Nikoli ni bilo niti namiga s strani deklet.«
»Poznam ta dekleta, ker so vsa obiskovala vaje našega pevskega zbora; ena je še zdaj članica, ostale so bolj ali manj hitro odšle. Nikoli, ampak res nikoli doslej nisem iz njihovih ust slišala kakršnegakoli namiga, še manj pa obtožbe, da bi se župnik do njih obnašal neprimerno. Zelo me je začudilo vse to, kar se govori in kar se dogaja zdaj,« je povedala vodja otroškega in mladinskega cerkvenega pevskega zbora Martina Horvat in ob tem še dodala, da z župnikom sicer nista v ravno prijateljskih odnosih, da pa je njun odnos čisto korekten in da sama ne verjame v takšne obtožbe.
Mnenja med ljudmi so deljena
Mnenju Horvatove se pridružuje kar nekaj občanov,
ki ne želijo biti imenovani, povedo pa, da je med temi štirimi dekleti tudi takšna, ki jo zdaj, v obdobju pubertete, kar precej »razganja«, in še, da naj bi se nekatera izmed teh štirih deklet nekoliko preveč razkazovale tudi preko spletnih strani. Na drugi strani so tisti, ki menijo, da je obtožba glede župnikovega neprimernega vedenja povsem na mestu, da verjamejo dekletom, ki da si vse zadeve gotovo niso izmislile.
Kaj se je res dogajalo in kaj
se ni, bo morala raziskati pristojna kriminalistična služba, zaenkrat, v fazi preiskave, pa so informacije zelo skope.
Uradni odgovor Policijske uprave Maribor na vso preteklo dogajanje, ki nam ga je na naše vprašanje posredoval tiskovni predstavnik Bartolo Lampret, je takšen: »Mariborski kriminalisti so v preteklem tednu s kazensko ovadbo privedli k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča na Ptuju moškega, ki je utemeljeno osumljen, da je v zadnjih letih z zlorabo svojega položaja storil več kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. Osumljencu je bil po zaslišanju izrečen ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi. Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora od treh do desetih let. Več podatkov vam zaradi interesa nadaljevanja predkazenskega postopka, zaščite oškodovancev ter občutljivosti primera ne moremo posredovati.«
Vsekakor pa bomo o razpletu dogajanja v našem časopisu še poročali.
SM
Po zaslišanju mariborskih kriminalistov, ki se je v ponedeljek odvijalo tudi v prostorih podružnične osnovne šole na Polenšaku, naj bi se izkazalo, da so (sicer neuradno anonimno) ovadbo zaradi spolnega nadlegovanja potrdile štiri devetošolke, sicer letošnje birmanke.
Osebna kronika
Rodile so: Darinka Strelec, Pod-vinci 77/b, Ptuj - Anejo; Tamara Adam, Kupčinji Vrh 29, Stoperce
-	Davida; Ksenja Curman, Hajdo-še 78/c, Hajdina - Nicka; Sabina Kozel, Tržec 47/a, Videm pri Ptuju
-	Tio; Lidija Majerič Stojanov, Zg. Jablane 28, Cirkovce - Taia; Alenka Ivančič, Podlehnik 6/c - Nino; Monika Kelenc, Stojnci 99, Mar-kovci pri Ptuju - Jeanino; Renata Roškar, Muretinci 64, Gorišnica -dečka; Suzana Zalezina, Steklarska ul. 19, Rogatec - Dašo; Verena Brenholc, Mezgovci pri Pesnici 70, Dornava - Tiano; Anita Voršič, Raičeva ul. 4, Ptuj - Vala; Simona Kosi, Runeč 43/a, Ivanjkovci
-	Nušo; Nadia Elhefian Galun, Stogovci 42, Ptujska Gora - Jaša; Katja Križan, Terbegovci 39, Sveti Jurij - Reneja; Marjetka Lesjak, Apače 291, Lovrenc na Dravskem polju - Reneja; Nataša Paušner, Pušenci 4, Ormož - Kevina; Darinka Peršak, Žetale 12 - Ožbeja; Katja Biškup, Brstje 27/e, Ptuj
-	Nejca; Mateja Šilak, Mezgovci ob Pesnici 41/b, Dornava - Tajo; Melita Trop, Obrež 49, Središče ob Dravi - Stašo; Karmen Donaj, Nova vas pri Markovcih 52 - Mar-sela.
Umrli so: Marija Srdinšek, rojena Kozel, Rodni Vrh 9, rojena 1931
-	umrla 9. maja 2009; Julijana Mesarec, rojena Plavec, Frankov-ci 49, rojena 1942 - umrla 24. aprila 2009; Valter Kolarič, Tovarniška c. 5, Kidričevo, rojen 1925
-	umrl 4. maja 2009; Julijana Re-ichss, rojena Pintarič, Rucmanci 45, rojena 1920 - umrla 7. maja 2009; Milan Čačic, Zamušani 60, rojen 1922 - umrl 6. maja 2009; Janez Krajnc, Skorišnjak 13, rojen 1932 - umrl 7. maja 2009; Elizabeta Tušek, rojena Zajšek, Dravinjski Vrh 8, rojena 1918 - umrla 6. maja 2009; Elizabeta Kores, rojena Golob, Stoperce 60, rojena 1916 - umrla 7. maja 2009; Marija Mendaš, rojena Emeršič, Pohorje 30, rojena 1940 - umrla 9. maja 2009; Ivan Pulko, Čermo-žiše 53/b, rojen 1982 - umrl 9. maja 2009; Angela Murko, rojena Vidovič, Trnovec 2, rojena 1913
-	umrla 11. maja 2009; Anton Emeršič, Paradiž 46, rojen 1929
-	umrl 12. maja 2009; Marija Božič, rojena Rajh, Ulica k studencu 4, Medvode, rojena 1924 - umrla 2. maja 2009.
Poroke - Ptuj: Črtomir Vidovič, Velika Varnica 32, in Jasmina Vindiš, Mala Varnica 4/c; Igor Vamberger, Ob železnici 8, Ptuj, in Tamara Črnila, Dravinjski Vrh 3/č; Matjaž Premk, Tovarniška c. 12, Logatec, in Petra Štrafela, Dornava 109; Andrej Kurbos in Suzana Hentak, Dornava 119; Darko Galun in Simona Toplak, Podvin-ci 7/a; Drago Vidovič, Sedlašek 34, in Lina Potinga, Bender, Ulica 12. oktobra 81/b, Moldavija; Aleksander Korošec, Ul. Moše Pijada 21/a, Maribor, in Tanja Arih, Za Kalvarijo 122/a, Maribor. Poroka - Ormož: Dejan Germin, Rotman 39/a, Juršinci, in Simona Jurkovič, Vinski Vrh 9, Miklavž pri Ormožu.
Napoved vremena
Velikega travna če pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli.
Danes bo na Primorskem večinoma sončno. Drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte ter se ponekod nadaljevale še v noči na sredo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 20 do 24, na Primorskem do 28 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo povečini sončno.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM