Letošnji neurji sta nam povzročili za dobrih deset milijonov evrov škode
Po poletnem nabiranju novih moči so se naši občinski svetniki in svetnice prejšnjo sredo zbrali na 16. redni seji v tem mandatu, ki so jo zaznamovale dolgotrajne in ostrih kritik polne razprave o treh OPPN-jih (občinskih podrobnih prostorskih načrtih) ter sprejem novega občinskega statuta in poslovni-
ka občinskega sveta. Poleg tega je občinska uprava svetnike in svetnice seznanila tudi z odpravljanjem posledic letošnjih poletnih neurij, ki sta nam po grobi oceni povzročili za dobrih deset milijonov evrov škode.
Več na 2. strani.
Sodobni prostori vrtca Sonček v Šmarci
Otroci vrtca Sonček v Šmarci, še bolj pa njihovi starši, so se pred dnevi razveselili sodobno prenovljenega vrtca, ki ob strokovnem kadru omogoča uravnotežen razvoj 45 otrok in jim nudi bogato učno okolje.
Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar in ravnateljica VVZ A. Medveda Renata Hojs sta 16. septembra s slovesnim prerezom traku povsem prenovljene prostore z novim oddelkom za 12 najmlajših otrok od enega do treh let, tudi uradno predala v uporabo.
Več na 7. strani.
RAZKOŠNA BARVITOST JESENI
Iz dneva v dan je bolj opazno, da je prišla jesen. Na to nas vedno znova spomnijo krajši dnevi, hladne noči in jutra, ki botrujejo značilni jesenski obarvanosti narave. V teh dneh nas razveseljuje s čudovitimi zlatimi, rjavimi in rdečimi odtenki, ki kar vabijo na sprehode, tek in še zadnje letne priložnosti preživljanja prostega časa v naravi. Tudi nam najbližji naravni park Arboretum Volčji Potok ima v jesenskem času svoj čar in milino, po njegovih razvejanih poteh se lahko v miru sprostimo in nadihamo svežega zraka.
Vsak pa naj po svojih močeh poskrbi za okolje in živi z mislijo, da naravo in ta planet zapustimo še prihodnjim generacijam. Na to vas spominjamo tudi mi z vsebinami s področja ekologije in uporabe okolju prijaznih virov energije.	urednica SAŠA MEJAČ
Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si
V	KAMNIKU IMAMO DRŽAVNE PRVAKE
Jure Kukovič, član kamniškega KD Calcit, je državni prvak med gorskimi kolesarji v vzponu.
V	kategoriji masters I si je prestižno majico s slovensko trobojnico in naslov državnega prvaka zasluženo prikolesaril predzadnjo septembrsko soboto na mariborskem Pohorju. Kamničani, ki se lahko pohvalijo z zares uspešno sezono, so se s Pohorja vrnili bogatejši še za eno uvrstitev na stopničke. V kategoriji mlajših mladincev je tretje mesto zasedel Andrej Zupančič.
Na sliki so najboljši mastersi I v na državnem prvenstvu: Vračič (2. mesto), naš Jure Kukovič (državni prvak) in Haložan (3. mesto).
Kamniška ekipa lokostrelcev z naslovom državnega prvaka
Že v začetku letošnje lokostrelske sezone je bilo jasno, da bo čast organizacije državnega prvenstva PITA 70 m krog + OK pripadla Lokostrelskemu klubu Kamnik. V soboto, 27. septembra, se je tako na stadionu v Mekinjah, kjer tradicionalno potekajo kamniške lokostrelske tekme, pomerilo 93 lokostrelcev iz vse Slovenije.
Kamniška kadetska lokostrelska ekipa z olimpijskim lokom pa je razveselila tako organizatorje kot ljubitelje lokostrelstva, saj je s prvim mestom osvojila naslov državnega prvaka. Na
sliki ekipa državnih prvakov v sestavi Klemen Štrajhar, Gregor Rajh in Jaka Komočar.
Več na 8. strani.
Prodaja in vgradnja navigacij Garmin.
garmin
Sklepanje naročniških razmerij in prodaja /TN akcjiskih aparatov ||U za podjetje Mobitel. ^-«4
Vgradnja setov za prostoročno telefoniranje, alarmov in avtoakustike. Prodaja dodatne opreme za mobilnike.
AvtoAkustika
Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 www.avtoakustika.si
m VODO!ERN
KAMNIK IN KOMENDA BREZ POSLANCA
V ponedeljek, 29. septembra, so okrajne in državna volilna komisija preštele še zadnje glasovnice državnozborskih volitev, ki so prispele iz tujine in posebnih volišč. Te niso spremenile nedeljskega rezultata v smislu vrstnega reda in števila mandatov posameznih strank, prav tako
ni večjih sprememb za območje občin Kamnik in Komenda, ki v prihodnjem mandatu, žal, ne bosta imeli poslanca v državnem zboru.
Več o volitvah in rezultati po posameznih voliščih na območju občin Kamnik in Komenda (1 VE, 10 VOK) na 3. strani.
SONČEK JE IN MI ZNIŽUJEMO COz v Kamniku
Minuli čudovito sončen jesenski ponedeljek, 29. septembra, je Slovenski E-forum v sodelovanju s Šolskim centrom Rudolfa Maistra na Glavnem trgu v Kamniku predstavil akcijo Sonček je in mi znižujemo C02, ki bo skozi vso jesen organizirana v 20 slovenskih mestih. O pametnih korakih v smeri bolj učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na 5- strani.
Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občana izide 23. oktobra. Članke oddajte do petka, 17. oktobra, zahvale in oglase pa še v ponedeljek, 20. oktobra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiacksiol.net.
Ob Kamniški Bistrici novo počivališče z igrali za otroke
V Kršmančevem parku ob Kamniški Bistrici je odprto novo počivališče z igrali za otroke. Občina ga je postavila s pomočjo pridobljenih evropskih sredstev za regionalni razvoj iz naslova projekta Trkamo na vrata dediščine.
Več na 4. strani.
	
KAMNIK V REGIJI IN EU Projekti Trkamo na vrata dediščine, CCh-NeuTrAlp in Srce Slovenije,	na strani 4
Regijska štipendijska shema Ljubljanske urbane regije: v Občini Kamnik štirje delodajalci razpisujejo 36 štipendij	
KULTURA IN KOLEDAR PRIREDITEV	na strani 6
KAMNIŠKO OBMOČJE POZNANO PO AVTOHTONI PASMI CIKASTEGA GOVEDA	na strani 7
DRUŠTVO STARODOBNIH VOZIL KAMNIK	na strani 9
Ljubezen do starodobnih avtomobilov in motorjev je stkala	
prijateljske vezi IZ STRANK IN DRUŠTEV	na strani 11
MED MLADIMI	na strani 12
ŠPORT	na strani 13
JESENSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE IN GRADBENE MEHANIZACIJE V KOMENDI, od 10. do 12. OKTOBRA
v petek ob 9.30 predavanje o krompirju, ob 12. uri odprtje sejma s kulturnim programom, ob 17. uri prireditev - izbor MLADI GOSPODAR LETA 2008, v nedeljo ob 14. uri tekmovanje koscev in kosic ... vse dni glasbeni program, gostinska ponudba, vstopnine ni.
S 16. redne seje občinskega sveta občine Kamnik
Letošnji neurji sta nam povzročili za dobrih deset milijonov evrov škode
Po poletnem nabiranju novih moči so se naši občinski svetniki in svetnice prejšnjo sredo zbrali na 16. redni seji v tem mandatu, ki so jo zaznamovale dolgotrajne in ostrih kritik polne razprave o treh OPPN-jih (občinskih podrobnih prostorskih načrtih) ter sprejem novega občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta. Poleg tega je občinska uprava svetnike in svetnice seznanila tudi z odpravljanjem posledic letošnjih poletnih neurij, ki sta nam po grobi oceni povzročili za dobrih deset milijonov evrov škode.
Neurji, ki sta našo občino prizadeli 13. julija in 23. avgusta, sta po grobi oceni občinskih služb in zunanjih strokovnjakov v naši občini povzročili za dobrih deset milijonov evrov škode. Prvo neurje, ki je v naši občini prizadelo kar 16 krajevnih skupnosti, je povzročilo skoraj deset milijonov evrov škode, od tega največ (4,3 milijona) v gozdovih in na gozdnih cestah, približno toliko pa tudi na stanovanjskih in gospodarskih objektih. V Arboretumu je bilo škode za več kot 600 tisoč evrov, na vozilih pa za približno pol milijona evrov. Avgustovsko neurje pa nam je povzročilo še dodatnih 400.000 evrov škode. Alojz Kolar, podsekretar - vodja oddelka za gospodarske de-
javnosti in finance, je v zvezi z državno pomočjo za sanacijo posledic neurja na seji povedal, da je naša občina iz državnega proračuna za sanacijo posledic konec avgusta prejela 240.000 evrov in jih takoj razdelila oškodovancem.
Razdeljevanje humanitarne pomoči (gre za približno 63-0.000 evrov, ki jih bodo oškodovani občani prejeli z naslova Rdečega križa, Karitasa in Občine Kamnik) pa naj bi se po njegovih pričakovanjih pričelo v teh dneh.
Organizacija pomoči ob neurjih je bila odlična
Neurji pa nista povzročili samo velike škode, ampak sta bili velik organizacijski preizkus. Podžupan Brane Golubovič je prvo fazo pomoči, ko je bilo treba pomagati občanom pri odpravljanju posledic, ocenil za odlično izvedeno, za to pa se moramo zahvaliti gasilskim enotam, Civilni zaščiti, podjetjem in številnim prostovoljcem, ki so prispevali k temu, da so bili - kot je dodal župan Anton Tone Smolnikar - v dveh tednih na novo pokriti vsi poškodovani objekti. K temu je veliko prispevala tudi dobra koordinacija pomoči občanom s strani občinske uprave (to je poudaril tudi Robin Majnik, svet-
nik SDS) ter solidarnostna pomoč številnih podjetij, organizacij in trgovcev, ki so z delom ali cenejšo kritino in drugim gradbenim materialom pomagali k hitremu popravilu objektov. Več težav pa je povzročala spremljajoča birokracija. »Še zlasti to velja za posebno aplikacijo »AJDA«, ki je namenjena prijavljanju škode, a se je izkazala za zastarelo. Administracija pa je zavirala tudi nakazovanje državne pomoči oškodovancem,« je pojasnil župan. Aleš Škorjanc, podsekretar - vodja oddelka za gospodarske javne
službe, je dodal, da bi bilo razdeljevanje pomoči bistveno bolj enostavno in tudi hitrejše, če bi se državna pomoč in pomoč humanitarnih organizacij med oškodovance ne delili ločeno.
V	razpravi so svetniki in svetnice pohvalili in izrazili zahvalo vsem, ki so se hitro in učinkovito organizirali in pomagali prizadetim občanom, hkrati pa opozorili tudi na nekaj pomanjkljivosti, ki jih je ta nesreča razkrila. Samostojni svetnik Vid Kadunc je bil ogorčen nad mačehovskim odnosom države do prizadetih ljudi. »Če bi se država ob tej priložnosti odrekla samo DDV-ju, ki ga je po neurju pobrala s porabljenim gradbenim materialom in opravljenim delom, ji dodatne pomoči prizadetim sploh ne bi bilo treba nakazovati. Namesto tega pa država dobiček ustvarja tudi ob nesrečah, kakršna je bila letošnja,« je bil oster Kadunc. Z njim se je strinjal tudi Matej Tonin, svetnik NSi, ki pa je ob tem opozoril še na to, da je treba paziti tudi na pravično razdelitev pomoči. Opozoril pa je tudi, da na prizadete kraje in občane tudi v naslednjih letih ne bi smeli pozabiti in da bi jim morali pomagati še s kakšno dodatno akcijo. Bolj prizanesljiv do države je bil Rudi Veršnik, svetnik SDS, ki je prav tako pohvalil hiter odziv in prizadevnost vseh (od gasilcev, Civilne zaščite in prostovoljcev, pa vse do občine, države in nenazadnje tudi trgovcev z gradbenim materialom), na očitke, češ da je država finančno pomoč občinam nakazovala prepočasi, pa je odgovoril, da to zahteva določeno proceduro.
Kmalu boste dogajanje na sejah občinskega sveta lahko spremljali tudi v živo
V	nadaljevanju seje so svetniki najprej sprejeli nov statut Občine Kamnik, v nadaljevanju pa z
nekaj pripombami tudi nov poslovnik občinskega sveta. Statut v drugi obravnavi ni bil deležen nobene kritike in so ga skoraj vse svetniške skupine pohvalile, zato je podžupan Brane Golubovič izrazil zadovoljstvo nad tako široko podporo svetnikov in svetnic. Bolj ostra pa je bila razprava o poslovniku občinskega sveta, ki so ga svetniki in svetniške skupine skušali »izboljšati« s petimi amandmaji, od katerih sta za širšo javnost zanimivejša dva. Svetniki svetniške skupine SDS so predlagali amandma, v katerem so želeli, da se javnost dela občinskega sveta zagotovi tudi s snemanjem in predvajanjem sej občinskega sveta. Ta amandma je bil na glasovanju tudi sprejet, občinska uprava pa mora snemanje in predvajanje sej občinskega sveta zagotoviti v roku šestih mesecev. To pomeni, da boste najkasneje spomladi prihodnje leto seje občinskega sveta lahko spremljali tudi »v živo«, preko televizije ali interneta. Skupina šestih samostojnih svetnikov in svetnic (Vid Kadunc, Milica Kocijančič, Daniel Kovačič, Ana Marija Suhove-ršnik, Anton Rajsar in Anton Šuštar) pa je želela v poslovnik uvrstiti določilo, da imajo tudi samostojni svetniki status svetniške skupine, vendar njihov amandma med ostalimi svetniki in svetnicami ni dobil zadostne podpore.
Volitve in imenovanja
V točki »volitve in imenovanja« so svetniki in svetnice v svet OŠ Stranje za predstavnike ustanovitelja imenovali Marka Kemper-la, Mateja Slaparja in Braneta Hafnerja, v svet območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Kamnik pa Borisa Selka, Marjeto Humar, Jožeta Prezlja, Ano Stele, Nino Stankovič, Gorana Završnika in Ano Marijo Suhoveršnik.
ZORAN JEREB
Na naslednji seji občinskega sveta bodo svetniki po vsej verjetnosti razpravljali tudi o stanju v skladiščih podjetja KIK, v katerih naj bi se po navedbah nekaterih medijev nahajali tudi nevarni bojni strupi. Robin Majnik je razpravo o tem sicer predlagal že za tokratno sejo, vendar so se zaradi pomanjkanja uradnih informacij svetniki odločili, da razpravo o tem opravijo na naslednji seji.
KECENE
PEŠCI SMO NAJŠIBKEJŠI UDELEŽENCI V PROMETU
Včeraj, na prvi oktobrski dan, so se po vsej Sloveniji začele aktivnosti za večjo varnost pešcev v cestnem prometu. Različne aktivnosti, katerih cilj je zmanjšanje števila in posledic prometnih nesreč z udeleženimi pešci ter povečanje uporabe odsevnih teles pešcev, še posebej pri otrocih in starejših, potekajo do 22. oktobra tudi na območju občine Kamnik. Aktivno so se vključili policisti PP Kamnik, ki bodo v tem obdobju poostreno
nadzirali pešce in voznike, zoper tiste, ki izsiljuje prednost pešcem, pa napovedujejo dosledno ukrepanje.
Analize stanja na področju pešcev v cestnem prometu kažejo zaskrbljujoče podatke: pešci so v dolgoročnem obdobju še vedno med najbolj ogroženimi udeleženci v cestnem prometu, nadpovprečno so ogroženi pešci v starostni skupini nad 64 let, največ prometnih nesreč s smrtnim izidom pešcev se
zgodi v temnem delu dneva, v jesensko zimskem obdobju leta
(oktober - marec), deleži mrtvih pešcev so enaki pri nesrečah v naseljih in izven naselij, kar kaže na različne dejavnike nesreč, med poškodovanimi pešci prevladujejo osnovnošolski otroci.
V jesenskem in zimskem času pa 'so zaradi krajšega svetlega dela dneva in s tem povezane zmanjšane vidljivost pešci še toliko bolj izpostavljeni udeleženci v cestnem prometu, zato bodimo kot vozniki še posebej pozorni
nanje, kot pešci se na cesti obnašajmo odgovorno in previdno, prečkajmo cesto na označenih prehodih ter uporabljajmo odsevna, svetlobna telesa, da nas drugi pravočasno opazijo!
Urednica SAŠA MEJAČ
Policijske kontrole v oktobru
Kot so nam sporočili s kamniške policijske postaje, bodo policisti na območju kamniške in komendske občine v oktobru izvajali poostrene nadzore hitrosti in morebitne alkoholiziranosti voznikov, uporabo varnostnega pasu, motoriste in prevoze otrok.
Vsak odgovoren človek bi se moral zavedati, da alkohol in vožnja avtomobila ali motorja ne gresta z roko v roki, a je prav alkohol v krvi voznika še vedno med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč. Zato policisti PP Kamnik napovedujejo poostrene nadzore v večernih in nočnih urah za 4., 11., 18., 24. in 31. oktober.
Da hitrost ne bi ubijala, bodo morda pripomogli tudi najmanj štirje nadzori hitrosti tedensko, skrite meritve pa nas lahko presenetijo 3., 13- in 28. oktobra. Zato previdno in po omejitvah!
Otvoritev btetiii$k5pryLl'di<jh'3
Kamniški OfiČlAf- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 2. 10. 2008.
Prostorske zadeve spet močno razburile svetnike
Na tokratnem dnevnem redu so imeli svetniki tudi tri »prostorske« točke. Šlo je za tri OPPN-je (občinske podrobne prostorske načrte), ki se dotikajo drug drugega, gre pa za območja B11 (Titan - Svit), B31 (del povezovalne ceste) ter B15 (spodnji Alprem). Svetniški skupini SDS in NSi sta si sicer prizadevali, da bi (zaradi preveč pomanjkljive pripravljenosti) te tri točke z dnevnega reda umaknili, vendar je večina svetnikov obravnavo teh treh točk vseeno želela opraviti.
Svetniki SDS in NSi so predlaganim OPPN-jem očitali celo vrsto pomanjkljivosti (neustrezno rešeno vprašanje parkiranja, slabo načrtovane prometne povezave, pomanjkanje zelenih površin in otroških igrišč, združevanje stanovanjskih in industrijskih objektov in drugo...), župan in njegova koalicija pa so pri prvi obravnavi teh načrtov vztrajali zato, ker so menili, da bi pripombe iz prve obravnave lahko pomagale pripravljavcu načrtov (ljubljanskemu podjetju Populus prostorski inženiring d.o.o.) pri pripravi izboljšav, pa tudi zato, ker bi z umikom teh točk z dnevnega reda razvoj tega prostora zastal vsaj za tri, štiri leta. Mag. Darja Marinček Prosenc, vodja projektov v podjetju Populus, je povedala, da sta območji B11 in B15 tudi v prihodnje predvideni za industrijo (proizvodnji in skladiščenju), da pa je še zlasti na območju B11 za pozidavo na voljo le še malo prostora, zato bo tega treba toliko bolje izkoristiti. »Zato bodo morala podjetja ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih stavb na svoji parceli zagotoviti tudi vse potrebne funkcionalne površine, intervencijske poti in parkirišča za potrebe svojih zaposlenih. V predvidene zelene površine namreč ne bo dovoljeno posegati z naknadno gradnjo dodatnih parkirišč,« je opozorila Darja Marinček Prosenc. Tretji OPPN B31 pa se nanaša na tako imenovano industrijsko cesto, ki bo povezovala Kovinarsko cesto in bodočo povezovalko Ljubljanske ceste in obvoznice.
■ p—«	.	.
Tudi prostorski načrt za B 11 Titan-Svit je predmet širokih razprav.
Kokotec: S takimi OPPN-ji industrijo podimo iz Kamnika
Kot že rečeno, so bili predlagani načrti (tudi s strani koalicijskih svetnikov) deležni številnih kritik in pripomb. Jože Zagorc, svetnik LTS, je kot predsednik odbora za prostor in komunalno ureditev, opozoril na neposredno bližino večstanovanjskega objekta »Metuljček« in težave, ki bi jih utegnilo povzročati tako tesno sosedstvo stanovanjskega objekta in industrijskega območja. Zanimalo ga je tudi, kaj o predlaganih OPPN-jih menijo v Titanu in Cimosu, saj je ena izmed prometnih povezav menda načrtovana kar preko dvorišča Cimosove livarne. »Poleg tega bi bilo treba pred sprejemom teh načrtov preveriti tudi prometni vpliv predlaganih rešitev na Ljubljansko cesto ter (preko načrtovane povezovalne ceste) tudi na obvoznico. Na parcelah pa bi bilo treba natančno določiti tudi maksimalni odstotek pozidave posamezne parcele in potrebno število parkirnih mest,« je še povedal Zagorc in se zavzel, da se v nastajajoči coni ustrezno poskrbi tudi za njeno upravljanje, sicer se tu lahko ponovi kaos, kakršen je nastal na lokaciji Stola. Samostojni svetnik Daniel Kovačič je kot predsednik odbora za varovanje okolja opozoril na nujnost, da se še pred pričetkom urejanja območja B11 izvedejo celovite analize vplivov načrtovane cone na okolje. Predlagal je tudi, da bi pripravljalec predstavil svetnikom načrte v bolj pregledni tridimenzionalni obliki.
Demitrij Perčič je v imenu svetniške skupine LDS opozoril, da karte, na katerih so narisani predlagani načrti, sploh niso več točne, Jože Zagorc pa je njegovo trditev dopolnil z ugotovitvijo, da je ena izmed zelenih površin narisana kar na lokaciji, kjer že stoji »Metuljček«. V nadaljevanju je Perčič - tako kot že velikokrat doslej - opozoril, da bi se morali urejanja prostora v naši občini lotevati bolj celovito in upoštevaje medsebojne vplive posameznih območij. V primeru območij Bil, B31 in B15 je to še toliko bolj pomembno, ker se ta območja med seboj stikajo in zato med njimi nastaja še toliko več medsebojnih vplivov. »Če pa jih obravnavamo ločeno, te vplive zlahka spregledamo, kasneje pa nam to povzroča veliko problemov,« je še povedal Perčič. Samostojni svetnik Vid Kadunc je želel izvedeti, čigavi interesi usmerjajo razvoj teh treh območij, zavzel pa se je tudi, da bi zaradi množice pripomb na predlagane načrte prvo obravnavo ponovili, ko bodo tokratne pripombe vnesene v načrte. Podobno kot Kadunc se je tudi Janez Ivo Stražar v imenu svetniške skupine NSi zavzel za ponovitev prve obravnave. Strinjal seje z vsemi pripombami njegovih predhodnikov in dodal, da bi morali v načrtovani coni bolje poskrbeti tudi za reševalne in intervencijske poti. Poleg tega je Stražar nasprotoval umeščanju stanovanjskih objektov v to, industriji namenjeno območje, predlagal pa je tudi, da se za to lokacijo vsaj okvirno določijo dovoljene dejavnosti, ker bo to pomembno vplivalo na potrebno število parkirnih mest. Za natančno določitev dovoljenih in nedovoljenih dejavnosti v načrtovani coni se je v nadaljevanju razprave zavzel tudi svetnik SDS Robin Majnik, sicer se nam tu, po njegovih besedah, kaj hitro lahko ponovijo težave, kakršne imamo na lokaciji Stola z dejavnostjo podjetja Tisa d.o.o. Robert Kokotec je v imenu svetniške skupine SDS opozoril, da se z gradnjo načrtovane ceste preko območja B11 nekateri že sedaj ne strinjajo in da bo zanjo težko pridobiti vsa potrebna zemljišča. Poleg tega ga je zanimalo, kolikšna količina tovornih vozil se na tej cesti sploh pričakuje, svoj nastop pa je zaključil z besedami, da »s tako pripravljenimi OPPN-ji industrijo podimo iz Kamnika«. Jožeta Zagorca pa je zanimalo še to, kakšen bo sploh status načrtovane ceste skozi območje B11 - bo to zgolj industrijska cesta (namenjena le potrebam tamkajšnjih podjetij), ali bo to javna prometna povezava - in kdo bo financiral njeno izgradnjo. V nadaljevanju so svoje pripombe na vse tri OPPN-je predstavili še svetniki, na glasovanju, ki je sledilo, pa so svetniki in svetnice OPPN-ja za območji B11 in B31 po pričakovanju zavrnili, OPPN za območje B15 pa podprli in s tem poslali v pripravo za drugo obravnavo.
Ker so obravnave prostorskih aktov v našem občinskem svetu vselej zelo burne, sklepi občinskega sveta pa zelo zanimivi tudi za širšo javnost, za eno izmed naslednjih številk Kamniškega občana pripravljamo pogovor s strokovnjakom s tega področja, v katerem ga bomo povprašali, zakaj prihaja do takšnih neskladij med potrebami ljudi in interesi kapitala, ki stoji za vsemi posegi v prostor.
ZORAN JEREB
Kamniški OBČAN
AKTUALNO - O VOLITVAH
2. oktober 2008	3
KAMNIK IN KOMENDA BREZ POSLANCA
V ponedeljek, 29. septembra, so okrajne in državna volilna komisija preštele še zadnje glasovnice državnozborskih volitev, ki so prispele iz tujine in posebnih volišč. Te niso spremenile nedeljskega rezultata v smislu vrstnega reda in števila mandatov posameznih strank, na kar je sicer upal sedanji premier in predsednik SDS Janez Janša. Nekoliko so se spremenili le odstotki glasov posamezni stranki. Tako je po dokončnih, sicer formalno še neuradnih rezultatih volitev zmagovalka SD Boruta Pahorja s 30,45% glasov pred SDS Janeza Janše z 29,26% glasov, sledijo Zares z 9,37%, DeSUS s 7,45%, SNS s 5,40%, SLS in SMS s 5,21%, LDS s 5,21% glasov. Druge stranke niso
28 stranki SDS, 9 mandatov ima Zares - nova politika, 7 mandatov DeSUS, po 5 mandatov pa tri stranke: SNS, SLS in SMS ter LDS. Dva mandata pripadata narodni skupnosti.
Volilni utrip na Kamniškem in Komendskem
Predvidevanja dobro politično poučenih, da lahko ob letošnjem velikem številu kandidatk in kandidatov, ki so se v našem okraju in volilni enoti potegovali za vstop v državni zbor (večina jih je iz naših krajev) ostaneta občini Kamnik in Komenda brez poslanca, so se žal uresničila. Večje število poznanih in »močnih« imen je povzročilo precejšnjo
Na zadnji dan volilne kampanje je bilo na kamniškem Glavnem trgu živahno. Pred objektiv mi je uspelo družno postaviti kar lepo število kandidatov. Z leve: Rudi Veršnik, Julijana Bizjak Mlakar, Dorde Peric, Brane Golubovič, Franc Orešnik in Anton Tone Smolnikar.
Rezultati državnozborskih volitev 2008 po posameznih voliščih na območju občin Kamnik in Komenda (1 VE, 10 VOK):
Št.	ime volišča	SLS	ZK	SDS	DeSUS	SNS	KDS	LPR	zs	NSi	SD	Zares	Lipa	LDS	SSN	LČPV
1.	Motnik	4,37	0	30,6	19,7	6,56	0,56	0	0	14,21	14,15	3,28	0,55	5,46	0	0
2.	Špitalič	2,68	2,1	28,19	9,4	4,7	0	0	0	20,81	20,81	3,36	4,03	2,68	0	1,34
3.	Laze/Tuh.	3,30	0	19,20	4,87	3,72	0	0,14	0,29	41,98	19,77	3,15	1,29	1,72	0	0,57
4.	Šmartno	3,66	0	30,73	6,83	7,07	0,49	0,24	0,49	29,76	13,7	2,68	0,73	3,41	0	0,73
5.	Pšajnovica	10,53	0	27,37	5,26	8,42	0	0	0	15,79	20	6,32	0	6,32	0	0
6.	Sred. vas	3,24	0	33,24	6,47	6,47	0,29	0	0,29	17,94	19,41	8,53	0,29	3,53	0	0,29
7.	Sela	1,15	0,29	45,53	6,92	3,46	0,29	0	1,15	9,80	13,54	8,07	0,58	8,65	0,29	0,29
8.	Nevlje	1,07	0,15	31,60	8,55	4,12	0,15	0	0,31	9,92	25,65	9,16	1,68	5,65	0,46	1,53
9.	Soteska	1,35	0,34	21,62	14,86	8,11	0,34	0,34	0,34	9,12	29,39	7,43	2,36	3,38	0,68	0,34
10	Vranja peč	4,58	0	32,03	19,61	5,23	0,65	0	0,65	17,65	15,03	3,27	0,65	0,65	0	0
11.	Godič	3,45	0	30,80	11,72	5,52	0,23	0,23	0,46	10,11	24,14	5,29	2,07	4,83	0,23	0,92
12.	GD Gozd	7,69	0	36,92	12,31	0	0	0	1,54	12,31	10,77	4,62	3,08	6,15	0	4,62
13.	OŠ Gozd	2,76	0	39,63	11,52	7,37	0	0	0	3,69	17,97	9,22	0,92	3,69	0,46	2,76
14.	Črna	2,15	1,08	24,73	4,30	3,23	0	0	1,08	2,15	41,94	12,90	1,08	5,38	0	0
15.	Stranje	1,44	0,10	39,90	9,18	8,66	0,52	0	0,41	5,77	19,48	8,87	1,44	2,89	0,21	1,13
16.	Mekinje	0,91	0,13	30,22	8,95	6,10	0,26	0,39	0,26	8,82	28,15	9,34	0,91	5,45	0	0,13
17.	Tunjice	2,82	0	47,89	9,30	5,35	0,85	0,28	0,56	7,32	16,34	3,94	1,69	3,10	0	0,56
18.	Duplica I.	3,94	0,10	20,94	9,41	4,80	0,29	0,10	0,58	2,40	39,77	10,66	1,34	5,19	0	0,48
19.	Duplica II.	2,60	0,19	18,18	9,37	4,73	0	0,37	0,46	1,30	39,80	10,30	1,58	10,85	0	0,28
20.	Šmarca	1,92	0,13	34,99	13,67	3,70	0,26	0	0,26	5,87	26,05	8,30	1,53	2,68	0,13	0,51
21.	Volčji potok	3,88	1,29	26,27	15,52	5,60	0,43	0	1,29	1,29	24,57	9,05	2,16	6,03	0,43	1,72
22.	Kamnik (občina)	1,17	0,37	23,70	8,95	5,21	0,37	0,29	0,51	4,40	35,22	9,61	2,20	6,90	0,15	0,95
23.	ŠCRM Kamnik	2,11	0,70	26,67	4,91	3,51	0,35	0	0,18	4,21	34,39	14,39	2,63	5,26	0	0,70
24.	GD Kamnik	1,35	0,60	20,54	7,57	6,30	0,07	0	0,30	2,10	40,63	11,69	1,87	6,22	0,07	0,67
25.	Podgorje	2,50	0	33,97	8,83	7,68	0,19	0,19	0,58	7,29	25,72	6,33	1,92	3,84	0,19	0,77
26.	OŠ Toma Brejca	0,69	0,48	20,88	7,79	4,58	0,32	0,08	0,40	3,21	42,33	9,72	1,77	6,10	0,16	1,20
27.	Križ	4,44	0,37	46,67	5,19	5,19	0,74	0,37	0,37	4,44	18,89	8,52	0,37	2,22	0	2,22
28.	Moste	2,71	0,10	35,85	7,92	6,47	0,29	0,10	0,77	6,38	24,35	9,76	1,16	3	0,39	0,77
29.	Komenda	3,75	0,08	40,51	5,78	5,25	0,53	0,15	0,60	5,48	25,13	7,43	0,98	3,75	0,15	0,45
30	predčasno	1,01	0,45	24,41	9,22	2,92	0,11	O	0,11	6,86	36,45	10,12	0,56	7,42	0	0,34
31	Pošta/doma	0	0	12,12	15,15	6,06	6,06	0	3,03	54,55	0	3,03	0	0	0	0
	Končno skupaj	2,32%	0,25%	29,13%	8,71%	5,34%	0,30%	0,13%	0,44%	8,03%	29,17%	8,75%	1,47%	5,09%	0,13%	0,74%
Vi sprašujete, župan
odgovarja
O REGIJSKI ŠTIPENDIJSKI SHEMI
R.Š. iz Kamnika sprašuje župana, kako je s financiranjem štipendijske sheme, o kateri je bilo govora, in če je LTS prispevala obljubljena sredstva v višini 1 milijon nekdanjih tolarjev.
Regijska štipendijska shema (v nadaljevanju RŠS) je instrument regije, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, nosilci regijske štipendijske sheme in državo skladno z zakonom na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in predstavlja izjemen pomen za razvoj regij v Sloveniji. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, E razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«; prednostne usmeritve »Štipendijske sheme.«
Namen kadrovskih štipendij v okviru RŠS je zmanjšati neskladje med ponudbo in povpraševanjem po kadrih na trgu dela, spodbuditi delodajalce k načrtovanju razvoja kadrov in povečati zaposlovanje mladih v regiji.
Štipendija iz RŠS je sestavljena iz:
■ dela, ki ga iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni oz. štipenditor v višini 50 % dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30% minimalne plače skladno s 37. členom Zakona o štipendiranju,
■ preostalo polovico pa zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja izobraževalnega programa oz. za čas sklenitve pogodbe o štipendiranju. Štipenditor lahko zagotovi sofinanciranje obveznosti delodajalca v višini do 40 % višine štipendije tudi s strani občin. Sofinanciranje je vezano na sedež podjetja v posamezni občini. Sredstva občin so sredstva iz proračunov občin in drugih virov.
Štipendije iz RŠS Ljubljanske urbane regije so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju/študiju zaposlili na območju Ljubljanske urbane regije ali drugače pomembno vplivali na razvoj v regiji ter se šolajo za poklice, po katerih delodajalci povprašujejo oz. izrazijo interes. Seznam gospodarskih subjektov, ki razpisujejo štipendije za posamezne poklice oz. smeri izobraževanja, je objavljen tudi na spletni strani Občine Kamnik (http://www.kam-nik.si/) v Javnem pozivu k oddaji vlog za izbor štipendistov v Regijsko štipendijsko shemo Ljubljanske urbane regije za šolsko/študijsko leto 2008/2009.
V proračunu za leto 2008 so sredstva, ki jih je LTS obljubila, planirana tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Z nosilcem projekta RRA L UR se dogovarjamo o strukturi sofinanciranja RŠS in računamo, da bo do konca letošnjega proračunskega leta dogovor o sofinanciranju sklenjen in sredstva namensko porabljena.
Župan Tone Smolnikar
(‘Vrednosti so izražene v odstotkih).
dobile vsaj 4 % glasov volivcev, kolikor je v ustavi določen prag za vstop v parlament. Dokončni rezultati tudi niso spremenili števila mandatov, tako velja, da pripada Socialnim demokratom 29 mandatov, mandat manj - torej
razpršenost glasov in nobenemu od kandidatov ni uspelo dobiti relativno visokega odstotka glasov. Naš volilni sistem je namreč tak, da vsakemu od 88 volilnih okrajev ne zagotavlja poslanskega sedeža, lahko pa nek okraj prido-
bi več sedežev. V volilnem okraju mora najprej pridobiti poslanske sedeže stranka oz. lista, ta mesta pa »zasedejo« kandidati z liste, ki so dosegli najvišji odstotek volilnih glasov s te liste. Primer je kandidatura Mateja Tonina na listi NSi, ki je z 8% glasov absolutni zmagovalec znotraj Nove Slovenije in bi bil danes poslanec, če bi stranki NSi uspelo zbrati 4% glasov za vstop v parlament.
Tako pa se nobenemu od kandidatov v občini Kamnik in Komenda ni uspel uvrstiti v parlament; eventuelne možnosti imata v primeru, da kdo od dosedanjih poslancev zapusti svoje mesto oz. postane minister, le mag. Julijana Bizjak Mlakar (SD) in Anton Tone Smolnikar (DeSUS).
Tehtanje politične moči levice in desnice pa se je tudi na lokalni ravni obrnilo v prid levice, saj so SD, Zares in LDS skupaj prejele 43% glasov, SDS, NSi in SLS pa približno 39%. Ob tej polarizaciji niso upoštevani glasovi SNS in DeSUS.
Prav gotovo pa boste bralci veliko zanimivih informacij o moči in razmerjih kandidatov in strank dobili iz spodnje tabele, v kateri so prikazani podatki oz. odstotki glasov strank in njihovih kandidatov po posameznih voliščih v naši volilni enoti
Obrazložitve so povsem vaše, prav tako tudi komentarji.
Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ
Razvrstitev strank in kandidatov po doseženem mestu v 10. volilnem okraju prve volilne enote - OBČINI KAMNIK IN KOMENDA:
1.	SOCIALNI DEMOKRATI - JULIJANA BIZJAK MLAKAR:
5.273 glasov oz. 29,17%
2.	SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - RUDI VERŠNIK: 5-266 glasov oz. 29,13%
3.	ZARES - NOVA POLITIKA - SANDI URŠIČ: 1.581 glasov oz. 8,75%
4.	DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV -ANTON TONE SMOLNIKAR: 1.574 glasov oz. 8,71%
5.	NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - MATEJ TONIN: 1.452 glasov oz. 8,03%
6.	SNS SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - NINA MAVRIN: 966 glasov oz. 5,34%
7.	LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - BRANE GOLUBOVIČ: 921 glasov oz. 5,09%
8.	SLS - SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE - FRANC OREŠNIK: 420 glasov oz. 2,32%
9.	LIPA - DORDE PERIČ: 265 glasov oz. 1,47%
10.	LISTA ZA ČISTO PITNO VODO - VIDKO KREGAR: 133 glasov oz. 0,74%
11.	ZELENI SLOVENIJE - ALEŠ FABJAN: 80 glasov oz. 0,44%
12.	KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA - MARKO POTOČNIK: 54 glasov oz. 0,30%
13.	ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES - METOD SIMIČAK: 46glasov oz. 0,25%
14.	STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN) - KRISTIJAN SENEKOVIČ: 24 glasov oz. 0,13%
15.	LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ - FILIP SLANA:
23 glasov oz. 0,13%
I
I
!
5
ZA NOVO POLITIKO
ZARES HVALA za vaše glasove.
Sandi Uršič
www.sandiursic.si
www.zares.si
OBVESTILO IN VABILO
VSEM STAREJŠIM OBČANOM KRAJEVNE SKUPNOSTI DUPLICA, ŠMARCA IN VOLČJI POTOK
Društvo upokojencev Kamnik in Krajevna skupnosti Duplica vabita vse starejše občane iz zgoraj navedenih krajevnih skupnosti, da se v
torek, 7. oktobra, ob 10. uri
udeležijo odprtja »dnevnega centra« v prostih KS Duplica, Jakopičeva 11
Dnevni center bo namenjen vsem starejšim občanom, ne glede na to ali so člani društva ali ne.
Za začetek je predvideno druženje enkrat tedensko ob torkih od 9. do 12. ure.
V tem času bi se odvijale razne dejavnosti (telovadba z dihalnimi vajami, igranje šaha, pogovori, druženje ter še kaj).
PRISRČNO VABUENI!
Volitve so za nami...
...hvala vsem, ki ste me podprli, verjeli, da nam skupaj lahko uspe, da skupaj lahko naredimo več!
Hvala vsem volivkam in volivcem, vsem prijateljem in podpornikom!
Tone Smolnikar in podporniki LTS - Za Kamnik
* Matej Tonin
www.tonin.si
Hvala za zaupanje!
Spoštovani!
Volitve so za nami in želim se Vam zahvaliti za vašo izdatno podporo. Namenili ste mi 1452 glasov Moj rezultat je bil več kot dovolj za izvolitev v parlament, saj sem prehitel vse ministre NSi in dosegel najboljši rezultat na Gorenjskem. Na žalost pa je bila stranka prešibka. Hvaležen sem vsakomur, ki je verjel vame in mi namenil svoj glas. Zagotavljam Vam, da niti en glas ni bil vržen stran, vaša
Za širše razvojno povezovanje
Kamnik ima ob Kamniški Bistrici novo počivališče z igrali za otroke
V četrtek, 18. septembra, ob 10. uri dopoldne je v Kršmančevem parku ob Kamniški Bistrici v Občini Kamnik potekalo odprtje novega počivališča z igrali za otroke. Občina je omenjeno igrišče postavila s pomočjo pridobljenih evropskih sredstev za regionalni razvoj iz naslova projekta Trkamo na vrata dediščine.
V	kulturnem programu so s pevsko-plesnimi točkami sodelovali otroci iz domačih vrtcev. V formalnem delu otvoritve je Adela Ramovš s Centra za razvoj Litija spregovorila o samem projektu Trkamo na vrata dediščine, Marta Vahtar, vodja projekta postavitve igrišča iz zavoda IGRO, pa je predstavila razvojno idejo Kamniške Bistrice v smislu zelene osi regije.
V	nadaljevanju je vse skupaj pozdravil še župan Občine Kamnik, Anton Smolnikar, ki je s prijaznimi besedami predal igrišče v uporabo otrokom in soseski. Na koncu je zbrane obiskovalce, zlasti pa najmlajše med njimi, zabaval Čarovnik Gregor. Vabljeni, da se ob prvi priložnosti tudi sami podate ob Kamniški Bistrici ter preizkusite omenjeno igrišče.
Projekt »C02-NeuTrAlp« se bo izvajal tudi v občini Kamnik
S 1. septembrom se je uradno začelo izvajanje projekta »CO,-Ne-uTrAlp« - CO, Neutral Transport for the Alpine Space, ki je bil eden od 12 odobrenih projektov na prvem razpisu programa Območje Alp. Center za razvoj Litija je eden od 15 partnerjev na projektu, ki se bo tri leta ukvarjal z evropsko perečim problemom - zmanjševanjem izpustov C02 v sektorju prometa oziroma mobilnosti.
Naše pilotne aktivnosti bomo izvajali na delu območja Srca Slovenije, ki se sooča s poznanimi problemi na področju prometa, zlasti veliko dnevno migracijo na delo in v šolo z osebnimi vozili v Ljubljano, nizko stopnjo ekološke prometne osveščenosti tako lokalnih skupnosti kot širše javnosti in pomanjkanjem dolgoročne
strategije načrtovanja trajnostne mobilnosti.
Projektna skupina, v kateri sodeluje tudi Občina Kamnik, se je prvič sestala 8. septembra, iz prispevkov udeležencev pa smo oblikovali več vsebinskih sklopov projekta - primer dobre prakse taksi službe, sodelovanje dijakov pri raziskovalnih nalogah v okviru izbirnih vsebin pri fiziki, sodelovanje osnovne šole, zasebnega prevoznika in lokalne skupnosti na področju šolskih prevozov, sodelovanje šol pri javnih promocijskih kampanjah ipd. Med drugim naj bi z naslova projekta uredili tudi obremenjenost turističnega območja Kamniške Bistrice v Občini Kamnik.
Srce Slovenije se aktivno predstavlja in povezuje
V preteklem mesecu smo na Centru za razvoj Litija in zadrugi Jarina izvedli širom po Sloveniji številne predstavitve Srca Slovenije, kamor se umešča tudi Kamnik z okolico.
Med najuspešnejše predstavitve spada letošnji kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, s katerim smo sprožili velik interes za obisk skupin na našem območju. V septembru smo se predstavljali na Otroškem bazarju v Ljubljani, na MOS v Celju, na Jesenskem sejmu v Dolskem ter na Dnevih narodnih noš v Kamniku, pa tudi na Državnem prvenstvu v striženju ovc v Šmartnem pri Litiji. Pri prireditvah je sodelovalo veliko društev in podjetij iz občine Kamnik: TIC Kamnik z grajskim pisarjem, Velika planina,
Terme Snovik, TD Tuhinjske doline, AŽ Kamnik - Komenda ter Zdravilni gaj Tunjice. Gostili bomo tudi dve LAS - iz obljub-ljanskih občin ter širše okolice Celja, za nami pa sta tudi dva mednarodna obiska iz Srbije in Makedonije.
Ti obiski so odlična priložnost za navezovanje stikov za bodoče skupne projekte, za izmenjavo znanj in izkušenj, pa tudi za samo promocijo in s tem povečevanje obiska na našem območju.
SAŠA CEGLAR, MIJA BOKAL, Center za razvoj Litija
Občina Kamnik na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01,30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2008 (Uradni list RS, št. 19/08 in 63/08) in 22. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 86/02 in 16/04) objavlja
RAZPIS
za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah in pospeševanja zaposlovanja
1.	POSPEŠEVANJE UDELEŽB NA SEJMIH IN RAZSTAVAH
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za:
-	pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah.
Pomoč se lahko dodeli upravičencu, ki se prvič udeleži sejma ali razstave.
Pomoč se lahko dodeli v višini 50% upravičenih stroškov. Upravičeni stroški so stroški najetja, postavitve in delovanja razstavnega prostora.
Do subvencije so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki ter majhna in srednje velika podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori morajo biti na območju občine Kamnik.
Vloga mora vsebovati:
-	izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov;
-	vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev z obrazložitvijo;
-	dokazilo o plačani upravni taksi;
-	izjavo o plačanih davkih;
-	dokumentacijo iz katere je razvidna višina upravičenih stroškov udeležbe na sejmih;
•	dodatno za samostojne podjetnike:
-	davčno številko;
-	izjavo o opravljanju dejavnosti;
•	dodatno za podjetja:
-	matično in davčno številko podjetja;
-	izjavo o vpisu v sodni register;
2.	POSPEŠEVANJE ZAPOSLOVANJA
Pomoč za pospeševanje zaposlovanja se dodeli za:
-	odpiranje novih delovnih mest;
-	pospeševanje samozaposlovanja;
-	zaposlovanje mladih.
Pomoč se dodeli za zaposlovanje oseb, ki še niso bile zaposlene oziroma so ostali brez zaposlitve. Brezposelna oseba mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-je državljan Republike Slovenije;
-je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije najmanj en mesec pred dnem zaposlitve (razen za prvo zaposlitev);
-	ima stalno prebivališče v občini Kamnik;
-	sedež dejavnosti mora biti v občini Kamnik;
-	da je zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v obdobju od zaključka zadnjega razpisa (20. 6. 2008) do zaključka odprtega razpisa.
Pomoč brezposelni osebi za samozaposlitev znaša 20 točk.
Pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe na novo delovno mesto za nedoločen čas, ki je bila na Zavodu za zaposlovanje Republike
Slovenije prijavljena kot brezposelna oseba znaša 15 točk.
Pomoč delodajalcu za zaposlitev osebe na novo delovno mesto za nedoločen čas, ki ji je to prva zaposlitev, znaša 15 točk.
Vrednost točke za leto 2008 je 43,00 EUR.
V primeru, da višina zaprošenih sredstev presega zagotovljen obseg pomoči v proračunu, se višina odobrenih pomoči lahko sorazmerno zniža.
Vlogi je potrebno priložiti:
-	izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov;
-	EMSO in davčno številko vlagatelja;
-	izjavo vlagatelja, da je prijavljen v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje;
-	izjavo vlagatelja, daje bila brezposelna oseba prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS (razen v primeru prve zaposlitve);
-	izjavo vlagatelja, da za namen razpisa dovoljuje Občini Kamnik pridobitev podatkov iz uradnih evidenc;
-	dokazilo o plačani upravni taksi
•	če je vlagatelj samozaposlenec
-	priglasitveni list ali potrdilo o opravljanju dejavnosti;
•	če je vlagatelj delodajalec
-	izjavo o vpisu v sodni register - AJPES;
-	izjavo o opravljanju dejavnosti;
-	izjavo o plačanih davkih in prispevkih;
-	računovodske izkaze podjetja za pretekli dve leti;
-	pogodbo o zaposlitvi;
Novo odprta delovna mesta in samozaposlitve morajo obstajati vsaj dve leti po prejeti pomoči za ta namen.
3. POSTOPKI DODELITVE SREDSTEV
Vloge za dodelitev pomoči po tem razpisu obravnava komisija, ki jo imenuje Župan Občine Kamnik.
O odobritvi odloča občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi. Prejemniki sredstev po tem razpisu bodo objavljeni na spletni strani Občine Kamnik.
Rok za oddajo vlog je 24. 10. 2008. Vloge morajo vsebovati predpisano dokumentacijo in biti poslane na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik ali vložene v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1). Upravna taksa znaša 3,55 EUR. Razpisni obrazci so na voljo v sprejemno informacijski pisarni in na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si).
Dodatne informacije: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (Alojz Kolar, tel. 8318-106 ali Vesna Krmavnar, tel. 8318-107).
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK
Regijska štipendijska shema pomeni priložnost, da si popravite status in zagotovite prihodnost
Ena od prioritet nacionalnega strateškega referenčnega okvira Slovenije za obdobje 2007-2013 je tudi projekt Regijska štipendijska shema, ki se izvaja na območju celotne Slovenije po posameznih regijah. Nosilec projekta v Osrednjeslovenski regiji je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije.
Tako kot drugod v Sloveniji, smo se tudi v Ljubljanski urbani regiji lotili načrtovanega odpravljanja neskladij med ponudbo in povpraševanjem po kadrih. S premišljenim sistemom štipendiranja želimo mlade usmeriti v poklice, ki jih naši kraji potrebujejo. S štipendijsko shemo želimo usmeriti mlade v razvojno perspektivne poklice, vzpodbuditi podjetja k odpiranju novih delovnih mest in vzpodbuditi dvig izobrazbene ravni prebivalstva.
Štipendijsko shemo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013,1. razvojne prioritete: »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«; prednostne usmeritve »Štipendijske sheme« delno pa bodoči delodajalci, kar bo dijakom in študentom omogočilo navezavo odnosa z delodajalcem iz domačega okolja, ki ga bo po končanem šolanju tudi zaposlil.
V Občini Kamnik štirje delodajalci razpisujejo 36 štipendij
Finančno so k projektu Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije pristopile tudi nekatere občine, med drugim tudi Občina Kamnik.
Osnovna višina štipendije znaša 15 % minimalne plače za dijake (84,98 EUR) ter 28 % minimalne plače (158,63 EUR) za študente.
V šolskem/študijskem letu 2008/2009 je razpisanih več kot 170 štipendij za dijake in študente, ki se bodo po zaključku izobraževanja zaposlili pri delodajalcu, ki bo sofinanciral njihovo štipendijo. V Občini Kamnik so 4 delodajalci razpisali 36 štipendij.
Nekateri izmed najbolj iskanih poklicev oz. izobraževalnih programov v Ljubljanski urbani regiji, za katere so razpisane štipendije v šolskem/študijskem letu so: obdelovalec kovin, varilec, ključavničar, strojni tehnik, oblikovalec kovin, strugar, brusilec, metalurg, tehnik mehatronike, mizar, tesar, orodjar, mehatronik operater, natakar, gastronom hotelir, kuhar, gastronomsko-turistični tehnik, elektrikar elektronik, prodajalec, mesar, ekonomski tehnik, kozmetični tehnik, grafični tehnik, medijski tehnik, grafični operater, diplomirani fizioterapevt, dipl. inž. ali univ. dipl. inž. strojništva, dipl. inž. ali univ. dipl. inž. elektrotehnike, organizator ali dipl. organizator poslovanja v turizmu, organizator ali dipl. organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu, inž. ali dipl. inž. ali univ. dipl. inž. metalurgije, dipl. inž. grafične in medijske tehnike, dipl. inž. grafične tehnike.
Več informacij o štipendijah v okviru regijske štipendijske sheme najdete na www.rralur.si	MAŠA RESINOVIČ, RRA LUR
Na območju občine Kamnik so s strani TERM SNOVIK-KAMN1K, d.o.o. in ZARJE KOVIS, d.o.o. razpisane naslednje namere štipendiranja kadrov: TERitiE SNOVIK svet termalnih užitkov TERME SNOVIK-KAMNIK, d.o.o. V Termah Snovik, d.o.o. vseskozi strmimo k razvoju, zato stalno skrbimo za izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih. Ker pa še vedno rastemo, potrebujemo tudi nove kadre, zato smo za letošnje šolsko leto razpisali naslednje štipendije:					
		Poklic/smer izobraževan la	Raven (vrsta) izobrazbe	Število štioendii	
	Poklicna/srednja šola	Kuhar/gastronom hotelir	IV.	2	
		Natakar/gastronom hotelir	IV.	2	
		Kuharski tehnik	V.	3	
		Gostinski tehnik/Gastronomsko turistični tehnik	V.	3	
		Turistični tehnik/Gastronomsko turistični tehnik	V.	2	
		Ekonomski tehnik	V.	2	
		Kozmetični tehnik	V.	2	
	Dodiplomski študij	Organizator ali dipl. organizator poslovania v gostinstvu in turizmu	VI. ali VII.	2	
		Diplomirani fizioterapevt	VI. ali VII.	2	
ZARJA TOVlS.-t.-v-,. ZARJA KOVIS, d.o.o., KAMNIK V Zarji Kovis, d.o.o. gradimo poslovno kulturo na medsebojnem zaupanju, timskem delu in nenehnem izpopolnjevanju in izobraževanju zaposlenih, kar nam omogoča uspešno poslovanje v vedno bolj konkurenčnem in nenehno spreminjajočem se prostoru. Za letošnje šolsko leto smo razpisali naslednje štipendije.					
			Raven	Število štioendii	
	Poklicna/srednja šola	Elektrikar energetik	IV.	1	
		Monter strojnih instalacij	IV.	1	
		Ekonomski tehnik	V.	1	
		Oblikovalec kovin	IV.	1	
	Dodiplomski študij	Dipl. inž. strojništva - visokošolski strokovni študij	VI. ali VII.	1	
		Dipl. ali univ. dipl. inž. elekrotehnike	VI. ali VII.	1	
		Dipl. ali univ. dipl. inž. Strojništva	VI. ali VII.	1	
		Visoki upravni delavec/diplomant upravnih ved (UN )ali (VS) dipl. ali univ. dipl. upravni organizator	VI. ali VII.	1	
		Poslovni sekretar	VI.	1	
	Rok za oddajo vlog je 10.10. 2008. Dodatne informacije so vam na voljo na tel. št. 051 346 900 ga. Pavla Tomec (Zarja Kovis in Terme Snovik) ali 01 3061914 ga. Maša Resinovič (RRA LUR)				
2. oktober 2008	5
Kamniški ObČAN	EKOLOGIJA IN VARČEVANJE Z ENERGIJO
SONČEK JE IN MI ZNIŽUJEMO CO2 v Kamniku
Začetni tečaj:
petek, 10.10.2008 ob 20.30 uri (ZUIM, mala telovadnica)
Nadaljevalni tečaji: petek, 10.10. 2008 ob 19.00 uri (ZDIM, mala telovadnica)
Minuli čudovito sončen jesenski ponedeljek, 29. septembra, je Slovenski E-forum v sodelovanju s Šolskim centrom Rudolfa Maistra na Glavnem trgu v Kamniku predstavil akcijo Sonček je in mi znižujemo CO , ki bo skozi vso jesen organizirana v 20 slovenskih mestih.
Predstavitev projekta
V ponedeljkovem projektu Sonček je in mi znižujemo C02 je pod vodstvom prof. kemije Renate Capuder Mermal in prof. fizike Lojzeta Vrankar sodelovalo 15 kamniških gimnazijcev, ki se pripravljajo na maturitetni predmet iz kemije in fizike. Kamniška gimnazija je s člani Slovenskega E-foruma že sodelovala pri projektu Umivelt baut Briicken/Okolje gradi mostove, tokrat pa je Andrej Klemenc, tajnik Slovenskega E-foruma, predstavil gimnazijcem vseslovenski projekt, s katerim krajanom prikažejo delovanje mini solarne elektrarne ter predavanje s strokovnjaki na temo Kaj bi moral vsak vedeti o energetsko varčni gradnji/prenovi stavb. Tema predavanja se spreminja od kraja do kraja, tokratna tematika v Kamniku je bila še bolj zanimiva zaradi letošnje ujme.
Prof. Renata Capuder Mermal je poudarila, da so želeli s tem projektom dijakom predstaviti sistem in delovanje sončne mini elektrarne, da se preko delavnice seznanijo z možnostjo raznoraznih informacij o učinkoviti rabi energije na spletnih straneh, prav tako pa so se spoznali z nekakšnim spletnim računalnikom, ki na primer preračuna porabo kurilnega olja v emisijo ogljikovega dioksida. Ogljikov dioksid (C02) velja za toplogredni plin in je največkrat omenjen kot vzrok globalnega segrevanja. Prof Renata Capuder meni, da bodo dijaki prav kmalu vpeti v življenje, kjer bo ta problematika del njihovega vsakdanjika. Če se bodo s tovrstno problematiko seznanili že med svojim študijem, jim bo po besedah prof Renate Capuder lažje, saj je to generacija, pri kateri bo uporaba alternativnih virov energije že verjetno način življenja, saj se zavedajo, da je potrebno ohraniti energijske vire, ki so na žalost usahljivi.
Pametni koraki v smeri bolj učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije
Znani slovenski ekološki aktivist Andrej Klemenc je dodal, da je zagotovo namen tega projekta
ozaveščanje ljudi, da so klimatske spremembe že dejstvo, da je pregrevanje podnebja vezano na naše energetske navade in vire, ki jih uporabljamo, da imamo že danes številne možnosti, da ne le zmanjšamo emisijo toplogrednih plinov, ampak lahko zmanjšamo svoj račun za energijo, saj bo ta iz leta v leto višji, če ne bomo nič storili.
Zagotovo nam vlada ali drugi posamezniki pri tem ne morejo pomagati, ker je višja cena energentov vezana na večje povpraševanje po konvencionalnih virih energije na svetovnem trgu, predvsem zaradi gospodarske rasti Kitajske in Indije, konec koncev pa tudi mi živimo v vedno bolj učinkovitih hišah in se vozimo v bolj učinkovitih prevoznih sredstvih, a hkrati tudi vedno večjih, zato se naša poraba ne zmanjšuje. Pametni koraki v smeri bolj učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije so po mnenju Andreja Klemenca zagotovo v alternativni energiji, saj se vlaganje v le-to danes hitreje povrne, obenem pa se ohranja ekološka zavest. V okviru te akcije vodja projekta Andrej Klemenc zainteresiranim občanom tudi predstavi možnosti ugodnega financiranja tovrstnih projektov s strani eko sklada, denimo gradnja energetsko učinkovitih hiš, t.i. pasivnih hiš, raba sončne energije v taki in drugačni obliki...
Delavnici za dijake in postavitev mini sončne elektrarne
V dopoldanskih urah sta vodji projekta Andrej Klemenc in Maja Blejec s profesorji in dijaki kamniške gimnazije oblikovala interaktivni delavnici z uporabo sodobnih spletnih orodij. Ob 13. uri so se dijaki in profesorja zbrali na Glavnem trgu, kjer sta Andrej in Maja postavila, seveda s pomočjo dijakov, mobilno učilnico, t. i. solarni kombi z mobilno fotona-
Gimnazijci ŠCRM Kamnik so s pomočjo Andreja in Maje namestili foto-napetostne celice na streho solarnega kombija in z zbranim električnim tokom v akumulatorju preko ojačevalnika predvajali »solarno« glasbo, ki je pritegnila pozornost obiskovalcev in mimoidočih.
Ostale termine tečajev si lahko ogledate na
www.plesniklub-art.com ali pokličite 041/244-244 (Matevž)

reTT?
.CTi f?Tm r<»i
petostno elektrarno, ki sicer ne poganja kombi, lahko pa pokaže, kako ima sonce dovolj energije za kar glasno predvajanje glasbe. Seveda tovrstni prikaz pritegne mlade, saj so odprti za zabavo in novosti. Že kar na začetku je zagrizeni kolesar Andrej Klemenc poskrbel za prešeren smeh med dijaki, saj jim je na hudomušen način predstavil optimalno vozilo na sončni pogon po mestu, zložljivo kolo, in ga postavil na ogled na sredino trga. Fantje so pomagali Maji pri postavitvi male sončne elektrarne, dekleta so z reklamnimi letaki posredovala informacije o projektu mimoidočim Kamničanom. Fantje so na streho kombija namestili fotonapetostne celice, kjer nastane ob stiku s sončnimi žarki električna energija, ki so jo ujame v akumulator, le-ta pa napaja ojačevalec, tako da je donela glasba po celem trgu.
Andrej je zbranim pojasnil foto-električni efekt, način delovanja in sestavo foto-napetostne celice, foto-napetostnega modula ter kaj vse potrebujemo, da foto-napetostni moduli lahko zagotavljajo oskrbo z električno energijo oz. da na ta način proizvedeno energijo lahko oddamo v javno električno omrežje. Ob tem je pojasnil osnove okoljske prednosti kot tudi tehnološke pomanjkljivosti in razvojne izzive foto-napetostnih sistemov oz. izrabe energije sončnega sevanja za proizvodnjo električne energije nasploh.
Predstavitev je ob odličnih vremenskih pogojih potekala do 15. ure. Zanimanja je bilo sicer za zgodnjo uro kar nekaj, vendar bi lahko ob zanimivi in pereči tematiki za vse nas bilo nedvomno večje. Prof. Renata Capuder je namignila, da na začetku ni bilo večjega zanimanja med dijaki, ko pa so jim bolj razložili projekt, je bilo navdušenje večje,
saj dijaki radi rešujejo probleme. Na bolj praktičen način so jim predstavili okoljske probleme, saj teoretično znanje ne prinaša vedno tiste prave predstave obravnavane problematike. Skoraj najpomembnejše pa je, da ob tem dijaki dobijo občutek, da lahko s svojim ravnanjem vplivajo na okolje.
Predavanje strokovnjakov o varčni gradnji in prenovi stavb
Projekt v Kamniku se je zaključil s predavanjem ob 17. uri v dvorani nad Kavarno Veronika, kjer sta na temo Kaj bi moral vsak vedeti o energetsko varčni gradnji in prenovi stavb zbranim predstavila svoje poglede predavatelja mag. Miha Praznik z Gradbenega inštituta ZRMK ter dr. Aleš Krainer s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki se že vrsto let ukvarja s problematiko bio-solame gradnje in zdravih bivalnih prostorov. Na začetku predavanja je obiskovalce pozdravila ravnateljica ŠCRM Veronika Kališnik, sicer prof. biologije, ki je izpostavila pomen ohranjanja naše Zemlje in energetskih virov. Žal maloštevilna množica je imela možnost slišati dva zares zanimiva, na trenutke tudi zabavna predavatelja, ki sta vsak s svojega stališča predstavila obravnavano tematiko.
Misel Slovenskega E-foruma, da je sonce simbol čiste, obnovljive in vsem dostopne energije, foto-napetostni sistemi pa so razvojni izziv za okolju in podnebju prijazno oskrbo z električno energijo in jih je mogoče integrirati v urbane strukture in infrastrukturo, nas je pospremila v večer z željo, da se čim več ljudi začne aktivno zavedati obravnavane tematike.
BOJANA KLEMENC
STREŠNIKI GOLOB
Bolje Golob na strehi kakor vrabec v roki!
Strešniki Golob in ostali elementi za streho so izdelani z najsodobnejšo tehnologijo. Barvani so v maso. površina pa je zaščitena z dvokratnim nanosom specialnega akrila (lak), ki zagotavlja dolgotrajnost in , lep izgled. Strešniki Golob so visokokvalitetni, a kljub temu še vedno ugodni.
'VOVOj st,ešnik PRESTIŽ.
STREŠNIKI GOLOB d.o.o.
Malenška vas 12, 8216 Mirna Peč tel. (07) 30 78 990, www.stresnlki-golob.si

Koliko so Kamničani ekološko in energetsko osveščeni, kakšne so njihove energetske navade, računi za ogrevanje, uporabljajo alternativne vire energije in ali sploh pomislijo na varčevanje z energijo, smo ugotavljali v pogovoru z mimoidočimi:
Aljoša; Doma ogrevam z zemeljskim plinom, kar mi bolj ustreza kot kurilno olje, katerega smo uporabljali v prejšnji hiši. Menim, da je zemeljski plin cenejši in tudi bolj čist. Spremljam, kaj je najbolj ekološko, saj mislim, da je potrebno varčevati z energijo. Razmišljal sem že o sončnih celicah, zato sem danes tudi tukaj. S subvencijami s strani države sem seznanjen, vendar se verjetno ob moji starosti investicija ne bi hitro povrnila.
Alojz Schnabl: Tu sem se oglasil, ker me to področje izredno zanima. Doma imam sončne kolektorje in vetrno vertikalno elektrarno. Sem pionir v tej smeri v Sloveniji. Moj projekt na stara leta je raziskovanje alternativne energije, žene me moja raziskovalna žilica. Sam poznam tudi polžne elektrarne, kar je v Sloveniji še čisto neznano. Kamnik ima razpisana sredstva, vendar se mi zdi, da jih občani ne koristijo dovolj. V Sloveniji se o tem področju ne ve veliko, po mojem mnenju že v šolstvu ni primernega izobraževanja.
Blaž in Tina: Prireditev me zanima, ker sem po izobrazbi elektro inženir in sem se s tematiko varčevanja z električno energijo ukvarjal pri pisanju diplomske naloge. Menim, da je vsak privarčevan kW električne ure pomemben. Današnja predstavitev je pomembna v dveh točkah, tovrstne naprave prispevajo k ohranjanju okolja, nudijo pa tudi finančno korist, kar marsikomu predstavlja motivacijo. Zagotovo si v prihodnje tudi sam želim uporabljati alternativni vir energije, odvisno kaj bo primerno na lokaciji, kjer bom živel. Kot vidim, se počasi v Kamniku stvari izboljšujejo, vendar še vedno prepočasi. Naravne danosti niso idealne, a drugod po Sloveniji se stvari spreminjajo hitreje.
Nastja in lure: Ta tematika naju zanima, zato sva se odločila, da se odzoveva vabilu profesorja, ki nam je pred današnjim dnevom že razlagal o poteku projekta. Zjutraj smo imeli delavnico, na kateri smo izračunali, koliko CO, proizvedemo letno, s čim ogrevamo hišo, kako se vozimo... Doma kurimo na drva in naju veseli, da smo ekološki. Okrog trga sva mimoidočim posredovala informacije in delila letake. Žal meniva, da bi lahko ljudje pokazali več zanimanja. Zanimivo se nama je zdelo, da naju je nekdo spraševal, zakaj v mestnem jedru ne smejo dati na streho sončnih celic.
Milena: Doma resno razmišljamo o novem viru energije, predvsem zaradi previsoke cene kurilnega olja, vsesplošne draginje in onesnaževanja okolja. Verjetno investicija ni tako draga, ko se ti povrne. O državni pomoči sem sicer nekaj zasledila, danes pa sem tu dobila več informacij. Za današnjo predstavitev nisem vedela, mimo grem po naključju. Zagotovo je potrebno ljudi več obveščati in osveščati.
Mihaela Veternik - Bernot: Doma smo lani dali na streho sončne kolektorje, s katerimi smo zelo zadovoljni. Investicija je res visoka, se ne povrne kmalu, vendar mi ni žal in bi jo priporočila vsakomur. Kot kaže bodo poletja vedno bolj sončna. Lahko pohvalim tudi našo Občino, saj smo bili ena prvih v Sloveniji, ki je uvedla subvencioniranje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije za naše občane. Letos so bile razpisane subvencije za gradnjo toplotnih črpalk, sončne kolektorje, plinskih kondenzacijskih kotlov ter vgradnjo peči na biomaso. Vlog je vsako leto veliko, letos kar 82. Želim si, da bi uporabljali čim več obnovljive energije tudi v gospodinjstvu in da bi se bolj varčno obnašali.
PLASTENKA d.o.o.
Podjetje za izdelavo plastičnih proizvodov
vabi v svojo sredo sodelavce za:
DELO V PROIZVODNJI m/ž več kandidatov
Delo poteka v proizvodnji s stroji za izdelovanje plastične embalaže. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečno poiskusno dobo.
Od kandidatov pričakujemo vsaj osnovnošolsko izobrazbo, vestnost in odgovornost.
Pisne ponudbe pričakujemo v 14 dneh po objavi oglasa na naslov: Plastenka d.o.o.. Cesta Radomeljske čete 55,1235 Radomlje,
tel.: (01) 729 58 58, fax: (01) 729 58 60
. ______________________________ ___
! ZNIŽANJE CEN !
! ZA PŠENICO, KORUZO,	|
I JEČMEN, REPIČNE TROPINE I | Jabolka za ozimnico in prešanje j I	VSE ZA KOLINE	I
! AGROPROMET CERKLJE I
\ Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 J
KULTURA IN HUMANOST
2. oktober 2008
Obisk pevcev iz Svete Ane v Slovenskih goricah v Tunjicah in Kamniku
Pesem nas povezuje
Na povabilo Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Ane iz Tunjic, Tunjiškega okteta in Krajevne skupnosti Tunjice je v soboto, 13-septembra, vrnil prijateljski obisk »Mešani cerkveno prosvetni pevski zbor KD Sv. Ana« iz občine Sveta Ana v Slovenskih goricah.
Občina Sv. Ana je mlada občina na SV Slovenije, ki navezuje stike z odprtimi in za posel zainteresiranimi posamezniki, občinami in podjetji. Vizija pretežno kmetijske, vinogradniške in kletarske občine s približno 2350 prebivalci je v zadnjih letih na široko odprla vrata turizmu, kar jim, tudi po naših izkušnjah, odlično uspeva.
Letos je zbor vrnil naš lanskoletni obisk pri njih. Z njimi sta bila tudi podžupan Občine Sveta Ana g. Drago Ruhitel in njihov tajnik ter obenem podpredsednik Turističnega društva g. Viktor Kapi. Naši gostje so si pod strokovnim vodstvom g. Miha Babnika ogledali stari del mesta in se v okviru prireditve »Dnevi narodnih noš« predstavili na Glavnem trgu v Kamniku. Za predstavitev zbora je poskrbela njihova predsednica ga. Marinka Niki Trojner, občino Sveta Ana je predstavil njihov podžupan g. Ruhitel, Turistično društvo pa g. Kapi.
Mešani cerkveno prosvetni pevski zbor KD Sv. Ana šteje 33 pevcev. Zbor je bil ustanovljen leta 1999 in bo v tej sezoni praznoval prvo okroglo obletnico. Vodi jih mlada ter ambiciozna zborovodkinja in organistka prof. Natalija Šijanec. Repertoar pesmi, ki jih zbor poje, je zelo obsežen in raz-
rele iz njihovih src, so v akustični cerkvi sv. Ane izzvenele uglašeno in lepo. Po celodnevnem druženju smo se od naših gostov poslovili s skupnimi pesmimi. Ob prijateljskem stisku rok smo si obljubili, da se kmalu spet srečamo.
Ob tej priložnosti se pevci Mešanega cerkvenega pevskega
zbora sv. Ane iz Tunjic, Tunjiški oktet in Krajevna skupnost Tunjice zahvaljujemo vsem, ki ste nam prijazno priskočili na pomoč pri organizaciji tega srečanja. Za požrtvovalnost se zahvaljujemo tudi vsem domačinom in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, da so naši gostje preživeli prijeten dan. »Življenje morajo podpirati številni prijatelji, saj tudi nobena hiša še ni stala brez temeljev.« V imenu organizatorjev
OLGA STELE, prof.
nolik, saj pojejo tako cerkveno kot posvetno zborovsko literaturo. Posegajo po »klasični« in tudi po bolj sproščeni literaturi.
Zbor se je predstavil tudi v Tunjicah pri večerni sv. maši in na koncertu, ki je sledil. Pesmi, ki so priv-
Lions klub Kamnik
Pomoč lionsov ljudem v stiski
Konec poletnih dopustov in začetek jeseni sta znova prinesla živahnejše delovanje članov kamniškega Lions kluba. Zopet so začeli z rednimi mesečnimi srečanji in v prihodnjih mesecih jih bo, po junijski izvolitvi novega vodstva, vodil Ivan Hribar, direktor Term Snovik. V klubu, katerega glavna naloga je pomagati pomoči potrebnim, je trenutno nekaj več kot 20 aktivnih članov. Zato je eden pomembnejših ciljev v prihodnjih mesecih tudi okrepitev članstva. Po pravilih lionističnega gibanja je mogoče postati član kluba le na povabilo vsaj enega od članov, s prihodom novega člana (ali članice) pa se morajo strinjati tudi ostali člani. Glavna pozornost kamniških lionsov pa seveda ne bo usmerjena v pridobivanje novih članov, temveč denarnih sredstev, ki jih klub potem izroči pomoči potrebnim. Na septembrskem srečanju ■so tako že sprejeli sklep, da iz klubske blagajne namenijo 4000 evrov pomoči občanu, ki mu je poletno neurje popolnoma uničilo že tako ali tako skromno bivališče. Da bi S pomočjo lahko tudi v prihodnje nemoteno nadaljevali, bodo denarna sredstva že ta mesec skušali zbrati z novo dobrodelno prireditvijo. Na povabilo kluba seje širokosrčno odzval znani slovenski igralec Boris Kobal, ki bo 17. oktobra zvečer v Domu kulture Kamnik uprizoril svojo uspešnico, monokomedijo »Kdo vam je pa to delal?«. Na prireditev ste prisrčno vabljeni vsi, ki bi želeli z obiskom pomagati ljudem v stiski. Vsa denarna sredstva, ki jih bodo zbrali s prodajo vstopnic in prostovoljnih prispevkov, bodo namenili v človekoljubne namene. iqqR JURIČ
Nova sezona v MC Kotlovnica se začenja!
Kotlovnica bo v začetku oktobra zopet odprla vrata vsem mladim, ki želijo svoj prosti čas preživljati aktivno in kreativno. Po zaključku prejšnje sezone - štiridnevnem festivalu Pozdrav iz Kotla 3 smo sodelovali tudi na zelo uspešnem festivalu Kamfest, vmes pa si privoščili nekaj zasluženih dni oddiha. Zdaj se polni moči in zagona vračamo na sceno, da bomo ponovno oživili kamniško »podzemlje«.
In kaj bomo v Kotlovnici počeli to sezono? Začenjamo z glasbo
-	letos bomo preskočili uvodno ogrevanje in »štartali« s polno paro. Na otvoritvi nove sezone v petek, 3. oktobra, bosta pod okriljem Klubskega maratona Radia Študent nastopila dva odlična benda - Dance Mamblita in Mana. Nadaljevali bomo s koncerti bolj ali manj znanih skupin, ki bodo zagotovo poskrbele za vse glasbene okuse, pozabili pa nismo tudi na ljubitelje elektronskih ritmov. V novi kotlovniški sezoni na spored prihaja še več izvrstnih DJ večerov
-	naj omenimo zgolj DJ Aleksija, ki je med navdušenci house glasbe že dobro poznan.
Toliko o vikend dogajanju v Kotlovnici, torki pa bodo letos spet namenjeni temu, da se video in filmski entuziasti naberejo na kupu in si izmenjajo ideje in predloge o morebitnih novih produkcijah; nadaljevale se bodo začetne in nadaljevalne video delavnice, obstoječe projekte bo naprej razvijala tudi foto celica Kotlovnice. Zagrizeni računalničarji se bodo v Kotlovnici ukvarjali z animacijo, različnimi programskimi jeziki, programi za obdelavo fotografij,... Na delavnice za tehnike ste vabljeni vsi, ki bi želeli pobližje spoznati ozvočenje in odrske luči, v Kotlovnici pa pričakujemo tudi vse, ki jih mika glas-
bena produkcija, saj bomo na produkcijskih delavnicah predstavili delo v novem glasbenem studiu. V sklopu arhitekturnih delavnic bodo mladi razmišljali o Kotlovnici, kleti Doma kulture, kot o funkcionalnem prostoru za druženje, neformalno učenje in zabavo. Na spored se vračajo tudi filmski in literarni večeri ter razstave v Galeriji Kurilnica za vse umetniške duše. Program najdete na naši spletni strani (www.kotlovnica.si), kjer si lahko pogledate tudi video posnetke, foto galerije, misli in zapise kotlovniške ekipe,...
Kaj pa najmlajši? Ti v Kotlovnici ustvarjalno preživljajo popoldneve s Heleno Sterle, posebno pozornost pa jim bomo namenili tudi v začetku meseca oktobra, ko se odvija teden otroka in teden prometne varnosti s predstavami, igricami in družinskim živ-žavom.
Ker se v Kotlovnici zavedamo tudi pomena strpnosti, solidarnosti in vključevanja mladih v civilno družbo, smo s programom Mladi v akciji, ki ga podpira Evropska komisija, svojemu delovanju dodali tudi evropsko dimenzijo. Tako pripravljamo že drugo mednarodno mladinsko izmenjavo, ki bo povezovala multimedijsko ustvarjanje in medkulturni dialog, sodelujemo pa tudi v programu Evropske prostovoljne službe, ki omogoča vsem, starim od 18 do 30 let, da za nekaj mesecev postanejo prostovoljci v drugi državi ter skozi delo in učenje izkusijo življenje v tuji kulturi. Več na www.kotlovnica.si.
V Kotlovnici se bo torej dogajalo »na polno«, zato vsi skupaj že nestrpno pričakujemo začetek nove sezone. Se vidimo v Kotlovnici - kjer se žge!
EKIPA MC KOTLOVNICA
Krvodajalska akcija 22., 23. in 24. oktobra
Pred jesensko krvodajalsko akcijo je prav, da se spomnimo naših uspešno izpeljanih aktivnosti. Junijska krvodajalska akcija je bila uspešna, izlet v Veržej prijeten, akcija Rdečega križa »Peljimo jih na morje« se je zaključila v petek, 19. septembra, z dobrodelnim koncertom Eroike v Cankarjevem domu, število otrok in starostnikov, ki so in bodo brezplačno letovali na Debelem rtiču je precej višje, kot smo upali, zopet seje izkazala medčloveška solidarnost.
V mesecu juliju in avgustu je skupaj preko OZ RK Kamnik letovalo kar 158 otrok, večina je bilo zdravstveno socialnih letovanj, kjer stroške poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Občina Kamnik, Občina Komenda, OZ RK Kamnik in starši (njihov prispevek je odvisen od socialnega položaja družine), nekaj otrokjejetovalos pomočjo sredstev, ki jih za letovanja namenja podjetje TUŠ, nekaterim otrokom je letovanje omogočil g. Grižon, donator iz Primorske, imamo pa še 12 prostih mest, ki jih bomo po vsej verjetnosti izkoristili med »krompirjevimi počitnicami«. Seveda so otroci na morju uživali!
Tudi v odpravo posledic neurja, ki je pustošilo v naši občini, smo se aktivno vključili. Sodelujemo v komisiji za dodeljevanje pomoči prizadetim občanom občine Kamnik, katere delo je v tem trenutku, ko pišemo članek, že v zaključni fazi in močno upamo, da bodo, ko boste članek brali, sredstva že nakazana upravičencem.
Pred nami pa je nova krvodajalska akcija, ki bo potekala 22., 23. in 24. oktobra med 7. in 13. uro v Domu kulture Kamnik, Fužine 10.
Kot smo že večkrat povedali, je krvodajalec lahko vsak, ki je star 18. let, ima več kot 50 kilogramov, pred odvzemom se mora počutiti zdravega, zaužiti MORA lahek, nemasten obrok, s seboj na odvzem pa prinesti osebni dokument, po odvzemu pa zaužiti malico, ki jo pripravijo transfuzije!.
Glede na to, da se v poletnih mesecih zaloge krvi zaradi večjega števila ponesrečencev močno zmanjšajo, je ZTM naše krvodajalce tudi letos poleti klical na odvzem, zato bo posledično število krvodajalcev v jesenski akciji upadlo, saj lahko moški kri darujejo na tri, ženske pa na štiri mesece. Zato vsi, ki krvi še niste darovali, pa bi jo želeli, vabljeni, da to storite prav sedaj.
Kot zanimivost naj navedemo, da letos mineva 20. leto pobratenja krvodajalcev iz Kamnika in Doberdoba. Le-ti nas bodo obiskali 24. oktobra. Več o tem pa kdaj drugič!
LIDIJA ZAGORC
§
I
</>
_i
mesečni koledar
OKTOBER 2008
torek, 7. oktober ob 20:00 Katarzyna Mycka (marimba) gosta: Simon Klavžar in Jože Bogolin
(marimba), koncert klasične glasbe
sobota, 11. oktober ob 10:00 Kulturno društvo Dob
J. Milčinski, M. Strbek: Nesrečni polhec otroška predstava
13,14.15. in 16. oktober ob 20:00 Mestno gledališče Ljubljana Sergi Belbel: Mobifec tragikomedija
četrtek, 16. oktober ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE Admir Mujkič (BiH) grafika Kulturni program: skupina Sedef. Razstava bo odprta do petka, 30. oktobra 2008. VSTOP PROST
četrtek; 23. oktober ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji: K3 trio
Klemen Smolej kitara, Klemen Kotar saksofon, Klemen Krajc kontrabas - VSTOP PROST
sobota, 25. oktober ob 10:00 Lutkovno gledališče Maribor Brata Grimm: Sneguljčica
lutkovna predstava
INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Tel.: 8317 647,8317 662; info@muzei-kamnik-on.net
Sobota. 18. oktober, ob 20. uri v salonu oradu Zaprice v Kamniku
TRIO DEJANA PEČENKA (Dejan Pečenko - klavir, Traja Brizani - bas in Žiga Kožar - bobni)
Koncertni cikel JazzZaprice 2008 Društva glasbenikov Slovenije.
Vstop prost.
Kulturno društvo Priden možic DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.ora. 041/360-399 ali 01/839-76-06
sobota. 4. oktober, ob 20. uri
Komorni pevski zbor Šutna Kamnik in
Mešani pevski zbor Ignacij Hladnik Tržič
KONCERT
za izven; VSTOPNINA: 5 €
ponedeljek. 6. oktober, ob 20. uri PREMIERA!!!
Zavod Kult v soprodukciji z Domom kulture Kamnik in KD Priden možic ...A JE TO!
Gledališka predstava po motivu kratkometražne risanke
za izven; VSTOPNINA: 10 €
četrtek. 16. oktober, ob 18. uri
Mini teater Ljubljana: MIZICA, POGRNI SE
lutkovna predstava za otroke
za abonma Kanfnček in izven; VSTOPNINA: 6 €
petek. 17. oktober, ob 20. uri
Humanitarno društvo Lions Kamnik
Cafe Teater: KDO VAM JE PA TO DELU
politična satira- monokomedija
za izven; VSTOPNINA: 12 €
sobota. 18. oktober, ob 19.30
Bošnjaško mladinsko kulturno društvo
NA ISTOKU ZAPADA - gledališka predstava
za izven; VSTOPNINE NI!
nedelja. 19. oktober, ob 19. uri
NEW KOPE - koncert dinamične duhovne glasbe
za izven; VSTOPNINE NI!
sreda, četrtek, petek. 22.. 23. in 24. oktober od 7. do 13. ure
Rdeči križ Slovenije KRVODAJALSKA AKCIJA
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
tel.: 831 12 17, http://www.kam.sik.si
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita:
Sreda. 8.10- ob 19.30. v dvorani knjižnice
Potopisno predavanje: Po poteh kolonizacij in mogočnih
zahodnoafriških kraljestev
Predava: Uroš Žajdela.
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik (enota Komenda! vabita:
Sreda. 15.10., ob 19. uri, v prostorih knjižnice Komenda
Potopisno predavanje: 15.537 km...Čile + Bolivija + Argentina Predava: Matej Košir
Sreda. 15. 10.. ob 19. uri v dvorani knjižnice:
Mamutov večer: ob 70-letnici odkritja mamutovega okostja v Nevljah pri Kamniku
Program: Dokumentarni video Mamut, MKC Kotlovnica z ekipo Kotv; dr. Verena Perko: Kdo so bili lovci na mamute?, dr. Andreja Eržen: Mamut, priložnost za Kamnik, dr. Niko Sadnikar: spomini.
Četrtek. 16.10.. ob 17. uri:
Knjižna čajanka v Šutenski čitalnici (prostori KD Priden možic): Mavrični lok življenja
Vodi: Ivanka Učakar.
Petek. 19.10- ob 19. uri (vsak drugi petek! v Pravljični sobi v knjižnici:
Sproščanje in meditacija - Kako si lahko na preproste načine pomagamo tudi sami? Vas pestijo tegobe in vam nič ne gre kot bi bilo potrebno? Vam nagaja zdravje? Škripljejo odnosi? Ste z denarjem na tesno?
Delavnico vodi Vera Pirc Prelovšek (inf.: 041 631 868 ).
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda. 22.10- ob 19.30. v dvorani knjižnice
Potopisno predavanje: Indonezija Predavata: Irina Kysselef in Nika Vrhovnik.
*	Vila Čira-Čara, ročno umetniška delavnica, pod mentorstvom pedagoginje in unikatne oblikovalke Rosane Kleindienst Premk. Vsak ponedeljek od 16.30-18. 30 in vsako sredo od 15.45 -17.45, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik.
Prijave in dodatne informacije: 01 737 74 60, gsm: 040 838 570,
rosanaart@vahoo.com
*Pravljične urice:
Od 8. oktobra dalje vsako sredo od 18. do 19. ure, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik. Vodi: Ema Vidic.
Od 8. oktobra dalje vsako sredo od 10. do 11. ure Bibe, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik. Vodi: Helena Sterle.
*	Študijski krožek: Beseda v barvi in obliki.
Kjer gresta branje in ustvarjanje z roko v roki. Pod mentorstvom pedagoginje in unikatne oblikovalke Rosane Kleindienst Premk. Vsak ponedeljek od 19. - 21.45, v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik.
Prijave in dodatne informacije: 01 737 74 60, gsm: 040 838 570, rosanaart@vahoo.com
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
2. oktober 2008 Z
SODOBNI PROSTORI VRTCA SONČEK V ŠMARCI
Otroci vrtca Sonček v Šmarci, pred dnevi razveselili sodobno kovnem kadru omogoča uravno-še bolj pa njihovi starši, so se prenovljenega vrtca, ki ob stro- težen razvoj otrok in jim nudi bo-
Prisrčna otroška pesem in iskreno veselje ob sodobno prenovljenem vrtcu Sonček v Šmarci je obarvalo slovesnost odprtja.
gato učno okolje. Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar in ravnateljica VVZ A. Medveda Renata Hojs sta 16. septembra s slovesnim prerezom traku povsem prenovljene prostore tudi uradno predala v uporabo. Sočasno je s prenovo vrtca potekala tudi preureditev prostorov kamniške knjižnice in pisarne Krajevne skupnosti Šmarca, da so lahko v pritličju pridobili prostore za potrebe prve starostne skupine ter v mansardi za potrebe druge starostne skupine in poldnevnega oddelka.
Z odprtjem novega oddelka za 12 otrok najmlajše starostne skupine od enega do treh let skuša Občina Kamnik ublažiti stisko staršev, ki najbolj nujno potrebujejo storitev vzgoje in varstva otrok. Izredno lepo prenovljene igralnice s spremljevalnimi prostori so namenjene tudi 21 otrokom oddelka druge starostne skupine in 12 otrokom poldnev-3; nega oddelka. Urejeno je dvori-§ šče in igrišče, kjer se na zelenih « površinah otroci še posebej radi :f igrajo. Na vsakem koraku je čutiti "3 domačnost, toplino in sonček res 1 sije na 45 otrok, ki precejšen del ^ otroštva doživljajo v šmarskem vrtcu Sonček.
SAŠA MEJAČ
Po pločniku proti Košišam
Pot s Tunjiške ceste proti Košišam je prijetnejša, predvsem pa varnejša. Z začetkom šolskega leta je bila dokončana tretja etapa izgradnje hodnika za pešce Tunjiška cesta - Košiše v dolžini 800 metrov. Kot je povedal član sveta KS Kamnik-Center Emil Grzinčič (pod njegovim vodstvom se je investicija pred dvema letoma začela), je po celotni dolžini že pripravljena napeljava za javno razsvetljavo, ki si jo želijo vsaj nekje do leta 2012. Takrat namreč načrtujejo za zagotovitev večje varnosti pešcev tudi zgraditev skupno vseh 3 kilometrov hodnika do meje s KS Tunjice (blizu odcepa za Laniše, Tunjice). Kot pravi, so bila vsa dosedanja dela zahtevna, potrebno je bilo zgraditi tudi oporni zid. Spomnil je na začetek gradnje v letu 2006, ko so začeli graditi pločnik ob blokovskem naselju in ga preko železniškega prehoda zgradili v dolžini okrog 250 metrov, novih 250 metrov so zgradili leta 2007 in zadnjih 300 metrov med letošnjimi poletnimi počitnicami.
Kot z zadovoljstvom zaključuje Grzinčič, so občani z novo pridobitvijo, ki jo je financirala Občina Kamnik, zadovoljni, poleg funkcionalnosti pohvalijo tudi lep izgled opornih zidov, za kar gredo zasluge izvajalcu Žurbi team. Vsi skupaj so optimisti in si v naslednjem letu želijo nadaljevanje izgradnje pločnika do vrha »Košiškega klanca«.
SAŠA MEJAČ
Kamniško območje poznano po avtohtoni pasmi cikastega goveda
Cikasto govedo je v Sloveniji nastalo iz avtohtonega enobarvnega keltskega goveda na izvornem območju Bohinja. Bilo je majhnega okvirja z vsemi značilnostmi plemenitega mlečnega goveda. V drugi polovici 19. stoletja so ga začeli oplemenjevati z belanskimi biki, ki so bili manjši tip pincgavske pasme. Nastalo je cikasto govedo, ki je imelo značilno porazdelitev belih lis na opečnato rdeči podlagi. V tistem času je bil v rabi naravni pripust, zaradi katerega so se izoblikovali različni tipi cikastega goveda glede na geografska območja reje. Najmanjši tip je ostal v Bohinju z imenom bohinjsko cikasto govedo. Nekoliko večja tipa sta nastala na Tolminskem z imenom tolminsko cikasto govedo in na Gorenjskem z imenom gorenjsko cikasto govedo.
V drugi polovici prejšnjega stoletja se je začel proces načrtnega iztrebljanja cikastega goveda. Uvajanje bolj produktivnih pasem je pospešilo pretapljanje v lisasto na Gorenjskem in deloma v rjavo pasmo na širšem Tolminskem. Z uvozom semena iz Avstrije se je v 80. letih začelo križanje s pincgavsko pasmo. Pasma je prišla na kritično toč-ko izumrtja, zato lahko danes govorimo le o delni avtohtonosti
cikastega goveda v tistih rejah, ki so bile odmaknjene od umetnega osemenjevanja in kjer so rejci vztrajali pri nelegalnem naravnem pripustu. Tem rejcem se moramo zahvaliti za ohranitev majhnega števila živali, ki po zunanjosti še izražajo pasemske lastnosti cikastega goveda iz preteklosti. Reje, v katerih so se ohranile živali v prvobitnem avtohtonem tipu, so se poimenovale izvorne reje cikastega goveda.
Tudi kamniško območje je znano po tej avtohtoni pasmi in je trenutno s to pasmo najštevilčnejše zastopano. Zasluga pri ohranitvi tega staleža cikastega goveda ima tudi dolgoletni osemenjevalec gospod Anton Burja, ki je vseskozi stremel k ohranjanju pasme. Živali v prvobitnem tipu je ohranilo pet izvornih rejcev:
-	Kmetija Balantič (p.d. Bava-nč), Županje njive pri Kamniku,
-	Kmetija Kemperl (p.d. Cesar), Županje njive pri Kamniku,
-	Kmetija Urh (p.d. Jerneje), Županje njive pri Kamniku,
-	Kmetija Kuhar (p.d. Gornji Slatenški), Klemenčevo pri Kamniku in
-	Kmetija Drolc (p.d. Drolc), Češnjice v Tuhinjski dolini.
Krava Cveta rejca Dominika Cevke iz Zakala je zmagovalka junijske razstave cikastega goveda v Davči. Zvonec najlepše ji je okrog vratu zapel minister dr. Janez Podobnik, potrepljal pa je še njeno teličko Ringlco.
Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji
Leta 2001 je bilo ustanovljeno Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji z namenom oživljanja, ohranjanja in obnovitve cikastega goveda. Z ustanovitvijo društva se je pričelo načrtno rejsko delo in skupaj s strokovnimi ustanovami so se postavili temelji za vzpostavitev selekcije. Po ustanovitvi društva se je začelo intenzivno iskati »ostanek« cikastega goveda po Sloveniji. Tako je sledil pregled populacije krav cikaste pasme in njeno evidentiranje v rodovniško zbirko. Pregled je pokazal na ve-
Aktivnost rejcev je bila prisotna tudi na strokovni ekskurziji po Solnograški in Tirolski, katere seje udeležilo sedem rejcev iz kamniške občine. Ogledali smo si planšarstvo na planinah in ohranjanje njihovih avtohtonih pasem goveda.
Društvo cikastega goveda je organiziralo 5. strokovno delavnico v Solčavi, kjer je sodelovalo šest rejcev iz kamniške občine. V skupini krav po biku »DULE« je zmagala krava Ivanka (SI 53057941) rejca Francija Lesjaka s Trebelnega. Postala je tudi šampionka delavnice.
liko raznolikost pasme in močno ogroženost tiste skupine živali v prvobitnem avtohtonem tipu.
Rejci si prizadevajo za razvoj pasme
Osnovni rejski cilj je obnovitev pasme glede na prvobitni cikasti tip. Želimo manjše, plemenite živali v kombiniranem tipu s poudarkom na mlečnosti in ne robustne konstitucije.
Rejski cilj obsega dobro plodnost, lahke telitve, dolgo življenjsko in proizvodno dobo, dobro
prilagodljivost ter odpornost. Vse to pripomore k dobremu izkoriščanju paše na zahtevnih legah v hribovitem svetu in s tem k ohranjanju marginalnih območij v Sloveniji. Vse naštete lastnosti vplivajo na selekcijo. Zaradi majhnega števila govedi cikaste pasme je treba dosledno preprečevati
parjenje v sorodstvu, in sicer z večjim številom plemenskih bikov v osemenjevanju, predvsem pa v naravnem pripustu. Takšen model selekcije daje širino genetski pestrosti populacije.
V društvo je včlanjenih 210 članov, od tega jih je 47 iz kamniške občine. Od vsega začetka so predani delovanju na razvoju pasme. Tako je cika pridobila na pomenu. Društvo se trudi v določeni meri popraviti zamujeno pri ohranitvi pasme in je pred velikim izzivom obnovitve te ogrožene pasme. Opravlja pa še druge rejske naloge: organizacija razstav, informiranje in izobraževanje članov, promet s plemenskim materialom in druge aktivnosti. V letu 2008 je društvo izdalo zgibanko in sedmo številko glasila Cikasti zvonček. V vrsti delavnic je bila še posebej zanimiva delavnica v Starem Selu pri Kobaridu, na kateri so primerjali jedi in meso bika cikaste in rjave pasme. Ugotovitve so za rejce cike zelo spodbudne, saj je bilo meso cike odlično ocenjeno pri vseh jedeh, zato bi ga bilo smisel-
no širše uporabljati v kulinarično-turistični ponudbi in celo v visokih krogih gastronomije. Pasma cikasto govedo je zelo primerna za ekološko in ekstenzivno rejo, ker je zelo odporna.
V okviru prireditve »Demo Gozd in Bioenergija«, ki je potekala 14. in 15. junija v Davči, je društvo organiziralo manjšo razstavo cikastega goveda. Na razstavi je sodeloval tudi predsednik društva Dominik Cevka iz Zakala s svojo kravo Cveto (SI 02562454), ki je zmagala v kategorija krav. Zvonec ji je podelil minister za okolje g. Janez Podobnik.
Pomen ohranitve pasme in njene obnovitve je nadvse pomemben tudi z vidika ohranjanja naše naravne in kulturne dediščine. Zato mora svoj delež prispevati tudi država s podporo ohranjanju avtohtonih pasem, saj s tem ohranjamo rejce in prelepo slovensko podeželje, v združeni Evropi pa je to tudi del naše identitete.
DOMINIK ČEVKA
Stahovica 20, telefon 01/83 25 410
odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto
POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE
Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi.
RScflP
C/P*w
8	2.oktober2008	V KAMNIKU IMAMO DRŽAVNE PRVAKE___________________________________________________________Kamniški ObČAN
Uspešna sezona kolesarjev KD Calcit
Jure Kukovič državni prvak
Predzadnjo septembrsko nedeljo je na Mariborskem Pohorju v organizaciji Ganesha teama z Zlatoličja potekalo državno prvenstvo gorskih kolesarjev v vzponu. V kategoriji masters I si je prestižno majico s slovensko trobojnico in naslov državnega prvaka zasluženo prikolesaril član kamniškega KD Calcit Jure Kukovič. Poleg državnega prvaka v kategoriji masters I so se Kamničani s Pohorja vrnili bogatejši še za eno uvrstitev na stopničke. V kategoriji mlajših mladincev je tretje mesto zasedel Andrej Zupančič.
V tretje na vrh
Po četrtem mestu na letošnjem državnem prvenstvu v krosu ter drugem mestu na državnem prvenstvu v gorsko kolesarskem maratonu, je Jure v svoji paradni disciplini - vzponu v kategoriji masters I stopil povsem na vrh. Za desetkilometrski vzpon po gozdni cesti in makadamu z višinsko razliko 665 metrov od Pekr do hotela Bellevue, je Jure potreboval nekaj več kot 34 minut. Za njim je v kategoriji kolesarjev starejših od trideset let na drugem mestu končal Mario Vračič (Ganesha), bron pa je osvojil še en štajerski kolesar Marko Haložan s KK Rogla. Poleg Kukoviča, ki je dosegel absolutno šesti čas, je v kategoriji masters I od članov kamniškega Calcita nastopil še Gregor Miklič, osvojil pa je peto mesto (absolutno 23 ).
Jure Kukovič je na gorsko kolesarsko sceno stopil v začetku devetdesetih let, ko so skupaj z Metodom Močnikom, Tadejem
Kamniška gorsko kolesarska upa Rok Korošec in Nejc Bleje.
Trobevškom in Sandijem Srdarjem ter ostalimi orali ledino organiziranega gorskega kolesarstva na Kamniškem. »To so bili začetki, leta 1991 ali 1992 smo po razpadu kluba Proloco Scott ustanovili kamniški klub. Iz tega je potem zrasel današnji KD Calcit,« se začetkov spominja Kukovič in dodaja da so pogoji za delo danes neprimerno boljši. To je seveda razumljivo, saj se je šport, ki je leta 1996 v Atlanti prišel tudi v program olimpijskih iger, takrat šele razvijal. Jure je v svoji karieri nastopil tudi na svetovnem prvenstvu. Leta 1994 je v svoji prvi članski sezoni v ameriškem Vailu osvojil 75. mesto. Istega leta je osvojil tudi bron na državnem prvenstvu v gorsko kolesarskem vzponu. Do leta 1999 je tekmoval v krosu, si nato privoščil še izlet med »spustaše«, v zadnjih letih pa se znova vse bolj posveča krosu in pa vzponom. Kot gorski kolesar nastopa v kategoriji masters I (kolesarji nad 30 let), ker pa so mu vzponi zelo pri srcu se jih udeležuje tudi s cestnim kolesom. Tako je bil na tradicionalnem 30. »Jurišu na Vršič« že drugo leto zapored tretji v kategoriji od 30 do 39 let in dosegel absolutno šesti čas. V stoterici tega priljubljenega vzpona izmed Kamničanov najdemo še Andreja Lindiča (ŠD Energija, 21. mesto), Aljošo Martinjaša (KD Calcit Kamnik, 41. mesto) ter Metoda Močnika (KD Calcit Kamnik, 52. mesto). Med več kot tisoč uvrščenimi kolesarji, ki so »jurišali« na Vršič je še nekaj Kamničanov, kar kaže na množičnost tega športa na kamniškem.
Za prihodnost tega športa se ni bati...
... nam zagotavljajo rezultati mladih kolesarjev KD Calcit. Na Pohorju je v kategoriji mlajših mladincev tretje mesto (absolutno 19 ) osvojil Andrej Zupančič, za njim pa sta se na četrto (absolutno 30.) in peto me-' sto (absolutno 31.) uvrstila še Rok Korošec in Nejc Bleje. »Pričakovali smo celo nekoliko več. Ciljali smo povsem na vrh. Na končuje našim kolesarjem zmanjkalo moči,« visokih pričakovanj ni skrival vodja
Gregor Miklič, letošnji državi prvak v krosu v kategoriji masters I, svoje znanje prenaša na mlade.
Calcitovega podmladka Mohor Vrhovnik, ki pa je vseeno zadovoljen z dosežki svojih varovancev. Da sov klubu odlično zastavili delo z mladimi, dokazuje tudi številna udeležba na rednih treningih. »Nekaj več kot dvajset mladih se redno udeležuje treningov. Upam, da bodo delo z mladimi podobno zastavili tudi v ostalih slovenskih klubih, saj so na Pohorju v kategoriji mlajših dečkov nastopili zgolj naši kolesarji«, o prihodnosti razmišlja Vrhovnik, ki mu pri delu z mladimi kot trenerja pomagata še izkušena Gregor Miklič in Luka Žele. Žele je kot trener že
Kuko že tradicionalno uspešno juriša na Vršič.
sodeloval z najboljšimi slovenskimi gorskimi kolesarji, Šenčurjan Miklič pa ima dolgoletne kolesarske izkušnje. Letos je med drugim postal državni prvak v krosu v kategoriji masters I.
Tudi pozimi kolesarji ne počivajo...
Čeprav kolesarji že razmišljajo o naslednji sezoni, tudi pozimi ne počivajo. »Vsekakor bom tekmoval tudi v naslednji sezoni. Treniral in tekmoval bom kolikor mi bo dojni-ščal čas, saj imam službene obveznosti in družino, dveinpolletnega sina.« Pozimi pa ostajamo v ritmu. Treniramo. V našem klubu imamo tudi smučarsko tekaško sekcijo Calcit Mal, katere član sem tudi sam,« o tej priljubljeni zimski aktivnosti kolesarjev pravi Kukovič in dodaja, da so v sekciji posebej aktivni še Iztok Arbajter, Aljoša Martinjaš, Metod Močnik, Edo Schumet ter drugi, ki se udeležujejo maratonov. V Kamniku urejenih prog ni. Tekaška sekcija se ob ustreznih snežnih razmerah poda na urejene proge golf igrišča v Volčjem potoku ali pa na Gozd, sicer pa tako kot vsi klubi in rekreativci tečejo predvsem na Pokljuki in v Ratečah.
Tudi mladi kolesarji pozimi ne bodo počivali. »Pozimi bomo dvakrat na teden trenirali v telovadnici, enkrat tedensko zunaj v obliki pohodov in drugih aktivnosti«, pra-
vi Vrhovnik, in vabi mlade, da se jim pridružijo. Zagotovo ne bo dolgčas. Vse informacije o klubu najdete na spletni strani www.kdcalcitkamnik.si. vodja mladih kolesarjev Mohor Vrhovnik pa je dosegljiv na mobilni telefon 051 316 564.
»Gorsko kolesarstvo v Sloveniji iz določenih razlogov nekako stagnira ali celo nazaduje. Naš klub KD Calcit Kamnik pa raste in še se bomo trudili, da bo bolje za vse člane in posledično pridejo tudi tekmovalni uspehi doma in na tujem«, pravita Kukovič in Vrhovnik in na koncu poudarita: »Dejstvo je, da brez glavnega sponzorja Calcita, te rasti in uspehov ne bi bilo«. Na letošnjih državnih prvenstvih so poleg Kukovičevega in Mikličevega naslova ter tretjega mesta Zupančiča vitrine z medaljami z državnih prvenstev napolnili še Jernej Muzga s srebrom v maratonu (elite in U-23) in olimpijskem krosu
(11-23), Nejc Bleje (mlajši mladinci), Blaž Žnidaršič (mladinci) in Mohor Vrhovnik (amaterji) pa prav tako s srebrom v krosu. V najmlajših kategorijah so po medaljah na državnih prvenstvih posegli Peter Zupančič (zlato v krosu in vzponu), Tamara Sitar (zlato v krosu), Matej Vrankar (srebro v krosu), Sašo Trebušak (srebro v vzponu) in Matjaž Pirš (bron v vzponu). Če k navedenim uspehom kolesarjev KD Calcit na državnih prvenstvih dodamo še uspehe v pokalnem tekmovanju in rezultate Kamničana v dresu domžalske Energije Davida Vogrina, ki je bil v kategoriji elite na državnem prvenstvu tretji, je dejstvo, da v Kamniku in okoliških klubih dobro delajo. Poleg krosistov so uspešni tudi njihovi klubski kolegi z »gravitacijskega dela» gorsko kolesarske karavane, ki jih je na zadnji spustaški tekmi sezone zelo uspešno okrepil Luka Kodra, prvo ime kamniškega krosa, ki se po poškodbi vrača med elito.
DAMIJAN RIFI.
Kamniška ekipa lokostrelcev državni prvaki
Že v začetku letošnje lokostrelske sezone je bilo jasno, da bo čast organizacije državnega prvenstva FITA 70 m krog + OK pripadla prav Lokostrelskemu klubu iz Kamnika. Ker je organizacija takšne tekme zelo velik zalogaj, so s pomdčjo starejših članov kluba, tekmovalcev in staršev priprave začele potekati že zelo zgodaj.
V soboto, 27. septembra, je v Kamnik na nogometni stadion v Mekinjah, kjer tradicionalno potekajo kamniške lokostrelske tekme, že navsezgodaj prišlo 93 lokostrelcev iz vse Slovenije, lutro je bilo zelo hladno in lokostrelci so si težko ogreli prste. Marsikdo je pogrešal dodatno oblačilo, ko je z zasneženih kamniških vrhov začelo pihati.
Tekma se je zjutraj začela z državnim prvenstvom posameznikov v vseh starostnih kategorijah in v obeh slogih, popoldne pa nadaljevala z dvoboji v olimpijskem krogu posameznikov in ekip. Začetno tekmovanje je predstavljalo tudi kvalifikacije za člane in mladince za nadaljevanje tekmovanja. Ostale starostne skupine so tekmovanje zaključile po dveh serijah streljanja in v teh skupinah so bili potem že znani državni prvaki. Začetno tekmovanje je štelo tudi za ekipno državno prvenstvo, kjer so bile prijavljene tri kadetske ekipe, ki so jih sestavljali po trije tekmovalci. V tej kategoriji je kamniška ekipa, ki so jo sestavljali Gregor Rajh, Klemen Štrajhar in Jaka Komočar, z 1789 krogi dosegla 1. mesto in s tem naslov državnih prvakov pred ekipama iz Šenčurja in Ankarana. Vidnejšo uvrstitev je dosegel tudi najmlajši kamniški tekmovalec Jaka Pestotnik, ki je s sestavljenim lokom kot mlajši deček dosegel 2. mesto. Ostali člani LKK so letos s svojimi uvrstitvami nekoliko razočarali in se uvrstili malce pod pričakovanji, S to tekmo smo zaključili sezono tekmovanj na prostem. Začenjajo se treningi na notranjem strelišču in s tem tudi priprave na dvoranska tekmovanja.
VSE V ZLATO!!	LKK
Moč znanja, toplina čustev in globina vrednot nas ženejo že šest desetletij. Predani življenju, skrbni do okolja in odgovorni do družbe soustvarjamo zdrav danes in jutri. Inovativnost in ustvarjalnost sta stalnici na naši poti.
Zdravje in blaginja posameznika, družbe in planeta v celoti so vodilo za boljšo prihodnost. Zavedamo se, da lahko s svojim delovanjem prispevamo k uresničevanju vizije trajnostnega razvoja.
Ker smo del širše zgodbe, ki jo delimo z vami.
OSNOVNI CERTIFIKAT
p-:pl	
IH	
§&. Sli	Družini prijazno podjetje
Lek farmacevtska družba d. d., Verovškova 57,1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si
©lek
član skupine Sandoz
Kamniški OBČAN
Ljubezen do starodobnih avtomobilov in motorjev je stkala prijateljske vezi
Zloščena, ohranjena pločevina s častitljivimi letnicami in nenavadnimi »življenjskimi« zgodbami zanima vse večji krog ljudi, od starejših do mlajših, od moških do žensk, otrok in mladine. Poznavalci starodobnih vozil pravijo, da so pravi starodobniki le tisti avtomobili in motorji, izdelani pred drugo svetovno vojno. Lepo število takšnih primerkov smo imeli maja letos priložnost videti tudi na kamniških ulicah, saj v našem mestu domuje Društvo starodobnih vozil Kamnik, ki je leta 2005 začelo pisati uspešno zgodbo mednarodnega festivala predvojnih starodobnih vozil Kamnik.
Društvo starodobnih vozil Kamnik je bilo ustanovljeno leta 2001 in danes združuje 42 članov iz vse Slovenije, v zadnjem času pa je vse več članov iz tujine. Glavna naloga društva, ki ga že od ustanovitve vodi Miroslav Vrhovnik, je ohranjanje in razvijanje tehnične kulture na področju avtomobilov in motorjev, kamor sodijo tudi različne predstavitve starodobnih vozil in njihovega razvoja z namenom ohranjanja tehnične dediščine. S tem namenom in ciljem obiskati mesto Mulhouse kot središče Tehničnih muzejev Evrope - še posebej »Lite de 1’Automobile« so se člani
starodobnih vozil najprej ustavila v Strassbourgu. To francosko mestece, ki leži v Alzaciji, je vsem poznan sedež Sveta Evrope (od leta 1949), Evropskega parlamenta, Evropske znanstvene fundacije .... je gospodarsko in kulturno središče ter prometno križišče ob izlivu reke 111 ter prekopih Ren - Marna in Ren - Rona. Stolnica v starem mestnem jedru je najpomembnejši arhitekturni spomenik, grajena v več fazah od romanike, zgodnje gotike do renesanse, prevladuje gotika z bogato arhitekturno plastiko. Začeli so jo graditi leta 1176 na temelju požgane romanske cerkve. Še več
Neprecenljiva zbirka starodobnikov: Panhard Levassor iz leta 1899, Clement iz leta 1900, Rheda iz leta 1899 in Daimler iz leta 1899.
društva v juniju podali na pot v Francijo, Švico in Liechtenstein, v juliju pa še k ljubiteljem starodobnikov v pobrateno avstrijsko mesto Trofaiach.
Iz Strassbourga v Mulhouse - središče Tehničnih muzejev Evrope
Pot, prepletena z vrsto zanimivosti, je kamniške ljubitelje
Bojan Šulek iz Lemarij v Prekmurju, ki nas s svojo zagnanostjo in humorjem vselej znova preseneča in razveseljuje, je tokrat poskusil spraviti v zagon avto Renault iz leta 1923 z ročnim vžigom - »kurblnom«.
cvetja. S svojimi osmimi muzeji je mesto postalo središče Tehničnih muzejev Evrope. Obiskali smo muzej »Cite de 1’Automobile«. V tej prestižni zbirki smo videli znamenita stara vozila z letnicami pred prvo svetovno vojno in še starejša, celo z letnicami 1898 in 1900: kraljeva avtomobila Bugat-ti, famozni Coupe Napoleon, 150 Bugatti, Hispano-Suiza, Ferrari, Rolls-Royce, Masarati, Maybach, Mercedesove modele in še in še.
Preko švicarskega podeželja s planšarskimi zvonci do kneževine Liechtenstein
Naslednji dan smo pot nadaljevali preko švicarske državne meje v Basel in proti Ziirichu, mimo St. Gallna v prečudovit kanton Ap-penzell, kjer smo spoznali zna-
■
S
pil
pomembnih zgradb je iz srednjega veka (13. in 14. stoletje) in renesanse, hiše z zidanim spodnjim delom in grajene na spah, slikovite predalčne hiše in renesančne zgradbe, mostovi čez štiri rokave znane francoske reke 111, po kateri se živahno odvija promet domačinov in turistov. Znamenit je tudi srednjeveški obrambni stolp, univerza, muzeji...
Po ogledu Strassbourga se je dobro razpoložena druščina kar nestrpno odpravila proti mestu Mulhouse, kjer domuje najlepša in najbolj dragocena zbirka starodobnih vozil. Mulhouse je industrijsko mesto v Franciji (Alzaciji), departma Haut - Rhin, leži ob reki 111 na švicarsko-nemš-ki-francoski meji ob prekopu Rona - Ren. Znamenito je staro mestno jedro s Kongresnim trgom, renesančno mestno hišo, cerkvijo sv. Štefana ... Mesto ima zoološki vrt s preko 1200 živalmi in botanični park z izbranimi vrstami
Nemški avtomobil De Dietrich iz leta 1898,
čilno švicarsko podeželje, mesto Appenzel (tam so doma planšarski zvonci), bogato arhitekturo, življenje, tradicijo, kulturo. V Steinu smo si ogledali sirarno, nato se spustili skozi Altstatten v dolino Rena in prestopili mejo v Liechtenstein. Mala kneževina z glavnim mestom Vaduz leži na desnem bregu Rena pod gorovjem Ratikon s predgorjem. Ta gospodarskti visoko razvita država z intenzivno industrijo in turizmom je poznana kot davčni paradiž s sedežem mnogih tujih podjetij, razvito je bančništvo ... Avstrijska rodbina Liechtenstein -Nikolsburg je dobila graščini Schellenberg leta 1699 in leta
1712 Vaduz ter ju leta 1719 združila v kneževino Liechtenstein. Sprehodili smo se do nekaterih znamenitosti, kot so vladna palača, poštni muzej, župnijska cerkev in občudovali druge lepote in življenjski utrip glavnega mesta Vaduz.
Tudi starodobniki povezujejo občini Kamnik in Trofaiach
Avstrijsko mesto Trofaiach je s Kamnikom povezano in pobrateno že več let, sodelovanje pa se krepi z vrsto aktivnosti in sodelovanjem različnih društev. Pred časom so se povezali tudi kamniški in avstrijski ljubitelji fotografije, maja sta Foto klub Kamnik obiskala fotografa ga. Gossler Conny in g. Walter Kussegg in v stavbi Občine Kamnik razstavila fotografije, posnete ob njunem spoznavanju Kamnika. V okviru mednarodnega sodelovanja pa so člani Foto kluba Kamnik 12. julija obiskali Trofaiach, kjer bo jeseni predstavljena razstava fotografij, ki so jih kamniški fotografi posneli na tem izletu.
Tokrat so se jim na poti v Trofaiach pridružili člani Društva
starodobnih vozil Kamnik z namenom, da spletejo vezi prijateljstva in dobrega sodelovanja s tamkajšnjim društvom oldtimer-jev. Vsi smo bili deležni toplega sprejema gostiteljev, med njimi predsednika društva oldtimerjev Wolfganga Ottrina, nosilca vezi med mestoma Janeza Ivanca ter predstavnikov občine Trofaiach
njo električne energije iz bližnjega potoka, ki zadostuje za njihove potrebe, odvečno pa oddajajo v omrežje.
Za prisrčno slovo sta nam zaigrala mlada glasbenika. Z zanimivo razlago in ponosom na lepo mesto Trofaiach in prečudovito okolico nas je vseskozi predano vodil predsednik oldtimerjev Wolfgang
Člani Društva starodobnih vozil Kamnik so v Trofaiachu z zanimanjem spremljali predstavitev prav posebnega oldtimerja z letnico 1937 - tovornega vozila Ford na lesni plin.
Na prelepem trgu v švicarskem Appenzellu so pozornost domačinov in turistov zbudile slovenske pesmi in glasba kamniških ljudskih godcev in ljudskih pevk Predic.
Gerharda Slamniga in Suzane Eglauer. S strani Občine Kamnik je prijateljsko srečanje pospremila Mira Resnik z oddelka za družbene dejavnosti.
Predsednik društva oldtimerjev Wolfgang Ottrin nas je popeljal na svoj dom in nam razkazal svojo muzejsko zbirko starodobnikov: Mercedes iz leta 1953, za njegovo restavriranje je porabil kar 30 let, sedem let pa za restavriranje avtomobila Panhard - letnik 1952, navdušeno smo spremljali njegovo vožnjo s starinskim motorjem - belgijski Sorolea iz leta 1925.
Nato smo s velikem avtomobilskem servisu občudovali tovorno vozilo Ford na lesni plin iz leta 1937. V bližnjem mestecu Vor-dernberg sta nas prijazno sprejela in pogostila zakonca Haupmann. Razkazala sta nam stare kmetijske stroje - med njimi dva traktorja nosita letnici 1941 in 1943. Ob zanimivi razlagi smo si ogledali turbine iz leta 1909 za proizvod-
Ottrin, za kar smo se mu lepo zahvalili. Tudi našim ljubiteljem starodobnikov želimo toliko zavzetosti in ljubezni do naše dediščine.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Predsednik društva oldtimerjev Wolfgang Ottrin je z vsem srcem ljubitelj starodobnikov. V svoji zbirki ima tudi lepo restavriran motor - belgijski model Sorolea iz leta 1925, s katerim se je ponosno popeljal. Občudovala sta ga tudi Franc Osolnik in Franc Šimenc.
©MP0EJ3EV TAKOE
risanih doživetij
V TEEMA1H3 SMOVDBC
KDAJ? OD 27. DO 31.10., VSAK DAN OD 8. DO 16. URE ZA KOGA? ZA OTROKE OD 5. DO 12. LETA STAROSTI

jr«,.
Dragi prijatelji!	. K
Vsak dan tabora nam bo bazen velikodušno odprl svoja vrata. Uživali bomo v vodnih vragolijah (skoki ha trampolinu, hoja po vodni preprogi, podvodni: poligon), pri igrah v vodi, preizkušanju vodnih atrakcij (vodna reka, slapovi) in v ostalih pisanih doživetjih. V ponedeljek bo to KAVBOJSKI DAN, bledijo PLAVALNI DAN, ŠPORTNI DAN, KUHARSKI, DAN ter na koncu ČAROVNIŠKI DAN s čarovniško > predstavo! Za lačne želodčke bo poskrbela naša restavracija, z vsakodnevno malico in kosilom. s. Vabljeni!	v ..
Pozdravlja vas PALČEK SNOVIČEK
CENA: 120 evrov (pri prijavi dveh otrok iz iste družine - 5 % popust) CENA za posamezni izbran dan: 25 evrov
Možna je udeležba na celotnem taboru ali pa izbor posameznih dni.
FIRST MINUTE CENA: 105 evrov
Velja za prijave in plačila celotnih zneskov do 6. oktobra!
DODATNE INFORMACIJE IN REZERVACIJE:
01 83 44 219 (Petra Šuštar), petra.sustar@terme-snovik.sl :
TERME
SNOVIK
SVET TERMALNIH UŽITKOV
Tel.: oi 83 44 100, e-mail: info@terme-snovik.si, www.terme-snovik.si ,
<=>2,
^on POhig^
dabor
Kranjska 3a, Kamnik
Kamnik tel.: 01/831 04 81, 051/399 577
BMmJE SVEA*
M@yiwp SiagMl
GRATIS: PREVOZ, VNOS, MONTAŽA
Popust velja ob nakupu lesenega dela kuhinje nad 1500 € in vsaj treh gosp. aparatov do 11. 10, 08 pri plačilu z gotovino.
10	2. oktober 2008
POGLEDI - NEKOČ IN DANES	Kamniški OBČAN
Z Matevžem Koširjem, predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, o pomenu in aktivnosti te organizacije
Za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega boja
»Glavni namen naše organizacije je ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega boja in prenašanje teh tradicij na mlajši rod,« pravi Matevž Košir, predsednik kamniškega združenja borcev za vrednote NOB.
Dejavnost organizacije, ki šteje okrog 470 članov, povezanih v osmih krajevnih organizacijah na območju kamniške in komendske občine, se odraža predvsem v skrbi za 104 spominska obeležja (od tega 14 grobišč) in organizacijo spominskih srečanj ob jubilejih pomembnih dogodkov iz NOB na Kamniškem.
»Moram reči, da so grobišča lepo urejena, saj zanje skrbi tudi občina. V zadnjem obdobju so bila obnovljena spominska obeležja v Rudniku, na Veliki Lasni, na Rakitovcu, na Slapeh, Češnjicah in na Črnivcu, kjer sta sodelovali občini Kamnik in Gornji grad,« pravi Košir in doda, da je organizacija poskrbela za obnovo napisov na večini spomenikov.
Vsakoletna spominska srečanja na krajih pomembnih partizanskih bojev so postala že kar tradicionalna, od Rudnika v januarju (izmenoma ga organizirata kamniška in domžalska organizacija borcev), na Osekih v februarju, julija v Gradišču, na vsakih pet let v Sovinji Peči pri Livku, v decembru ob spomeniku na Prevojah v Zgornjem Tuhinju (sodelujejo tudi diplomatski predstavniki ZDA). Vsako poletje
Matevž Košir, predsednik ZBZV NOB Kamnik.
se predstavniki bolnice dr. Petra Deržaja in krajevne skupnosti na Češnjicah v Tuhinju poklonijo spominu na partizanskega zdravnika dr. Petra Deržaja ob spomeniku, ki ga je občina Kamnik letos povsem prenovila. Kot vsak leto, bodo tudi letos zadnje dni oktobra spominske komemoracije pred dnevom mrtvih na grobiščih padlih borcev NOB, kamor so vabljeni še posebej mlajši občani in šolska mladina.
Ker je velika večina članov starejših, saj je njihova poprečna starost 78 let, je ena izmed najpomembnejših nalog pridobiti čimveč novih, mlajših članov. Letos je v vrste borčevske organizacije vstopilo že 37 novih članov, ki sprejemajo izročila NOB in se bodo zavzemali za nadaljevanje ohranjanja tradicij NOB.
»Lani smo namreč spremenili statut in se iz Zveze borcev NOB
preimenovali v Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, temu pa je seveda prilagojen tudi program naše organizacije,« razlaga Košir, ob tem pa napove, da bodo najstarejšim članom ob šestdesetletnici borčevske organizacije konec leta podelili okrog 20 spominskih priznanj. Posebno priznanje so nedavno podelili gospe Mariji Kordaš ob njeni 100-letnici.
Naš sogovornik je na koncu še posebej poudaril pomen sodelovanja borčevskih, veteranskih in domoljubnih organizacij, ki na podlagi listine, podpisane pred štirimi leti, skrbijo za ohranjanje spomina na uporništvo slovenskega naroda v vseh obdobjih od leta 1918,1941 do 1991. V zvezi z aktualnimi dogajanji pred nedavnimi volitvami je poudaril, da je borčevska organizacija nestrankarska, zato se ne vključuje v dnevno politične razprave in konflikte, nekdanji borci in člani, ki zagovarjajo vrednote NOB, so namreč tudi člani različnih strank.
Med aktualnimi vprašanji, za katere se bo kamniška organizacija zavzemala, je tudi ponovna postavitev Kalinovega spomenika talca na prostoru nekdanjega Utoka pod Malim gradom, od katerega je po izgradnji soseske Mali grad ostal samo še podstavek z imeni talcev, bronasti kip talca pa je izginil neznano kam ...
F. SVETELJ
O ZGODOVINI MEŠČANSKE KORPORACIJE KAMNIK IN CILJIH NJENEGA DELOVANJA
Ker se dolgotrajni denacionalizacijski proces vračanja premoženja Meščanske korporacije Kamnik (v nadaljevanju MEKOK) postopno končuje, je prav, da ima tudi širša javnost prave, ne pa zavajajoče informacije o tej za Kamnik koristni organizaciji.
Jugoslovanski komunistični sistem je sicer dopuščal privatno lastnino, vendar le v omejenem obsegu, zato so bila po različnih povojnih zakonih nacionalizirana vsa večja podjetja, stavbe in posestva. Da so bile te razlastitve pravične (ker se je jemalo kapitalistom in veleposestnikom), je režim na vseh področjih, predvsem pa z medijsko propagando, svojo nekaj desetletno zgodovino dokaj uspešno prepričeval ljudske množice. V isti koš so bila dana zemljišča agrarnih skupnosti, za člane teh skupnosti pa oblastniki prav tako niso imeli dobrih besed. Dokaj aktivna in zato tudi uspešna je bila ta negativna propaganda v primeru MEKOKa, saj se je gonja proti »purgarjem« začela že v času nacizma, nadaljevala v času komunizma, povsem se pa še danes ni umirila.
Meščani Kamnika so imeli že v srednjem veku v lasti nekaj zemljišč v okolici Kamnika in celotno področje Kamniške Bistrice
Ker se je to razmeroma obsežno (nefevdalno!) zemljišče meščanov nahajalo kot otok sredi veleposestev različnih zemljiških gospodov na Kranjskem, je bila to za tisti čas neka posebnost, za veleposestnike pa nesprejemljiv privilegij Kamničanov. Zato so številni fevdalci to posest skušali pridobiti, vendar so jo vladarji, na zahtevo meščanov, večkrat potrdili, v zemljiško knjigo pa se je vpisala v času cesarice Marije Terezije. Ko je bil leta 1848 odpravljen fevdalno upravni sistem in so bile izvedene nove upravne oblike - občine, se je zemljišče, s katerim je do tedaj gospodarilo mesto, ločilo od premoženja občine. Za upravljanje tega premoženja je bila leta 1866 ustanovljena Meščanska Korporacija Kamnik in to letnico lahko smatramo za uvedbo prve državno uveljavljene »družbene lastnine« - skupne lastnine. Bistvena razlika od 80 let kasneje uvedene družbene lastnine, za katero niti teoretiki niso znali povedati kaj to je, je ta lastnina imela znane lastnike - kamniške meščane. Pravico upravljanja in uživanja na tem pre-
moženju so namreč imeli le (in tudi v zemljiško knjigo vpisani) vsakokratni lastniki vseh hiš (zemljišč), ki so bile tedaj v mestu (teh je bilo 194). Od leta 1913 dalje je MEKOK delovala po pravilih agrarne skupnosti.
Večino dobička MEKOKa se je namenilo za gospodarski in kulturni razvoj Kamnika
Že konec 19- stoletja je MEKOK zgradila osnovno šolo (sedanjo pošto), zgradila je žago in elektrarno v Stahovici, obnovila je (svojo) sedanjo občinsko stavbo, sofinancirala je gradnjo vodovoda, kanalizacijo in elektrifikacijo, sredstva pa je dala tudi za mestno sirotišnico, za izgradnjo kopališča, za planinske postojanke v Kamniških Alpah .... Vsekakor so prihodki od MEKOKa odločilno pripomogli, da se je mesto normalno razvijalo, saj je bil Kamnik do 2. svetovne vojne gospodarsko in kulturno eno najuspešnejših mest v Sloveniji.
Denacionalizacijske odločbe vračajo skupno lastnino MEKOKa tistim osebam, ki so bile leta 1946 lastnice ene od upravičenih hiš v mestu (večina teh je že mrtvih), s tem imetjem pa bo, tako kot v preteklosti, gospodarila in upravljala MEKOK preko svojega gospodarskega odbora. Ker se vrača skupna lastnina, to pomeni, da je ta nedeljiva in se brez večinskega sklepa vseh članov ne more odtujiti (prodati). Zato člani (tako kot v preteklosti) ne bodo imeli kakšne večje osebne materialne koristi, saj se bo večina dobička in izplačanih odškodnin namenila staremu mestnemu jedru za tako potrebno ponovno oživitev z občinskim odlokom razglašenega kulturnega spomenika. Z vrnitvijo premoženja MEKOKu pa bo prekinjeno dolgoletno odtekanje ustvarjenega dobička (mimo Kamnika) najprej v Beograd, zadnja leta pa v privatni žep v Ljubljano.
Osnovni namen in cilj MEKOKa je torej: čim bolj gospodarno upravljati z vrnjenim premoženjem in tako materialno zagotoviti mestnemu jedru osnovni pogoj za potrebno revitalizacijo ter dolini Kamniške Bistrici ekološko usmerjen trajnostni razvoj.
V kolikor si želi bralec bolj seznaniti s podrobnostmi o Meščanski korporaciji, si to lahko prebere na Internetu - naslov: www.mekok.si	qq MEKOK
Prenovljen spomenik partizanskemu zdravniku dr. Petru Deržaju v Češnjicah
V Češnjicah v Tuhinjski dolini so v petek, 12. septembra, odkrili prenovljen spomenik partizanskemu zdravniku dr. Petru Deržaju, ki so mu dodali tudi ime vodje ameriške misije pri 4.operativni coni kapetana Charlesa Fisherja. Spomenik, ki je bil postavljen leta 1975, so povsem prenovili in ga s prvotne lokacije nekoliko prestavili. Reliefne upodobitve dr. Petra Deržaja in Charlesa Fisherja je izdelal kipar Miha Kač.
Prireditve so se poleg številnih krajanov in članov ZB NOB udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti in bolnice dr. Petra Deržaja iz Ljubljane.
Župan Tone Smolnikar kot predstavnik občine Kamnik, ki je financirala prenovo spomenika, je ob tej priložnosti dejal, da je že več let zorela misel, da bi spomenik ustrezno uredili in ga zaznamovali tudi z imenom Charlesa Fisherja. Poudaril je tudi dobro sodelovanje z nekdanjim veleposlanikom ZDA v Sloveniji g. Robertsonom, ki se je vsako leto udeležil spominske svečanosti v Tuhinju.
Predsednik zveze borcev za vrednote NOB dr. Janez Stanovnik je
dal priznanje Občini Kamnik za sodelovanje pri prenovi spomenika, nato pa spomnil na tragične dogodke pred 64-imi leti, ko je na sveti večer 1944, nekaj mesecev pred osvoboditvijo, v neenakem boju z nemškim okupatorjem v Češnjicah padel partizanski zdravnik dr. Peter Deržaj in še 17 partizanskih borcev z zavezniškim kapetanom Fisherjem. Slovensko partizansko saniteto, v kateri je sodelovalo 225 zdravnikov v preko 200 partizanskih bolnicah, je označil kot edinstven primer v okupirani Evropi.
Svečanosti v Češnjicah se je udeležil tudi 88-letni Robert Plan iz Trsta, nekdanji radiotelegrafist ameriške misije v 4. operativni coni, ki je opisal takratno pot borcev iz Gornjega gradu preko Tuhinjske doline, mimo Kamnika in naprej proti Avstriji.
V kulturnem programu so sodelovali recitator Goran Peršin in učenci podružnične osnovne šole v Tuhinju. Slovesnost pa so počastili tudi člani kulturnozgodovinskega društva Triglav.
F. SVETELJ
Dr. Janez Stanovnik je v Češnjicah označil slovensko partizansko saniteto kot edinstveni primer v okupirani Evropi.
Kamniški zazidalni načrti
Počitnice so za nami. Tudi državnozborske volitve smo preživeli. V eni izmed naslednjih številk bom vsekakor malo pokomentiral same rezultate volitev, današnji članek pa želim nameniti dogajanju na zadnji seji Občinskega sveta.
Seja, ki je trajala polnih 9 ur, je bila dokaj konstruktivna. V točkah, kjer smo obravnavali zazidalne načrte, smo občinski upravi vsekakor dali vedeti, da se svetniki počasi le zavedamo, da je bilo veliko posegov v naše okolje popolnoma napačnih. Na mizi smo tako imeli zazidalne načrte, ki zajemajo področje od spodnjega Alprema do tovarne Titan. Glavna nasprotovanja svetnikov so v tem, da občinska uprava, ki resda ni bila naročnik in plačnik, ni aktivno sodelovala pri pripravi načrtov. To je po mojem mnenju nesprejemljivo, saj ne moremo dovoliti, da bodo posamezne projektantske firme risale po naših prostorih, kakor jim bo volja. S firmo Populus pa imamo že zelo slabe izkušnje, saj so nam enkrat že hoteli preko stranskih vrat vsiliti pozidavo 300 novih stanovanj v zgornjem Alpremu. Mnenja sem, da omenjena firma dela izključno po željah kapitala in nikakor ne po željah občank in občanov naše občine. V podkrepitev mojih besed velja omeniti, da so projektantke risale novo cesto, ki poteka vzporedno s Kamniško Bistrico, na parcelah, ki so sedaj v privatni lasti, lastniki pa so na javni razgrnitvi jasno povedali, da teh parcel ne nameravajo prodati. Načrt ceste poteka tudi po sredini Cimosove livarne. Če torej hočemo imeti to cesto, moramo podreti livarno. V naslednjem trenutku pa te ceste na rabimo več, saj naj bi bila namenjena izključno prometu težkih tovornjakov. Dejstvo, da bo pri tem delo izgubilo kar nekaj naših občanov, predlagatelja zgleda sploh ne zanima. V sami razpravi mi je večkrat prišla na misel ideja, da je zaprtje tovarn Titan in Cimos edina želja predlagatelja. Če bomo začeli z zapiranjem še preostalih podjetij v Kamniku, bomo imeli na zadnje veliko socialno bombo, ki pa je ne bomo sposobni rešiti.
Občinska uprava je kot plačnika nove ceste navedla podjetja, ki stojijo na območju zazidalnih načrtov. Ker gre pri vsej zadevi tudi za prestavitev kanalizacije, elektrike, plina, vode in morda še česa, bo cena za novo cesto enormna,
verjetno v desetinah milijonov evrov. Nisem prepričan, če so firme sposobne plačati tako visoko ceno. Če bodo svetniki v bodoče kdaj podprli predlagano rešitev, bo to prav gotovo signal lastnikom podjetij, da naj čim prej zapustijo Kamnik, saj nikoli ne bodo vedeli, kaj jim bo občinska uprava še »zakuhala«.
Svetniki smo zavrnili tudi zazidalni načrt (9 proti, 8 za), ki predvideva gradnjo še ene, zelo velike stavbe v neposredni bližini Metuljčka. Namesto otroškega igrišča, ki bi moral stati na omenjenem mestu, bomo tako dobili kolosalno zgradbo, v kateri naj bi bili ZPIZ, center za socialno delo, zavod za zaposlovanje. Občinska uprava nam je zatrdila, da bi državni uradi odkupili omenjeno stavbo, pri tem pa so pozabili, da so prav ti državni uradi lastniki dela stavbe v starem zdravstvenem domu. Če bi se uradi selili na novo področje, bi prišlo samo do zamenjave pisarn. To pomeni, da bi morala novo zgradbo v celoti financirati občina Kamnik. Ker pa imamo pred seboj že kar nekaj projektov na področju družbenih dejavnosti (dve šoli in vrtec v skupni vrednosti krepko preko 25 mio evrov), izgradnja novega objekta v bližnji prihodnosti ni neka resna opcija. Ker se leto nezadržno bliža koncu, na cesti v Tuhinjski dolini pa ni videti nobene nove avtobusne postaje, smo občinski svetniki sprejeli sklep (18 za, nihče proti), da nam morata na naslednji seji g. župan in občinska uprava razložiti, kaj se dogaja z 200.000 evri, ki so v proračunu namenjeni za izgradnjo avtobusnih postaj.
Za konec moram omeniti, da smo z dvotretjinsko večino sprejeli kar dobro predelana statut in poslovnik občinskega sveta. Glavna prednost, ki bo vidna tudi za občanke in občane je predvsem v tem, da mora občinska uprava najkasneje v 6 mesecih zagotoviti posnetke sej občinskega sveta na nam vsem dostopnem mediju (po možnosti televizija). Tako boste lahko gledali, kakšne pametne ali neumne stvari občinski svetniki spravljamo v življenje. Odločitev na naslednjih volitvah bo zaradi tega vsekakor lažja, predvsem pa veliko bolj demokratična. Raznolikost medijev je osnova.
ROBERT KOKOTEC, SDS KAMNIK
Pismo gospoda Vinka Gobca, ki ga objavljamo v nadaljevanju, smo v uredništvo prejeli v času volilne kampanje, a ga nismo objavili v skladu z objavljenimi Pravili, Zakonom o volilni kampanji in programsko zasnovo časopisa Kamniški občan (ta vsem kandidatom in političnim strankam zagotavlja enake pogoje objavljanja, še zlasti v času pred volitvami, ko smo še posebej pozorni in ne objavljamo člankov, ki promovirajo ali lahko škodujejo kateremu od kandidatov (kandidatk). Gospod Gobec je to obrazložitev sprejel in ob tem izrazil željo, da se celoten zapis kljub vsemu objavi po volitvah.
Urednica Saša Mejač
OBVEŠČENOST- OSNOVA ZA MODRE ODLOČITVE!
S prispevkom se ne želim vključevati v volilno propagando, temveč je namen prispevka seznaniti širšo javnost z mojimi šestdesetletnimi delovnimi izkušnjami. Volitve so pomemben dejavnik v demokratičnih družbah, zato ker volivci neposredno odločamo o sestavu zakonodajnega organa v državi. Menim, da je prav, če volivci upoštevajo:
-	Svetujem, priporočam, da se opredelimo za osebnost in ne za strankarsko pripadnost kandidatov. Osebnost naj ima znanje na določenem področju, podporo si zasluži kandidat/ka, ki ima znanje, ki ježe kaj storil v okolju, kjer živi ali na delovnem mestu in kjer so besede usklajene z dejanji. Družbenih problemov je zelo veliko na področju gospodarstva, zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega zavarovanja,... Osebnost naj se spozna na eno temeljno področje gospodarstva, pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema,...kajti prav razvoj gospodarstva je osnova za reševanje ostalih problemov.
-	Na gospodarskem področju se je potrebno zavzemati za razvoj, za boljše plače zaposlenih, ker sedanje ne ustrezajo rezultatom. Prav
tako sije potrebno prizadevati, da bi bili vsi zaposleni udeleženi na dobičku in ne le maloštevilni managerji.
-	Na področju pokojninskega sistema je potrebno urediti zakonodajo tako, da bo osnovni princip usklajevanja pokojnin s plačami tudi izpeljan, in ne tako kot je sedaj, ker so pokojnine 2005 na letni osnovi zaostajale za plačami 3 6%, 2006 in 2007pa za 8%. Zaostanek pokojnin za neto plačami pa je 2007 bil 24% (povišanje plač 7.1 %, pokojnin 5.1%). Upokojenci smo mnogo prispevali k današnjemu stanju naše družbe. Pokojnina ni socialna podpora in ni dar države, temveč je zaslužena plačana pravica. Upokojenci pa s socialnoekonomskim položajem ne moremo biti zadovoljni, kajti preko 240 000 upokojencev ima manjše pokojnine od 450 EUR.
Zakonodajno telo mora dopolniti pokojninsko zakonodajo tako, da se pokojnine realno usklajujejo s plačami (neto ali bruto), kar je ugodnejše za upokojence.
V letu 2009 se mora dodatek - regres povišati, tako da bo 80% regresa zaposlenih.
Vfebruarju 2009 naj se ne zmanjšuje pokojninske osnove do 0,6%, za upokojence, ki so se upokojili do 31.12.2008, s tem bi upokojenci pridobili od 6-8% in skladnost rasti pokojnin s plačami bi bila tako zagotovljena v skladu z zakonodajo. Zavedajmo se, da smo pomembna organizacija civilne družbe in da lahko modro vplivamo na izvolitev zakonodajnega telesa v državi. Prepričan sem, da bomo to možnost upokojenci tudi izkoristili.
-	Na zdravstvenem področju, ki bo v prihodnje zelo pomembno, je potrebno podpreti kandidate, ki bodo ščitili javni zdravstveni sistem in tako preprečili, da se bodo lahko zdravili le tisti, ki bodo imeli denar, namesto tisti, ki so zdravljenja potrebni. Sedanja vladna politika gre v nepravo smer, na škodo zavarovancev oziroma bolnikov.
Ko pišem prispevek v volilni enoti Kamnika še niso objavljeni kandidati za volitve v Državni zbor, zato je prav, da se volivci vpra-
šamo ali smo zadovoljni s sedanjim delom poslanca v Državnem zboru. Odločitev je odvisna od vsakega posameznika, vendar dovolite, da navedem nekatere zadeve, ki vam bodo omogočile oceno. Sedanji poslanec v državnem zboru ni nikoli razpravljal, ni postavljal vprašanj vladi, res pa je da je v štirih letih 3-5-krat poročal v imenu poslanske skupine. Posebej moram zapisati, da se je sedanji poslanec zelo angažiral pri gospodarski in družbeni reformi 2006 (glej Kamniški občan,) kjer se je zavzemal za stvari, ki v javnosti niso bile sprejemljive. Gospod Tupy in gospod Gobec sta reagirala na njegov prispevek. Od 68 ukrepov gospodarske reforme, ki jih je poslanec v celoti podpiral, upokojenci 8 ukrepom nismo dali podpore in vlada je to upoštevala. Poslanec se je zavzemal za enak prometni davek, čeprav bi se prehrambeni in živilski proizvodi leta 2006povišali za 11%. Povišale bi se tudi cene gostinskih, komunalnih, prometnih storitev,...skratka prizadetih bi bilo preko 75 % državljanov, čeprav vemo, da že danes 10-12% državljanov živi v revščini. Poslanec se je zavzemal za enake pogoje za upokojevanje moških in žensk, čemur smo upokojenci nasprotovali, ker za to še niso dani pogoji. Prav tako se je zavzemal za plačilo šolnine študentom na višjih in visokih šolah, kar ni sprejemljivo. Navedel sem le nekaj zadev, ki niso sprejemljive za širšo javnost, a seje zanje zavzemal poslanec.
Volitve so zelo pomembne, ker bodo poslanci odločali, kako naprej v naši družbi. Ali bomo gradili družbo na bogastvu posameznikov ali na razvoju in na socialni državi. Vsem občanom svetujem, da se volitev udeležijo polnoštevilno in da dajo svoj glas osebnosti, ki bo spoštovala pripombe volivcev, in ki se bo angažirala za nadaljnji razvoj Slovenije. Ne pozabimo tudi na kvoto žensk, ki imajo prednost, ker probleme mnogo bolj občutijo kot moški in se zato tudi bolj angažirajo.
VINKO GOBEC
Kamniški OBČAN
IZ STRANK IN DRUŠTEV
2. oktober 2008	1 1
KAMNIČANI SO SE NA VOLITVAH ODLOČILI ZA SPREMEMBE
V	nedeljo, 21. septembra, so se na volitvah državljani in državljanke Slovenije odločili za spremembe. Odgovornost za spremembe so zaupali Socialnim demokratom z Borutom Pahorjem na čelu. Še z večjo razliko med SD in SDS kot na državni ravni smo zmagali Socialni demokrati v občini Kamnik, kjer je bila prednost SD pred drugo uvrščeno SDS okoli 3%.
V	občini Kamnik smo tako Socialni demokrati dosegli 30,2 % glasov, od tega v Kamniku pr eko 35 % v volilni enoti 3 in preko 37 % v volilni enoti 4. Na velikih voliščih v mestu Kamnik smo Socialni demokrati dosegli izjemno dobre rezultate. Tako smo na volišču v OŠ Toma Brejca dobili 42,33 % glasov, na Duplici 39,77 % glasov in na drugem volišču 39,80 % glasov, na volišču v občini Kamnik 35,22 % glasov, v ŠCRM smo dobili 34,39 % glasov,
ko bo sestavljena nova vlada, pa bo znana tudi dokončna sestava parlamenta.
Na drugem mestu je v občini Kamnik stranka SDS, ki je dosegla 27,3 %. Tudi v našem volilnem okraju je SDS dosegla drugi najboljši rezultat, in sicer 29,13 %. Župan Smolnikar (Desus) je dobil 8,72 % glasov, kar je nekoliko pod rezultatom, kot ga je dosegla stranka Zares (8,75 %). NSI je dosegla 7,83 % glasov in je po teh podatkih izpadla iz parlamenta. Ostali rezultati pa so: SNS 5,36 %, LDS 5,12 %, SLS 2,32 %, Lipa 1,47 %. Rezultati ostalih strank so nižji. Zgoraj navedeni rezultati še ne vsebujejo glasov iz tujine in glasovanja po pošti.
Če bodo tudi končni rezultati volitev potrdili zmago Socialnih demokratov na letošnjih volitvah, bo zmaga za nas šele začetek. Čaka nas težka in odgovorna
stitucije, ki jih plačujemo, da bi jim pomagali, premalo občutljivi za potrebe teh ljudi. Zavedam se velike odgovornosti, da Socialni demokrati upravičimo zaupanje ljudi in izvedemo spremembe, ki jih naša država in občina potrebujeta na gospodarskem, socialnem in na drugih področjih. Te zahtevne naloge, ki smo jih zapisali v svoj program, bo treba izvajati v pogojih recesije, ki jo ekonomisti napovedujejo, zato bo naše delo še posebej težko.
Morda pa se ljudje še premalo zavedajo, da so za spremembe v korist ljudi tako v državi kot v občini potrebni aktivni državljani in državljanke, ki te spremembe zahtevajo in sodelujejo pri pomembnih odločitvah v državi. Pot k bolj demokratični in ljudem bolj prijazni državi zato ne vodi le preko izvolitve bolj strokovne in demokratične vlade, temveč tudi preko močne civilne družbe. Zato je naloga dobre vlade tudi ustvarjanje pogojev za delovanje civilne družbe.
mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR
PRILOŽNOST NAJ DOBIJO MLADI
Kamnik je 16. septembra obiskala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Najprej si je ogledala staro mestno jedro, v nadaljevanju pa sta skupaj z Matejem Toninom pripravila novinarsko konferenco, na kateri sta spregovorila o položaju mladih v Sloveniji.
Ministrica Cotmanova je povedala, da so v preteklem mandatu sprejeli kar nekaj pozitivnih ukrepov, prijaznih tako mladim kot družinam. Brezposelnost mladih se je znižala za 13 odstotkov, vlada je uvedla subvencije za delodajalce, če zaposlijo mlade. Sprejet je bili tudi prvi sistemski zakon o štipendiranju, ki omogoča večje število štipendij, predvsem pa sofinanciranje kadrovskih štipendij, je navedla ministrica. Z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih so olajšali položaj mladih družin, predvsem pa povečali dodatke za velike družine. Izpostavila pa je, da je ideja za uvedbo brezplačnega vrtca za drugega otroka nastala na njihovem ministrstvu, na predlog NSi, nato pa jo je udejanilo ministrstvo za šolstvo v zakonu, ki sodi v njegovo pristojnost.
»Naša mlada generacija bo morala ustvarjati zase in tudi
za nekoliko starejšo generacijo, da bo ta imela pokojnine in bomo vsi lahko dostojno živeli,« je na novinarski konferenci de-
jal Matej Tonin in v nadaljevanju poudaril, da je nujno, da se mladi vključujejo v politiko in tako sodelujejo pri odločitvah, ki bodo v največji meri vplivale na njihovo življenje. Kot je še dejal, se bo pri svojem političnem delovanju zavzemal za mlade, da dobijo kakovostno izobrazbo in s tem priložnost za dobro službo s poštenim plačilom. S tem pa bodo ustvarjeni tudi pogoji, da si bodo lahko mladi ustvarili družino.
dr. DAMJAN HANCIC
Ministrica Marjeta Cotman je obiskala Kamnik.
Mag. Julijana Bizjak Mlakar, kandidatka SD, z občani in občankami med volilno kampanjo.
na predčasnih volitvah 36,45 % glasov, na volišču v GD Kamnik pa 40,63 % glasov. Skoraj 42 % je bil rezultat SD na volišču v Črni. Na voliščih v urbanih področjih našega volilnega okraja smo Socialni demokrati prejeli okoli 39 % glasov, nekoliko nižji so bil rezultati na podeželju, vendar tudi tu precej nad pričakovanimi. Tako je bil npr. v Komendi rezultat za SD 24,2 %, kar je boljše kot kadarkoli doslej.
S tem smo dobili Socialni demokrati 29,34 % glasov v volilnem okraju, ki zajema občini Kamnik in Komendo. Velik napredek glede na pretekle volitve smo kamniški in komendski Socialni demokrati dosegli tudi med volilnimi okraji VE Kranj, saj smo se uvrstili na peto mesto med 11 volilnimi okraji in smo trenutno tik pred pragom za vstop v parlament. Čez manj kot dva meseca,
naloga, da sestavimo koalicijo in oblikujemo takšno vladno ekipo, ki bo sposobna izpolniti program za izboljšanje kakovosti življenja ljudi. Prav zaradi dejstva, da bi lahko prispevali k bolj prijazni Sloveniji za vse prebivalce, smo se Socialni demokrati tudi potegovali za zmago na volitvah.
Med volilno kampanjo so me občani in občanke Kamnika opozorili na številna področja v državi in v občini, za katere menijo, da bi jih bilo treba spremeniti. Presenetilo pa me je, da sem med kampanjo srečala veliko mladih in starejših občanov in občank, ki težko živijo in pred seboj ne vidijo ustrezne perspektive, ker imajo nizke dohodke, so bolni in zanje ni ustrezno poskrbljeno, so brez zaposlitve in ne vidijo možnosti zanjo, ker ni ustrezno urejene štipendijske politike v občini in v državi, ker so funkcionarji in in-
Kamniški delovni invalidi v Topolšici
Medobčinsko društvo invalidov Kamnik (MDI Kamnik) se trudi svojim članom ponuditi kar največ, od možnosti izobraževanja in udeležbe na različnih seminarjih in delavnicah, do strokovne pomoči pri reševanju njihovih problemov in stisk. Vsako leto med drugim organizira tudi petdnevno okrevanje v Termah Topolšica.
Drugi teden v septembru je bil obsijan s soncem in 68 članov MDI Kamnik je od 8. do 13. septembra lahko resnično uživalo na svežem zraku - v plavanju v zunanjih bazenih, v sprehodih, terapijah, saj sonce daje še dodatno moč in energijo. Zadnja dva dni se jim je na izobraževalnem seminarju pridružilo še 25 poverjenikov, tako da je bilo v Topolšici skupaj kar 93 članov.
Prvi dan seminarja je bil namenjen predstavitvi ZDIŠ - Zveze delovnih invalidov Slovenije in MDI Kamnik, za kar je poskrbel predsednik Janez Sedušak, ki je poleg organigrama MDI Kamnik predstavil še program dela društva za leto 2009. Podpredsednik Jože Gorjan se je posvetil delu poverjenikov na terenu v prihodnjem letu. Posebno pozornost je namenil ravnanju z osebnimi podatki članov v skladu z novim društvenim Pravilnikom o varovanju zaupnih in osebnih podatkov.
Drugi dan so udeleženci pozorno prisluhnili predavateljici Marji Strojin, univ. dipl. psih., na temo
»Delo prostovoljcev v društvih«. Tudi sama je delovni invalid in je pozornost poslušalcev pritegnila s pripovedjo lastne izkušnje - srečanja z invalidnostjo in ravnanjem, ko si kar naenkrat postavljen pred dejstvo, da nisi več to, kar si bil. Obstajata dve poti: da se zapreš vase in se smiliš sam sebi ali pa sprejmeš invalidnost in tako pomagaš sebi, svojim domačim in pozneje tudi drugim.
Drugi del njenega predavanja je bil namenjen delavnicam. Po skupinah so skušali najti odgovore, kako je posameznik izvedel za društvo in kako je prišel v društvo; kaj pričakuje od društva
in kaj lahko nudi društvu. Razprava je bila živahna in izvedeli smo, da je največ ljudi izvedelo za MDI Kamnik preko prijateljev ali že včlanjenih družinskih članov. Zelo pomembna je brezplačna pravna pomoč, predvsem za zaposlene invalide. Z delom društva so v glavnem vsi zadovoljni, saj jim nudi širok spekter pomoči in dejavnosti,-želijo pa si več informacij preko medijev.
Poverjeniki so pomemben člen društva, saj z informacijami s terena o težjih bolnikih (članih društva) pripomorejo, da se jih obišče ali se jim nudi kakšna druga vrsta pomoči.
V zadnjem času se je starim pridružilo nekaj novih poverjenikov in seminar je bil tudi priložnost, da se spoznajo med seboj. Seminarja se je udeležilo 30 od 37 poverjenikov, 5 članov Komisije za socialno-zdravstvene programe in 14 članov Izvršnega odbora MDI Kamnik, kar je zelo razveseljivo. Vsi so bili mnenja, da so take in podobne delavnice zelo koristne in potrebne. Ni pa zanemarljivo dejstvo, da je sodelovanje med MDI Kamnik in Termami Topolšica zelo dobro in da so kamniški invalidi tam vedno zelo lepo sprejeti.
MARINKA MOŠNIK
Udeleženci seminarja s predavateljico Marjo Strojin.
Zanimiv večer z dr. Patrickom Vlačičem
V polni dvorani Matične knjižnice Kamnik je 20. avgusta potekala razprava o varovanju interesov Slovenije v mednarodnih odnosih. Razpravo je vodila mag. Julijana Bizjak Mlakar, svetovalka predsednika SD Boruta Pahorja. Gost večera je bil dr. Patrick Vlačič, profesor mednarodnega in gospodarskega prava.
Po izčrpnem opisu najbolj aktualnih mednarodnih dogodkov smo razpravljavci prešli na vročo temo slovensko hrvaških odnosov. Pogovarjali smo se o jedrski elektrarni v Krškem. Splošno mnenje razpravljavcev je bilo, da bi morala biti Slovenija precej bolj odločna, da bi sosedje prevzeli tudi obveznosti iz te pogodbe.
Precej podrobno je nato predavatelj predstavil probleme meje med Slovenijo in Hrvaško, ki postane vsakič pred volitvami zlorabljena tema nekaterih političnih strank za nabiranje volilnih glasov. Predavatelj je bil mnenja, da bo mejni spor dolgotrajen, da pa v njem ne bo zmagovalca. Prisotni so se strinjali o preveč mlačni slovenski zunanji politiki. Takšna politika pa sosedom odgovarja. Pri tem je prišlo do določenih ravnanj, ki bodo imela neugoden vpliv na reševanje obmejnega spora. Zanimivo razpravo smo zaključili z ugotovitvijo, da je v zunanji politiki marsikaj narobe, kar pa mora nova vlada spremeniti.
MOJCA JONCESKA MALOVRH
RAČUNOVODSKE Ml BOJ d. o. o.
STORITVE	Kamnik, Zlkova ul. 4
za podjetja, društva, s.p. tel.: 01/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
Kmetje, preverite navzkrižno skladnost na kmetiji!
Kontrole navzkrižne skladnosti se bodo v prihajajočih mesecih okrepile, zato smo prepričani, da vam predhoden pregled s kmetijskim svetovalcem lahko zelo koristi. Naši kmetijski svetovalci so za potrebe svetovanja iz navzkrižne skladnosti strokovno pripravljeni, saj so opravili potrebna izobraževanja, zato vam bodo v primeru ugotovljenega neskladja oz. nepravilnosti znali tudi ustrezno svetovati.
Na KGZS namreč ugotavljamo, da kmetje premalo izkoriščate možnost konkretnega predhodnega preverjanja svoje kmetije po zahtčvah navzkrižne skladnosti. V skladu z zakonodajo EU je svetovanje iz zahtev navzkrižne skladnosti na voljo vsem kmetijam tudi v naši državi. Pomembno je, da ste seznanjeni z zahtevami, ki jih vaša kmetija mora izpolnjevati. Te zahteve se med letom kontrolirajo v sklopu rednih (izvaja jih AKTRP) in administrativnih kontrol navzkrižne skladnosti. Administrativna kontrola pomeni, da so tudi drugi organi (kmetijski, okoljski, veterinarski inšpektor ...) dolžni morebitno neizpolnjevanje zahtev sporočati Agenciji za kmetijske trge; posledično ste lahko sankcionirani celo dvakrat, po nacionalni zakonodaji in v obliki zmanjšanja subvencij.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zato ponovno predlaga, da kmetje izkoristite možnost in preverite svoje kmetije glede izpolnjevanja zahtev navzkrižne skladnosti. Predhodno lahko že sami preverite vse zahteve s pomočjo brošure Priročnik za izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti za kmetijska gospodarstva, ki ste jo prejeli med subvencijsko kampanjo. Vsekakor pa zainteresirani kmetje kontaktirajte najbližjo izpostavo kmetijskosveto-valne službe in se skupaj uskladite glede najprimernejšega termina za obisk svetovalca na svoji kmetiji.
KSS Izpostava Kamnik
Članice SDS Kamnik vsestransko aktivne
Članice ŽO OO SDS Kamnik smo poleg sodelovanja v matičnem odboru aktivne v občinskem svetu občine Kamnik, redno se udeležujemo dejavnosti, ki jih organizira ŽO SDS Gorenjske regije, članice in simpatizerke pa se sestajamo še na srečanjih, ki jih organizira IO ŽO SDS Kamnik. Med dejavnostmi, ki smo jih predvidevale za naše delovanje ob ustanovitvi našega odbora, je veliko tem, ki se dotikajo kvalitete življenja in bivanja vseh prebivalcev naše občine. Vzpodbuda k njihovi obravnavi so bila tudi srečanja v okviru ŽO SDS Gorenjske regije, na delavnicah pa smo se v ožjem krogu posebej dotaknile tistih vprašanj, ki so aktualna v našem ožjem območju.
Vsakega posameznika zanima, kako bo preživel jesen svojega življenja, kako se bodo mladi iz naših, predvsem bolj odmaknjenih krajev kvalitetno izobraževali, kako bomo reševali stanovanjsko problematiko mladih družin, kakšna bo kvaliteta našega zdravstvenega sistema, kako se kot posameznik motivirati za vseživljenjsko učenje, kako bomo poskrbeli za medosebne odnose, da ne bomo osamljeni. Vsak, ki si želi zase, za svoje najbližje, ne samo danes, ampak tudi za jutri, ustvariti ugodne pogoje za dvig kvalitete življenja v odnosu do vseh in za vsakogar, se srečuje s temi vprašanji. Zato bomo z našimi srečanji in obravnavo različnih tem z raznih področij našega življenja nadaljevale tudi v prihodnje. Vse članice SDS in simpatizerke ob vsaki priložnosti vabimo, da se srečanjem pridružijo v čim večjem številu. Uspeh vseh, ki si prizadevamo za boljši jutri, ni v zapiranju, samozadostnosti ali zatiskanju oči pred problemi, ampak je pot v odprtosti, sodelovanju, idejah posameznikov, pogovoru in upoštevanju vseh, tudi posameznikov. Potruditi se moramo vsi, kajti vsako življenje je vredno dostojanstva, ne glede na to, kako visoko kotiramo na družbeni lestvici. Zato si bomo v prihodnje prizadevale za še več sodelovanja pri organizaciji skupnih projektov, predvsem z mladimi in seniorji. Vse nas družijo isti cilji in samo z združenimi močmi bomo še bolj uspešni.	ANČKA PODBEVŠEK,
predsednica ŽO OO SDS Kamnik
12	2. oktober 2008
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN
Najbolj popularna igra z žogo tudi pri nas
Domačini so pokazali, da v Kamniku raste odlična generacija, kije brez poraza na turnirju osvojila drugo mesto. O zmagi na turnirju je odločal gol razlike. Sta pa v Kamniku ostala naslova najboljšega strelca - Milan Ristovski, in najboljšega igralca turnirja - Gašper Hrovat.
Terme Snovik Cup 2008
selju v Snoviku, dobro počutili in v bazenih tudi sprostili pred zahtevnimi tekmami. »Turnir je dobra promocija za naš klub in občino kot celoto. Vsekakor se bomo trudili, da bo turnir postal tradicionalen,« o prihodnosti že razmišlja predsednik NK Kamnik, kjer se ponašajo s prenovljenimi klubskimi prostori. Boljši delovni pogoji bodo vsekakor pripomogli k boljši kvaliteti dela. Da v Kamniku dobro delajo z mladimi seveda najbolje dokazujejo rezultati in zanimanje za to najbolj popularno in razširjeno igro z žogo na svetu. Vsi mladi (rojeni med letoma 1996 in 2001), ki bi si želeli pridružiti kamniškim nogometašem, pa so vabljeni k vpisu, več podatkov o klubu in kontaktne informacije pa so na voljo na spletni strani www. nklub-kamnik.si
Nogometni klub Kamnik je v sodelovanju s Termami Snovik na predzadnji septembrski vikend, 20. in 21. septembra, organiziral prvi mednarodni nogometni turnir »Terme Snovik Cup 2008« za dečke do desetega leta. Na dvodnevnem turnirju je sodelovalo dvanajst domačih in tujih ekip. Pokal zmagovalcev so dvignili dečki iz ljubljanskega NK Bravo, drugo mesto je osvojila prva ekipa kluba gostitelja (NK Kamnik A), tretje pa podmladek ljubljanskega prvoligaša NK Interblock.
Mladi nogometaši so tekme po
skupinah na kamniškem stadionu v Mekinjah začeli že v soboto dopoldan. Na opoldanski otvoritvi, kjer so jih pozdravili predsednik NK Kamnik Boris Švajger, kamniški župan Anton Tone Smolnikar in podžupan Brane Golubovič, pa se je zbralo preko sto aktivnih udeležencev turnirja in njihovih spremljevalcev iz dvanajstih klubov. Poleg dveh ekip domačega nogometnega kluba NK Kamnik so na turnirju sodelovali še NK Bravo, NK Interblock, NK Koper, NK Olimpija, NK Mik CM Celje ter NK Brinje iz Slovenije. Tuje barve pa so zastopali FK Rabotnič-ki iz Makedonije, FC Trofaiach iz Avstrije ter dve ekipi ŠN Dalmati-nac, kjer vadi podmladek slovite-
ga splitskega Hajduka, v katerem je del svoje kariere odigral tudi kamniški nogometaš Suad Fileko-vič, trenutno član mariborskega prvoligaša.
Prva tri mesta so na koncu pripadla slovenskim klubom. Varovanci trenerja Darka Danka z NK Bravo so se po razburljivi zadnji tekmi v nedeljo proti domačinom kljub neodločenemu izzidu (0:0) zaradi boljše gol razlike veselili skupne zmage. Z vrst zmagovalne ekipe prihaja tudi najboljši vratar Kenan Bosnič, medtem ko sta najboljši strelec in igralec turnirja iz vrst drugo uvrščenega NK Kamnik A. Milan Ristovski se ponaša z naslovom najboljšega strelca, Gašper Hrovat pa je bil razglašen za
najboljšega igralca turnirja.
Tretje mesto so osvojili nogometaši Interblocka iz Ljubljane, četrta pa je bila prva splitska ekipa ŠN Dalmatinac.
»Turnir je v vseh pogledih uspel. Prejeli smo številne pohvale s strani sodelujočih,« je z izvedbo premiernega turnirja zadovoljen predsednik NK Kamnik Boris Švajger, ki se je še posebej zahvalil vsem delavcem NK Kamnik in glavnemu sponzorju Termam Snovik. Slednji so prav tako zadovoljni, saj so se trenerji in mladi nogometaši, ki so bivali v njihovem apartmajskem na-
Gašper Hrovat, izbran za najboljšega igralca turnirja:
»Obiskujem 5.c razred Osnovne šole Preseje pri Radomljah. Nogomet sem začel igrati pri 7 letih, zdaj pa že leto in pol igram v NK Kamnik. Ze od malih nog doma igram nogomet, navdušil pa me je starejši bratranec, ki je igral za NK Kamnik. Nogomet sem pričel igrati v NK Radomlje, nato sem se odločil za prestop v NK Kamnik, kjer sem že pred tem navezal več prijateljskih vezi in tudi delo trenerske ekipe mi je bil zelo všeč.
Moji najljubši igralci so C. Ronaldo, Messi in Gerard. Najbolj mi je v spominu ostal letošnji junijski mednarodni turnir na Madžarskem (Blatno jezero), kjer smo osvojili prvo mesto, poleg tega pa smo se še odlično zabavali.
Menim, da sem najboljši igralec turnirja postal, ker redno obiskujem treninge in marljivo treniram. Za vse moje uspehe bi se zahvalil vsej nogometni ekipi, trenerju Roku in Romanu, saj mi brez njih ne bi uspelo.«
Igralec z »najdaljšim stažem« v kamniški
pk tJ&HU ekipi pa je vratar Luka Podgornik:
»Obiskujem 5. razred OŠ Stranje, ■ui V :v:' g Ohm nogomet pa igram že štiri leta. Ze V j|| ''im	kot otrok sem neprestano brcal
11	Tjyt	žogo in tako sem se že kmalu od-
KjHV	riK	ločil, da bom igral nogomet. V NK
! Jp. Kamnik mi je všeč, fantje smo res V' S 1 prijatelji in super ekipa. Veseli me ” ,	tudi to, da so naši rezultati ved-
no boljši. Pohvalil bi oba trenerja K (Roka in Romana), ker brez njiju prav gotovo ne bi bili tako uspešni. Naj igralec zame pa je Lionel Andres Messi. V lepem spominu mi je ostal turnir v Splitu (2006), H ko sem proti NK Brinje v zadnji EK minuti obranil enajstmetrovko in smo zato zmagali tekmo. Čeprav KF z	je včasih naporno, imam nogomet
rad, ker se veliko gibljemo zunaj, na svežem zraku.«
OS Toma Brejca na nogah
Odbojka na mivki
Kamniške dijakinje tretje na državnem prvenstvu
Ekipa štirih kamniških odbojkaric, dijakinj Šolskega Centra Rudolfa Maistra, si je zadnjo soboto v mesecu septembru na Državnem prvenstvu v odbojki na mivki za srednje šole v Ankaranu z atraktivno in borbeno igro priigrala tretje mesto in s tem za kamniško srednjo šolo dosegla najboljši rezultat doslej.
Dekleta so se na državno prvenstvo uvrstila kot prvouvrščena ekipa s področnega tekmovanja, ki je 18. septembra potekalo v Besnici pri Kranju, kjer so zmagale vse tri tekme brez izgubljenega seta. Na državnem prvenstvu v Ankaranu se je zbralo osem najboljših ekip s področnih tekmovanj, ki so se pomerile v dveh skupinah. Kamničanke so v svoji skupini zasedle drugo mesto (premagala jih je Gimnazija Ravne na Koroškem in se uvrstila v finale), kar jih je pripeljalo do boja za bronasto kolajno, ki so ga z 2:0 dobile proti Srednji šoli Črnomelj. Prvo mesto je zasedla Gimnazija Ravne na Koroškem pred Gimnazijo Celje.
Nika Obolnar, Doris Puketa, Ana Hribar in Petra Vrhovnik so dijakinje 2. letnika naravoslovne gimnazije, sošolke in članice kamniškega odbojkarskega kluba. Poleg šole njihov vsakdan krojijo naporni treningi, teden ponavadi zaključijo s tekmovanji. Te mladenke so sestavni del kamniške ženske članske ekipe, ki bo letos igrala z najmočnejšimi slovenskimi klubi v prvi državni odbojkarski ligi. Poleg članske jih čakata še kadetska in mladinska liga, kar pomeni, da bodo od oktobra do maja njihove sobote rezervirane za članska tekmovanja, nedelje pa za kadetska oziroma mladinska. Hud tekmovalni tempo pa se s tem še ne zaključi. Nekaj sred bo potrebno rezervirati tudi za tekmovanja v Pokalu Slovenije.
Delavnost in veselje do tega športa narekujeta dekletom, da vztrajajo na začrtani športni poti, ki ni lahka in brez razočaranj. A vztrajnost obrodi sadove. Z nekoliko sreče in čim manj poškodbami skoraj gotovo...	KSENJA VRHOVNIK
V ponedeljek, 22. septembra, je bilo kar nekaj učencev, staršev in učiteljev na nogah. Vas zanima, zakaj? Ker smo se zjutraj na dan brez avtomobila PEŠ odpravili v šolo.
Med 16. in 22. septembrom je potekal evropski teden mobilnosti. Osrednja tema tega tedna brez avtomobila je bila ZADIHAJMO S POLNIMI PLJUČI. Namen te akcije lahko razberemo že iz njenega naslova: opozoriti na onesnaženost zraka, ki ga dihamo in pomagati k izboljšanju njegove kakovosti. Tudi mi lahko kaj prispevamo k temu, če vsaj včasih spremenimo svoje navade: na izlet se lahko peljemo s kolesom, v trgovino se od-
pravimo peš, v službo se peljemo z avtobusom ali vlakom.
Na naši šoli smo pripravili akcijo PEŠ V ŠOLO. Učence prvega triletja smo povabili, da se nam zjutraj pridružijo na treh lokacijah: na parkirišču pri Mercatorju, pri baru Coprnica na Perovem in na železniški postaji. Pridružilo se nam je tudi veliko staršev, ki so z veseljem in dobro voljo pospremili četo nasmejanih otrok skupaj z nami v šolo. Celo vreme, ki je bilo v teh dneh dokaj kislo, je bilo v ponedeljek do nas prijazno. Kot da bi celo narava zaželela srečno pot otrokom in staršem, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo.
Del dopoldneva smo otroci in učitelji preživeli na našem igrišču, kjer sta Mladinski center Kotlovnica in Občina Kamnik pripravila nekaj dejavnosti. Otroci so se na prometnih poligonih poigrali z avtomobilčki in s prometnimi znaki, s kredo so risali na asfaltno igrišče
in spoznavali delo policistov. Najbolj jim je bil všeč policijski avto.
Tako smo tudi učenci in učitelji naše šole naredili nekaj dobrega za okolje, čistejši zrak in zase. Se vidimo spet prihodnje leto? Prav gotovo. Zbrali se bomo še v večjem številu.
MOJCA ŽELEZNIK
PRIJATELJSTVO SLOVENCEV IN ČEHOV
______________________
Nasmeh za uspeh: Nika, Doris, Ana in Petra.
Skupina tridesetih dijakov gimnazije ŠCRM Kamnik smo se skupaj s profesoricama Marto Janežič in Sonjo Trškan pred skoraj petimi meseci odpravili na Češko v Kutno Horo, kjer so nas pričakali češki dijaki, pri katerih smo preživeli en teden. Dnevi so nam hitro minevali ob pohajkovanju po Češki in ob spoznavanju novih prijateljev.
Zagotovo smo vsi uživali ob ogledu Prage, ki nas s svojimi gotskimi in baročnimi stavbami prestavi za 200 let v preteklost, ko so se po tlakovanih ulicah še sprehajale dame v razkošnih oblekah, moški s klobuki in palicami v rokah in ko so mimo drdrale kočije z vpreženimi konji. Skozi Prago teče reka Vltava, preko katere se razteza mnogo mostov, med njimi Karlov most, ki ga je dal zgraditi Karel IV. Most je obogaten s številnimi kipi in nudi odličen razgled na Vltavo, ki jo opeva znani češki skladatelj Bedrich Smetana. Nad Prago se dviga največji grajski kompleks v Evropi, ki očara s svojo razkošnostjo in veličino. Sredi kompleksa stoji monolit, delo arhitekta Jožeta Plečnika, ki kaže na dobre odnose med Čehi in Slovenci že v preteklosti. Tu stoji tudi katedrala Sv. Vida, v kateri so se skozi stoletja poročali in se udeleževali obredov češki kralji.
Češka pa ima še mnoga druga mesta, vredna ogleda. Mi smo si ogledali še Kolin in Kutno Horo. V Kolinu smo si ogledali katedralo sv. Bartolomeja, delo arhitek-
ta Petra Parlerja, ki je hkrati tudi avtor mogočne katedrale Sv. Barbare v Kutni Hori. Ogledali smo si še židovsko četrt in pokopališče, ki sta danes zaradi grozot 2. svetovne vojne zapuščena oz. tam ni več nobenih Židov, ter tovarno TPCA (Toyota, Peugeot, Citroen Avtomobil), kjer je postopek izdelave avtomobila navdušil tudi dekleta.
Uživali smo tudi ob ogledu kulturnih znamenitosti Kutne Hore, kot so že omenjena katedrala, kostnica, rudnik srebra, ki je zaradi ozkih rovov pri nekaterih izzval klavstrofobijo, kamnita fontana, nekdanji mestni rezervoar pitne vode, nekdanjo mestno hišo in kovnico denarja, ki ji pravijo Vlašsky dvr ...Po sila zanimivem tednu smo se poslovili od Češke in čeških prijateljev in odštevali dni do ponovnega snidenja.
In končno smo dočakali! V soboto, 6. septembra, zvečer so se pripeljali iz Kutne Hore v Kamnik, kjer smo jih že nestrpno
pričakovali. Po prvih objemih in pozdravih smo se razkropili in individualno preživeli ves naslednji dan. Izmenjali smo si poletne dogodivščine in si imeli veliko povedati - večinoma v angleščini, zaostajali pa niso niti češki, slovenski in nemški jezik. V ponedeljek zjutraj smo se vsi zbrali na Glavnem trgu v Kamniku, kjer nas je pozdravil naš župan A. T. Smolnikar. Povedal nam je nekaj besed o Kamniku, njegovem gospodarstvu, zgodovini in razvoju. Nato smo se razdelili po skupinah in se, Čehi in Slovenci, skupaj odpravili raziskovat Kamnik. Po svojih najboljših močeh smo gostom skušali predstaviti Kamnik, preizkusili smo se v igranju legende o kamniški Veroniki in se pri tem nasmejali do solz. Lahko si zamislite, kako so izgledali fantje v vlogi Veronike.
V prihodnjih dneh smo se zapeljali tudi na Primorsko, se spustili v Škocjanske jame, ki so nas navduševale s svojimi kraškimi pojavi, se sprehodili skozi Piran
in si privoščili še nekaj poletnih žarkov s kopanjem v Fiesi. Seveda smo se zapeljali tudi na Gorenjsko, se po 99 stopnicah povzpeli na Blejski otok in si ogledali Bohinjsko jezero v njegovih modrozelenih odtenkih. En dan smo preživeli tudi v Ljubljani, si ogledali Ljubljanski grad in pomembnejše arhitekturne objekte. Vse prekmalu je prišel poslovilni piknik v Termah Snovik, kjer so nam prijazno odstopili prostor, in naslednje jutro slovo.
Poleg vseh prijetnih izkušenj, ki smo si jih nabrali v tem tednu in v tednu na Češkem, nam bodo zagotovo ostala prijateljstva, ki smo jih sklenili in nova poznanstva, ki so v življenju zelo pomembna. Prijatelji po svetu nam omogočajo, da se kjerkoli počutimo kot doma ali vsaj ne kot popolni tujci. Mislim, da nihče med nami ni zapustil Češke brez lepih spominov in upam, da lahko tudi Cehi rečejo podobno ob odhodu iz Slovenije.
Nataša Kodra, 4.a
Kamniški OBČAN
ŠPORT
2. oktober 2008	13

V finale Državnega prvenstva v odbojki na mivki za šole so se uvrstile kar tri osnovnošolske ekipe iz Kamnika.
Calcitovke stopnjujejo formo
Odbojkarji Calcit Kamnika v letošnji sezoni na začetku novega prvenstva nimajo sreče s poškodbami. Po tem, ko je že nekaj časa odsoten Alen Djordjevič Kamenik, se je na treningu poškodoval še Janez Turk, za katerega se še ne ve, kako huda je poškodba, več bo
namreč znano po slikanju kolena.
Vseeno se kamniška ekipa pripravlja na novo sezono, ekipi pa se bo prav gotovo priključil vsaj še en tuj igralec na mestu blokerja, trener Hribar pa bi si okrepitve želel še na sprejemalskem mestu, kjer se bo odsotnost Djordjeviča še kako poznala.
Kamničani so že igrali na pripravljalnem turnirju v Kranju, kjer
so premagali Galex Mir in izgubili z domačo ekipo Triglava. Prav ekipa Triglava bo prvi nasprotnik Calcita v prvem krogu državnega prvenstva, ki se bo začel 11. oktobra v Kamniku, v drugem krogu bodo Kamničani prav tako igrali doma z ekipo Maribora. V pokalnem prvenstvu se bodo Kamničani po vsej verjetnosti v osmini finala pomerili z Fužinarjem, v primeru uspeha pa jih za preboj na finalni turnir po vsej verjetnosti zopet čaka Triglav. Torej več kot dovolj možnosti za maščevanje lanskoletnega poraza v četrtfinalu DP.
Veliko več tekem pa imajo za seboj igralke Calcita. Le-te so na mednarodnem turnirju v Grosupljem osvojile tretje mesto potem, ko so v polfinalu izgubile proti kasnejšim zmagovalkam ekipi Grobičan iz Reke, v boju za tretje mesto pa so premagale domačinke. Minuli vikend pa so nastopile na turnirju v Ljubljani in zlahka osvojile turnir v konkurenci Šentvida, Grosupljega in Šempetra. Igralke Šempetra bodo tudi prve nasprotnice Kam-ničank v prvem krogu DP, ki ga bodo Kamni-čanke igrale doma. V
drugem krogu bodo gostile ekipo Ptuja. Torej bomo že na začetku videli, kam merijo Kamničanke. Ptujčanke bodo tudi nasprotnice v osmini pokala, kjer jih v primeru zmage v četrtfinalu po vsej verjetnosti čaka letos oslabljena ekipa Benedikta. Kamničanke imajo tako veliko možnosti, da z dobro igro prvič v novejši zgodovini zagotovijo tudi ženskemu delu nastop na finalnem turnirju.
S tekmovanjem pa so uspešno začeli mladinci, ki so na prvem
turnirju v Črnučah premagali tako domačine, kot tudi ACH volley in se tako že uvrstili v četrtfinale DP.
Prvi turnir pa bodo doma (OŠ Stranje) v soboto ob 10. uri igrale tudi Kamničanke. Njihove nasprotnice bodo ekipe Triglava in Fedrce Celje.
Šolske ekipe uspešne v odbojki na mivki
Kljub slabšemu vremenu in pripravam na novo sezono v dvorani, pa kamniške ekipe še kar naprej nastopajo na turnirjih za Državno pr-
venstvo v odbojki na mivki za šole.
Srednješolke ŠCRM Kamnik (Doris Puketa, Ana Katarina Hribar, Nika Obolnar in Petra Vrhovnik) so na finalnem turnirju v Ankaranu osvojile tretje mesto.
Na finalni turnir so se uvrstile tudi tri osnovnošolske ekipe. Ekipi OŠ Frana Albrehta sta v polfinalu zmagali tako v dekliški kot tudi fantovski kategoriji, medtem ko so se učenke OŠ Toma Brejca uvrstile na drugo mesto. Finale poteka ta teden v Ankaranu.
Cicol.
AMD Sitar Racing team
Pred zaključkom sezone v
Za nami je šest dirk državnega prvenstva v kar-tingu, pred nami pa zaključek in zadnja dirka v oktobru v Italiji. Letošnjo sezono se je Kamničanu Roku Sitarju - AMD Sitar racing team pridružil še Janez Vrhovnik s Tunjic, ki je svojo prvo tekmovalno sezono vzel zelo resno.
Rok Sitar, voznik razreda 7 - Light s 6 prestavami, kjer so karti najmočnejši in vozniki uveljavljeni, je s štirimi odpeljanimi dirkami trenutno na 11. mestu.
V zadnji dirki, ki je bila v Ptuju je bil zelo zadovoljen z osvojenim 8. mestom. Mesto državnega prvaka še vedno ostaja odprto do zadnje dirke, najboljše pa kaže Janezu Preši - Avto klub NSR, ki vozi tudi Pokal Clio in Žanu Humarju - AKK Šempeter.
Janez Vrhovnik tekmuje v razredu 8 - ROTAX z 2 prestavama. Po šestih odpeljanih dirkah je trenutno na 6. mestu. Tudi zanj je bila zadnja dirka državnega prvenstva na Ptuju zelo uspešna - dosegel je skupno 5. mesto. Na 1. mestu je pred zaključkom sezone Damjan Klobasa - AMD Ptuj, drugi jz kartjn„ tabora je Aljoša Gril - AMD Šlander.	B.S. dirki na Ptuju.
- Kamničana Janez Vrhovnik (levo) in Rok Sitar z mehanikoma na
kartingu
Tretji Češnjiški tek Balohovi in Spruku
Športno društvo Češnjice iz Tuhinjske doline pod Menino planino je v nedeljo, 21. septembra, organiziralo tretji »Ce-šnjiški tek«, ki se ga je udeležilo enainpetdeset tekačev in teka-
Absolutni zmagi sta ostali doma: Janja Baloh iz Srednje vasi in Marko Spruk iz Črne!
čic iz vse Slovenije. V absolutni konkurenci sta zmagovalca postala Marko Spruk iz Črne pri Kamniku (Klub gorskih tekačev Papež Kamnik) in Janja Baloh iz Srednje vasi pri Kamniku (Klub Polet).
Z 8,3-kilometrsko progo po razgibanem terenu je s časom 34:38 najhitreje opravil Marko Spruk (KGT Papež Kamnik). Tik za njim, le šest sekund kasneje, je v cilj pritekel domačin iz Tuhinjske doline Zdravko Volkar (ŠD Šmartno), na tretje mesto pa se je uvrstil Gregor Mlakar (KGT Papež Kamnik). Slednji je v boju za stopničke premagal Andreja Medveda (AK Domžale), ki je sicer odličen duatlonec, peto mesto pa je pripadlo domačemu »veteranu« Tomu Petku (ŠD Šmartno). »Na Češnjiškem teku sem nastopil drugič. Lani se tekme, katere trasa mi zelo ustreza, zaradi poškodbe namreč nisem udeležil«, je po tekmi povedal zmagovalec Spruk, ki je kljub težavam s koleni ugnal vso konkurenco. Letos med drugim
načrtuje tudi udeležbo na malem maratonu oz. na deset kilometrski preizkušnji v okviru tradicionalnega Ljubljanskega maratona.
Med dekleti je bila najhitrejša (47:16) članica Kluba Polet Janja Baloh iz Srednje vasi pri Kamniku. Za več kot dve minuti je ugnala Fani Podkrajšek (ŠD Izlake) in pa Majdo Zupan (Vransko), ki je tek končala na tretjem mestu. »VCešnjicah sem že tretje leto, od vsega začetka torej. Vzdušjejeprijetno, domače in prav zato se vračam. Proga je težka, a ko pritečeš v ciljje vse pozabljeno«, pravi zmagovalka Janja, ki tek večkrat tedensko trenira že v zgodnjih jutranjih urah, kot inštruktorica pa vadbo dopolnjuje še z aerobiko.
Organizator teka ni pozabil na nadobudne mlade športnike. S štartno-ciljnega prostora na Češnjiškem športnem igrišču so kot prvi krenili dečki in deklice, ki so se pomerili na 1,3 kilometra dolgi progi. V kategoriji mlajših deklic je bila najhitrejša domačinka Spela Jeglič (ŠD Češnjice), tik za njo je ciljno črto pretekla njena so-vaščanka Katjuša Železnik. Med mlajšimi dečki je prvo mesto osvojil Matevž Planko pred bratom Lovrom, oba sta člana kamniškega triatlonskega kluba TK Tri-sport Elektronček. Na stopničkah za 3- mesto je stal Leon Cimerman (Mengeš). V kategoriji starejših deklic so si mesta na stopničkah
razdelila dekleta iz KGT Papež: Maja Šlebir (1.), Diana Kotnik (2), Maša Šlebir (3.). Tudi pri vrstnikih v kategoriji starejših dečkov je bil najhitrejši član KGT Papež Mitja Kotnik, ki je zmagal pred Gregorjem Lazarjem (AK Domžale) ter Davidom Pauli-čem (Vransko).
Na 400-metrski progi so se pomerili predšolski otroci. Teklo je devet fantov in deklet, prvih mest pa sta se veselila Jan Berčon (AK Kladivar Celje) in Lucija Železnik iz Češnjic.
»Menim, da je prireditev odlično uspela. Morda sem pričakoval nekoliko več udeležencev, a sem vseeno zadovoljen, saj je bila zasedba tekačev kvalitetna,«je po prireditvi povedal predsednik SD Češnjice Rajko Jeglič, ki že razmišlja o naslednjih športnih prireditvah. »V okviru društva v jesenskih mesecih pripravljamo dva nogometna tur-nitja. Turnirju trojk bo sledil klasični malo nogometni turnir, pozimi pa bomo ob ustreznih snežnih razmerah izvedli tekmi na bližnjih 15-metrski in 35- metrski smučarski skakalnici,« napoveduje Jeglič in dodaja, da bodo ob športnem igrišču v Češnjicah kmalu zgrajene tudi garderobe in pokrit prostor, kar bo pripomoglo k še bolj kvalitetni izvedbi športnih prireditev v organizaciji ŠD Češnjice.
DAMIJAN RIFL
BO^ti
vadbo & masaža
Pilcites
Fit noscčko
Pilotes floto
Zdravo hrbtenico filgospa
TNZ
flerolotes
Jogalotes
Lokaciji: ZUIM & OŠ Nevlje
Informacije: 041 834 319 Bojana, pilatesbofit@gmail.com http://pilatesbofit.blogspot.com
TENIS IN DRUŽENJE
V soboto, 13. septembra, je bilo na teniških igriščih Duplica prijateljsko srečanje med TK Duplica in TK Ližnjan pri Puli. To je naše že drugo druženje in če se bo tako nadaljevalo bo verjetno prešlo v tradicionalno srečanje med dvema teniškima kluboma. Veliko je bilo tenisa (rezultati so postranskega pomena), veliko druženja in sklepanja prijateljskih vezi in nič politike, kajti ta športnikov ne zanima. Naši gostje so obiskali tudi prireditve ob dnevu narodnih noš in kljub hladnemu vremenu začutiti utrip našega Kamnika. Z veseljem jim bomo vrniti obisk, saj iz izkušenj prejšnjega leta vemo, da je v Ližnjanu dobra fešta.	MITJA REDJA
ZAČETNI LOKOSTRELSKI TEČAJ
LOKOSTRELSKI KLUB KAMNIK ORGANIZIRA ZAČETNI 12-URNI LOKOSTRELSKI TEČAJ ZA MLADINO IN ODRASLE.
TEČAJNIKI BREZ LOKOSTRELSKE OPREME Sl LAHKO NEKAJ OPREME BREZPLAČNO ISPOSODIJO V KLUBU.
PRIČETEK TEČAJA JE V SREDO, 15. OKTOBRA, OB 17. URI V DVORANSKEM LOKOSTRELSKEM STRELIŠČU NAD KEGLJIŠČEM V KAMNIKU ( poleg nogometnega igrišča v Mekinjah). Cena tečaja je 70 EUR
INFORMACIJE:
info@lkkamnik.si. GSM Dušan Letnar: 041 750 652
MilcS
RLESnti ŠOLO
PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE:
DRUŽABNI PLESI SALSA
PLESOMANIJA HIP HOP MAČO PLESNA JUHICA ORIENTALSKI PLESI
Za urnike poglejte no www mikiples.com ali pokličite na telefon 01/724 25 85
Zaključek desete veteranske balinarske lige
Duplicanom drugo mesto
LANEN CVET
tekstilna trgovina
* NOGAVICE Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
* VMNDST0PER3AKNE
*u	*30PE S KAPUCO
%


* FROTIR PIŽAME
„WfVANUASRM«
*&nn-Huce
* VER^°
PRIBOR ZASIPANJE * BLUZE I
* PLETENINE
OBIŠČITE NAS,
NAŠA PONUDBA OBLAČIL ČAKA NA VAS! Delovni čas: pon .-pet.: 9h-19h, sobota: 8h-13h
Ekipa Veteranov Balinarskega kluba Duplica, katere vodstvo je za Stanetom Rakom kot selektor prevzel Jože Grželj, je v sezoni 2007-2008 v skupini B rekreacijske veteranske lige na kamniško domžalskem območju zasedla odlično drugo mesto. Za svoj uspeh je na nedavnem zaključku rekreacijsko - veteranske lige, v kateri sodeluje 18 ekip s preko 150 igralci, na Količevem prejela pokal in diplomo.
Z doseženim rezultatom se bodo Dupličani, ki sodelujejo že od začetka te lige pred desetimi leti, prihodnjo sezono uvrstili v A skupino. V jesenskem delu tekmovanja se je veteranski ekipi pridružila tudi prva članica Pavla Levec.
Ob zaključku so priredili še ekipni turnir dvojic, kjer sta bila najboljša Stane Rak in Jože Ger-želj pred Mirom Semprimožni-kom in Pavlo Levec.
/Va sliki: Dupliški balinarji veterani ob zaključku desete veteranske lige: Jože Gerželj, Stane Rak, Miro Semprimožnik, Pavla Levec, Franc Bedič, Fabjan Pan-durič, Brane Pohlin, Sandi Požar,
Edo Horvat, Bojan Žagar
F. Svetelj
Obrat hitre prehrane
ZAPOSLI KUHARJA oz. POMOČNIKA
Tel.: 041-686-900
Aknela d.o.o., Perovo 26, Kamnik
MALI OGLASI
INŠTRUIRAM matematiko in fi-ziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571.
GARSONJERA, Mali grad, 40m2, ZK urejeno, opremljeno, vsi priključki, prodam. Tel: 051/358-889
GARSONJERO, opremljeno in ogrevano v Kamniku najame miren moški. Tel.: 040/649-381.
Gostišče GTC 902 ČRNIVEC
Tirosek 73
® 03/83 94 602 041/689 865
Sobotni večeri pri nas so prijetni - ob dobri hrani, živi glasbi in plesu.
To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov...
Sprejemamo rezervacije za
^ MARTINOVANJE ob živi glasbi
v soboto, 8. novembra
^ DECEMBRSKE ZABAVE ob petkih in sobotah
IN SILVESTROVANJE
z ansamblom Bratov Poljanšek
NOVOLETNI PLES obžmglasbi
Vabljeni tudi na nedeljska in praznična kosila.
mmumjmmmmmjcmuv
TEHNIČNA TRGOVINA jp£Tjpf v/
t«wjj® GE/	.:
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UGODNA OKTOBRSKA PONUDBA!
ZAMRZOVALNE SKRINJE
-10%
PRALNI STROJI
-10%
RADIATORJI GLAMOX s
-io% I
c
MIKROVALOVNE g
PEGICE

VI/

MALI GOSPODINJSKI APARATI-15%
s
s
>0
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
• BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24!
' ~;V1
NOVI SPLASH
7.990€

Predrzno oblikovano vozilo z vgrajeno najsodobnejšo tehnologijo na področju pasivne varnosti. Izbirate lahko med različico s 5-imi vrati z bencinskim 1.01 (48kW), 1.21(63kW) ali dieselskim 1.31 (55kW) motorjem.
Ob obletnici veljajo
1UB1LETNE CENE: SWIFT: 9.9906 SX4: 12.9906 IGNIS: 11.4906 JIMNY: 14.4906 GRAND VITARA: 20.6906
les) J
odV
Avtohiša AHAC&CO., d.o.o., Domžale
Mala Loka 15. 1230 Domžale rel: 01/56 2" 100 gsm: 041/465 000 e-mail: prodaja@ahac-co.eu
SUZUKI
Way of Life!
Slika je simbolna. Doplačila za zgornje cene: metalna barva=450€, prevoz in priprava vozila»250€, taksa za razgradnjo=70€-110€
ZAPOSLIMO
MONTERJA KNAUF SISTEMOV
iz Kamnika ali okolice.
TEL.: 041-689-761
KRAMAT D.O.O., KAMNIK, TRG TALCEV 5
Ko zaželimo si tvoje bližine, gremo na mirni kraj tišine.
Trenutke j teboj podoživimo, s spomini naprej živimo.
V SPOMIN
27. septembra je minilo žalostno leto, odkar ni več med nami naše drage žene, mami, tašče, babice
CILKE ŽEBOVEC
iz Rudnika
Hvala vsem, ki jo skupaj z nami nosite v srcih, v njen spomin prižigate svečke in postojite ob njenem grobu.
Njeni najbližji September 2008
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila naša mama in stara mama
DANICA DOLINŠEK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Žalujoči: vsi njeni
Kamnik, september 2008
Spoštovani!
, Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam,
so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno \ Noč in Dan!

Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom

POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje

Tel: 04/252-14-24 i
GSM: 041/624-685
HH I ’-•} m
Življenje je kot knjiga.
Za listom list... nastaja nov roman, nihče ne ve, kdaj napisana bo zadnja stran.
ZAHVALA
V 58. letu življenja nas je nepričakovano zapustil dragi brat, stric in svak
JANEZ KONCILJA
iz Zg. Tuhinja 8
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste pomagali pri reševanju. Hvala gasilcem za poslednje slovo, praporščakom, govorniku, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala njegovim dobrim sosedom in številnim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi September 2008
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelavartermopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Odšla si tja,
kjer večno spiš,
a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice
MARIJE ZDOVC
1.7.1951 -19.9.2008
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, stanovalcem Medvedove 5/b, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti: Hvala vsem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in molitve.
Posebna zahvala osebju Interne klinike - oddelka za gastro-enterologijo v Ljubljani, ki ji je lajšalo njene zadnje težke dneve.
Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi, Mestni godbi Kamnik, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
■	Vsi njeni
September 2008
Vesele urice
Akcija velja v Mercatorjevih hipermarketih. Popust se obračuna za vse nakupe artiklov, ki so vključeni v akcijo Vesele urice, opravljene med 9. in 11. uro ter med 1-t. in 17. uro. Opravljen nakup pomeni čas zapisa prvega izdelka na računu na blagajni. Nakup je predviden za količine, ki so običajne za gospodinjstvo. Popusti sc med seboj seštevajo. Popust se obračuna na blagajni in ne velja za pravne osebe. Popust velja za blago na zalogi.
va Hipermarket
Sn IVICr
vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo
petek. 10. oktobra, ob 17. uri:
Pravljična ura in otroška delavnica Debela repa sobota. 11. oktobra, od 10. do 14. ure:
Dobrodelna prireditev za otroke MIKADOMANIJA
nedelja. 12. oktobra, ob 10. uri:
Zabavna prireditev Mercatorjev harmonikar
torek. 14. oktobra, od 8. do 20. ure:
Promocijska akcija Mizica pogrni se!
petek. 17. oktobra, ob 17. uri:
Otroška prireditev s promocijo Kraš izdelkov Kraljestvo živali
Dtopdom
sam
skupina
VARCUJEM
pri samu NAKUPUJEM
gradnja, obnova in nega doma
•	ugodna cena premoga
•	gratis prevoz nad 21 do 25 km
Na top'eltl
pternOo
5% popust
za gotovino nad 31
in dvva



SAM d.o.o. Domžale,
Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
Prodajno mesto: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Tel.: 01/729 88 00
www.sam.si
www.peugeot.si
BLERŠČEK	FRLEC
FREMDA
ŠINPOS
GLOBR
FREMDA
PREIZKUSITE GA IN RAZUMELI BOSTE.
Daje novi Peugeot 308 SW atraktiven in prostoren družinski avto, lahko razberete s fotografije. Da pa bi spoznali njegovo izjemno oblikovano		
notranjost, izbrane materiale, inventivne prostorske rešitve in izjemen občutek, ki ga ponuja vožnja z njim, ga morate preizkusiti. Vabljeni v Cafe Peugeot 308 SW na kavo, rogljiček in testno vožnjo. Pri vseh Peugeotovih pooblaščenih prodajalcih!	novi SOS SU/	
PEUGEOT mufo*o£a TOTAL
Poraba (kombiniran način vožnje. 1/IOOkm): 4.7 - 7.7.Emislja C02 (g/km): 125 - 182.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 01, prodaja: 01/729 92 00, 722 81 31, 031/669 367

PIZZERJA. MC KAMNIK, Kovinarska 36 Dvk>\ Ml Vi!S :
pon.-čet. : 08-22K ,	" pet.-sob. ; 08-23H
ned.-praz.:08-15h
Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast... Brezplačna dostava na dom od lOh do 22h : Tel: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UGODNE CENE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!!
mz	ANATOMSKO
OBLIKOVANA
/1 * gl	OBUTEV PRIZNANIH
jam jmk	blagovnih znamk
x>'	od št 16-40
C	* ciciban * gE0X
rp -	, .	* SUPERFIT * NIKE
Trgovina z obutvijo * FRODDO
Velika ponudba šolskih in sobnih copat |
	F	
		
*
¥ _____________

@ ACCESSORIES
.	■ Z ""

. /* >'
. Z ^	' i
v* ^	•
AIMDOR - Mercator Center Kamnik
Izlil«
r **,


Zumm Celje
www.zlatarnacelje.si
VINTERSPOKT
Kjer se šport začne
XV EMONA OBALA
Naj bo življenje im
V Eliti Kamnik vas pričakujejo prijazne prodajalke.

V mesecu OKTOBRU:
20% rSA ODEJE im VZGLAVNIKE
ČISTILNICA IN PRALNICA	JZUizZi ±/-U
M O Dl
6TAvr?QvE
A IANA
Italijanska blagovna znamka IANA ima dolgoletno tradicijo, saj otroke od 0 do 14. leta starosti oblači že od leta 1928.
Podarite sebi ali vam najdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku.
Ne pozabite na posebno ponudbo *	* tega meseca in ugodne cene.
A L1 V"V Butik cvetlic Kalia, WWW.kalia.si Telefon: 830 9752
Ugodnosti in presenečenja na prodajnem mestu
Posebne ugodnosti za Mercator Pika kartičarje
Knjigarna in papirnica Pustite se P^senetiti!


Nova jesenski^ kolekcija
Sfaet?
www.peko.si
Vabljeni!
www.atpina.si
^ mESsnn nnimn
Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih.
V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu.
Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico.
ObJculejV
KAMNI KV
mm
Butik za Male Živali Strokoven nasvet In širok Izbor i hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci
ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16
www.zootic.si
■MiJa
SimPLE
PODALJŠEVANJE LAS :® AKCIJA samo 300€ za 100 pramen dolžine 40cm. DARILNI BON ideja za darilo? %
«-/<*) (3V3
Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si


Cena paketka srečk je 5 EUR.
Izpolnim ti 5 želja..
Ob nakupu štirih srečk vam srečko f

Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, nedelja m prazniki od 8. do 13. ure.