GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK KAMNIŠKI OBČA ŠT. 1 LETO 16 JANUAR 1977 CENA 3 DIN Resolucija o razvoju občine Kamnik v letu 1977 Dogovor o letošnjih načrtih Občinska skupščina je na lanski decembrski seji obravnavala in dala v javno razpravo pomemben dokument — osnutek resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine v letu 1977. Obenem pa tudi poročilo o uresničitvi lanskoletnega načrta. Ker je letošnje leto izredno pomembno za začetek uresničevanja razvojnih nalog, za katere smo se dogovorili lani julija s sprejemom občinskega srednjeročnega družbenega plana do leta 1980, moramo vsi občani in delovni ljudje tvorno In neposredno sodelovati pri oblikovanju letošnjega načrta. Ta dokument nikakor ne sme biti le kos papirja, pač pa stvaren dogovor vseh nas o tem, katere naloge moramo letos opraviti. Z resolucijo moramo čim bolj podrobno opredeliti naloge, ki jih narekujejo ključna vprašanja našega razvoja, zapisana v srednjeročnem planu. Naša razprava mora biti namenjena predvsem tem osrednjim halogam. Naj na kratko opozorimo na nekatere od teh nalog v luči predloženega osnutka. Najprej porast družbenega proizvoda. V srednjeročnem planu smo začrtali poprečno rast 6 0/c, letno, za letos pa načrtujemo 5 odstotno povečanje. K tej porasti naj bi z 2.2 u/„ prispevala večja zaposlenost, za 2,8«/» pa naj bi P°rasla produktivnost. Predvidena rast zaposlenosti je kar za celo procentno točko nižja od predvidenega petletnega poprečja (3,8 Vo). Prav na tem področju pa nas čaka največ dela in prizadevanj. 2 boljšo organizacijo dela, sodobnejšo tehnologijo, z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti in surovin ter z drugimi ukrepi, moramo hitreje povečevati našo produktivnost, če hočemo napredovati v našem razvoju. Ne gre Pa pri tem samo za to, da bomo na enega zaposlenega 'Zdelali več kosov izdelkov, Pač še posebej za večjo produktivnost v širšem družbenem smislu, da bomo omejevali porast takoimenovane režije v proizvodnji in izven nje. Večja družbena produktivnost je eden izmed osnovnih pogojev za to, da bomo lahko opravili tudi zahtevne naloge v razvoju naših družbenih dejavnosti ter hitreje reševali tudi naše stanovanjske, komunalne, prometne težave in še posebej resneje Poskrbeli za varstvo našega okolja. Na povečanje produktivnosti lahko poleg izboljšanja strokovne sestave zaposlenih in boljše organizacije dela mno- go vplivajo tudi naložbe v modernizacijo naše proizvodnje, saj so stroji in naprave v večini naših tovarn že močno zastareli. Ravno tu pa prepočasi napredujemo. To kaže tudi podatek, da smo lani načrtovali v našem gospodarstvu za preko 19,5 milijarde S din naložb, dejansko pa jih nismo uresničili niti polovico (9,7 milijarde S din). Letos naše gospodarske organizacije načrtujejo okrog 22,5 milijarde Sdin vlaganj v modernizacijo in razširitev proizvodnje. To so kar precejšnja sredstva, ki jih moramo na osnovi vsestransko proučenih programov čimprej naložiti, da se bo njihov učinek čimprej odrazil na višji produktivnosti. Tudi na področju dohodkovnega povezovanja naših gospodarskih organizacij s sorodnimi organizacijami v smislu načel zakona o združenem delu nas čaka še precej nalog. Hitreje, kot dosedaj, se moramo otresti naše marsikdaj še precejšnje zaprtosti v ograje podjetij, v občinske meje itd. Tudi že obstoječe povezave je treba hitreje vsebinsko razvijati. Na področju trgovine in preskrbe moramo čimpreje uresničiti že več let staro zamisel o nujno potrebni gradnji blagovnice v Kamniku. Tudi na področju gostinstva in družbene prehrane moramo stanje izboljšati. Zelo pomemben za našo občino je tudi hitrejši razvoj obrti, zlasti storitvene. Zato se moramo nujno čimprej odločiti za to, v katerem predelu občine bomo zagotovili zemljišča za gradnjo novih obrtnih delavnic in kako bomo tudi z ostalimi ukrepi, zlasti z ustrezno davčno in kreditno politiko pospeševali razvoj obrti. Najvažnejša naloga na po- Žalna seja Vodstva družbenopolitičnih organizacij in kamniške občinske skupščine so imela na dan pred pogrebom predsednika zveznega izvršnega sveta Dže-mala Bjediča žalno sejo. O liku revolucionarja in priljubljenega državnka, ki se je tragično ponesrečil v letalski nesreči pri Sarajevu, je spregovoril Franc Svctelj, predsednik kamniške občinske skupščine, ki se je z njim srečal v Titovem Užicu ob proslavi 30-letnice vojne industrije Jugoslavije. Z žalne seje so poslali sožalni brzojavki zveznemu izvršnemu svetu in občini Travnik v Bosni in Hercegovini, s katero je Kamnik pobraten. M. S. dročju družbenih dejavnosti v letošnjem letu je začetek gradnje šolskega centra v Kamniku. Čeprav še nimamo zbranih vseh potrebnih sredstev, moramo z lastnimi močmi začeti z gradnjo prve etape. Opreti se bomo morali predvsem na lastne sile in možnosti, čeprav smo doslej storili vse, da bi tudi v okviru srednjeročnega programa republiške izobraževalne skupnosti, ki še ni sprejet, zagotovili del potrebnih sredstev. V letošnjem programu je tudi gradnja otroškega vrtca v Komendi. Začeti moramo tudi z gradnjo obvozne ceste, ki je tudi v programu republiške ceste skupnosti in za katero bomo poleg sredstev iz cestnih pristojbin namenili tudi presežek, dosežen z vplačilom posojila za ceste. Tudi to cesto bomo morali graditi po etapah. Po dogovoru z republiško cestno skupnostjo bosta občina in cestna skupnost do leta 1980 za ta namen zagotovili skupaj okrog 3,2 milijarde S din srestev. Z dograditvijo kamniškega vodovoda, ki napaja z dobro pitno vodo območje, na katerem živi več kot polovica občanov, smo zagotovili dovolj zdrave pitne vode za daljše obdobje. Poskrbeti pa moramo, da bomo čimbolj zavarovali obstoječe vodne vire pred onesnaženjem. V tem smislu je velik prispevek tudi lani dograjen kanalski zbiralnik ob Kamniški Bistrici od Kamnika do Domžal. Letos moramo nadaljevati z gradnjo skupne čistilne naprave v Ihanu. Delovne organizacije pa bodo morale poskrbeti za grobo čiščenje odplak v svojih obratih in za priključke na glavni kanal. Na področju stanovanjskega gospodarstva se bo potrebno letos dogovoriti za združevanje večjih sredstev iz dohodka v ta namen, če želimo zgraditi predvidenih 276 stanovanj. Pa ne samo to, dogovoriti se moramo tudi za to, da bomo več združenih sredstev namenili za stanovanja delavcev v prosveti, v zdravstvu, v milici in drugih javnih službah. čeprav smor na področju kmetijstva v zadnjim letih krepko zaorali ledino v smislu preusmeritve kmetij v živinorejsko in mlečno proizvodnjo, pa nas tu čakajo še velike naloge. Ni pomembno samo varstvo kmetijskih zemljišč, pač pa tudi naloga, da bodo vsa kmetijska zemljišča čimbolje obdelana, da bodo dajala čimvečj i pridelek. Kmetijska zemljiška skupnost in skupnost za pospeševanje kmetijstva bosta morali bolj poskrbeti za opuščene kmetije in kmetijska zemljišča, zlasti v hribovitih predelih naše občine. To je pomembna naloga tudi z vidika naših obrambnih priprav. Leto 1977 bo izredno pomembno tudi na področju urejanja našega prostora, v katerem živimo. S spremembo našega temeljnega akta — urbanističnega programa, se bomo za nadaljnih pet let dogovo- rili, v kakšne namene bomo izkoriščali posamezne površine v naši občini. To je izredno pomembna in dolgoročna odločitev, zato mora pri njenem sprejemanju sodelovati čimveč občanov in delovnih ljudi. Pri krepitvi naše ljudske obrambe sta letos pred nami dve pomembni nalogi: ustanovitev enot narodne zaščite v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah ter povečanje števila enot civilne zaščite in skrb za njihovo boljšo opremljenost. O vseh teh in še drugih nalogah bodo te dni tekle razprave na zborih občanov v krajevnih skupnostih. Zato je prav, da se jih udeležimo v čimvečjem številu in jasno povemo svoje mnenje in predloge, pri tem pa seveda upoštevamo naše možnosti. Porabili bomo namreč lahko le toliko, kolikor bomo ustvarili. To mora biti naše vodilo, ki mora veljati tako za osebno kot za splošno in skupno porabo. Zato je prav, da imamo v teh razpravah pred očmi celovito bilanco ustvarjenega dohodka in skupno potrebnih sredstev za načrte, ki jih želimo letos uresničiti. F. Svetelj I S S spominske komemoraclje v Rudniku Spominska svečanost | v Rudniku | V počastitev spomina na padle borce in aktiviste = kamniškega okrožja je bila 8. januarja 1977 v Rud- §j niku svečanost. Pozdravni govor je imela podpred- H sednica ZB NOV Domžale Dragica Kolenc; slavnostni = govor pa predsednica OK ZSMS Domžale Vera Gro- 3 šelj. H V govorih so orisali potek borbe, v kateri so 3 zaradi izdajstva 6. januarja 1945 padle žrtve. V kulturnem delu programa so sodelovali men- 3 geška godba na pihala, mladinski pevski zbor OŠ || Radomlje ter moški pevski zbor Rudolf Božič iz = Radomelj. 3 K. F. 1 llinillllllllinnMtMIIIIIIIMIIIMIIlItlllltimillllllMimilllltllHtHIIIIMIIIIHIIIIlItllllllHIlIHIIIIIIHl S seje občinske konference ZKS Kamnik Potrebujemo kvaliteto Noben družbenoekonomski pojav ni »čist«, kajti v ne-drih starega se vselej pojavlja nekaj novega, ki pa bo to postalo šele, ko bodo za to dogorele družbenoekonomske in družbenopolitične razmere. Ta Marxova misel ni neznana in prav tako lahko velja za eno izmed ugotovitev nedavne seje občinske konference ZKS v Kamniku, na kateri smo obravnavali analizo o gibanju članstva v občini ter o nadaljnjih nalogah članov ZK na tem področju. Iz analize je razvidno, da »potrebujemo« še 170 članov da bi dosegli t. i. delavsko večino. Toda kako? Potrebujemo tudi kvaliteto, ne le kvantitete. Razumljivo je, da si moramo prizadevati za krepitev članstva ZK. Toda sprejem v ZK mora biti zato sistematičen, s temeljitim predhodnim izobraževanjem, z nenehnim spremljanjem delovanja in prizadevanja posameznikov, kandidatov za sprejem v ZK. Zveza komunistov potrebuje v novih pogojih razvoja naše družbe novo kakovost dela, delavski razred pa še vedno potrebuje avantgardo. Tudi za to se morajo člani ZK nenehno izobraževati. Na konferenci je ugotovljeno, da se je število članov v 46 osnovnih organizacijah v občini v zadnjih 4 letih skoraj podvojilo. Podatek moramo sicer korigirati s precejšnim številom upadanja članov v preteklih letih. Občina s 24.000 prebivalci pa šteje danes 840 članov ZK, kar pa je le 3,5 °/o celotnega prebivalstva. Skoraj četrtina članov 212 je žena. Nekaj osnovnih organizacij pa v svojih vrstah nima niti ene ženske. Povprečna starost članstva je 38 let. Vsak 10. član ZK je iz druge republike. Večji del članstva je vključen v OOZK v delovnih organizacijah, starejši člani pa prevladujejo v krajevnih skupnostih. Ob tem je konferenca ugotovila ter sklenila, da morajo osnovne organizacije bolj aktivirati svoje člane tudi na terenu. Upokojencev, članov ZK, je 11 °/o, kmetje so maloštevilni, manj kot 1 o/o jih je. Podoben položaj je tudi z obrtniki. Naloge članov ZK so velike in odgovorne, zato moramo imeti takšno kadrovsko politiko, da jim bomo kos. Za svoje delo se moramo pripravljati načrtno, še posebej pa moramo dati možnost predvsem mladim strokovnjakom in jih spodbujati. Če so »starejši« člani naši učitelji, naj to tudi bodo, vendar le dotlej, dokler nas še lahko učijo. Učiti pa se morajo tudi sami ter v praksi uporabljati nova spoznanja. Ko tega na bodo več zmogli, naj prepu-ste pobudo mladim; nove ideje, sveža zagnanost naj zaživi v procesu spreminjanja naše družbe, v popolni osvoboditvi človeka. Za vodilne funkcije moramo pripravljati perspektivne kadre. Tem moramo že pred prevzemom nove dolžnosti pomagati, tako da se čimbolj seznanijo-z delom, ki ga bodo opravljali, nalogami, in prejšnjimi izkušnjami ter s perspektivami. Ni prav da mladim, praktično neizkušenim, »dajemo funkcije«, potem pa celo »dokazujemo« njihovo nesposobnost, namesto da bi jim pomagali, da se znajdejo v svojem delu. Mladi strokovnjaki si morajo pridobiti čimveč izkušenj, ki so nujno potrebne za bogato teoretično zagnanost. Te ugotovitve niso nove, vendar pa jih v praksi premalo izvajamo. Najbrž pa je tudi res, da obstaja marsikje precejšen odpor do mladih strokovnjakov. Ob koncu je konferenca podelila priznanja osnovnima organizacijama krajevne skupnosti Nevlje in TOZD II. delovne organizacije Stola za številne družbenopolitične akcije vštevši skrb za delovanje mladinske organizacije in uspešnost akcije ob tednu komunista. T. Malinaritf Priznanje za uspešno sodelovanje z ZRVS je prejela tudi kamniška gimnazija, saj si težko zamislimo proslave brez njih. Proslava ob dnevu JLA Kot vsako leto je tudi letos občinski odbor zveze vojaških starešin Kamnik organiziral tradicionalno proslavo ob dnevu JLA. Na njej so sodelovali moški in ženski pevski zbor Solidarnost iz Kamnika, dijaki kamniške gimnazije Rudolfa Maistra in vojaki garnizije iz Vižmarij nad Ljubljano, s katerimi Kamničani že več let uspešno sodelujejo. Na proslavi, ki je bila posvečena tudi obletnici vojaške industrije, je zbranim spregovoril Franc Svetelj, predsednik kamniške občinske skupščine, ki je zlasti poudaril pomembno vlogo delavcev Kemijske industrije Kamnik pri razvoju vojne industrije v Jugoslaviji. Na proslavi, ki so se je udeležili številni Kamničani, so podelili tudi priznanja organizacije rezervnih vojaških starešin. M. J. Priprave na praznovanje Krajevna skupnost Tuhinj slavi 8. februarja svoj 'krajevni praznik. Vodstva družbenopolitičnih organizacij, pevskega društva, prosvetnega društva in svet krajevne skupnosti so pripravili poseben program. Dogovorili so se, da naj tokrat mladinska organizacija pripravi kulturni program, na katerem bodo sodelovali tudi pionirji z recitacijami. Tokrat se bo krajanom prvič predstavil novoustanovljeni pevski zbor, ki je pred dvema mesecema začel vaditi pod vodstvom znanega pevovodje in skladatelja Viktorja Mihelčiča. Po proslavi bodo priredili tudi zabavni program. I. H. Ustanovljena samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik Ustanovna skupščina samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik je bila 23. decembra lani. Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Zvone Lemič je poročal o poteku priprav. Delegati so sprejeli statut ter izvolili organe komunalne skupnosti. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Franc Hribar, za podpredsednika pa Beno Sitar. Predsednik zbora uporabnikov bo Lado Osolnik iz šmar-ce, predsednik zbora izvajalcem pa Janez Petek; Sprejeto je bilo tudi poročilo o izhodiščih za delo v letu 1977 ter za srednjeročno obdobje. K. F. Priznanja in pohvale Lansko leto smo na področju splošne ljudske obrambe dosegli precej uspehov, zlasti v usposabljanju ter praktičnem preverjanju pripravljenosti na vodenje splošnega ljudskega odpora. Za zasluge pri razvijanju in podružbljanju obrambnih priprav in uveljavljanju koncepta SLO je Republiški sekretariat za ljudsko obrambo dodelil priznanje naslednjim: 1. Odboru za splošni ljudski odpor v KS Srednja vas za uspešno delo na obrambnih pripravah; 2. Vasku Dojčinoviču za uspešno delo na področju civilne zaščite; 3. Alojzu Kondi za uspešno načrtovanje obrambnih priprav v podjetju Svllanit; 4. Borisu Bavčarju za uspešno delo v odboru za SLO KS Duplica; 5. Jožetu Hribarju za uspešno delo v odboru za SLO v KS Tuhinj. Na uspešno izvedeni vaji »BLEGOS 76« so sodelovali tudi starešine In vojaki naše občine. Za dosežene uspehe in za požrtvovalnost so bili ob 22. decembru pohvaljeni: Piskar Ivo, Gams Izidor, Ipaveo Janez, Murkovifi Ivan, Koncilja Cvetko, Jankovič Franc, Kodra Eoman, Kozole Stanko, clanovec Justin, Strupih Franc, Brelec Jernej, Bičanin Franjo, Djerič Stojan, Kališnik Peter, Zlatnar Anton, Anžin Nedeljko, Spruk Franc, Kern Filip, Rauter Mihael, Strohmajer Viljem, Šuštar Vid, Šuštar Rudolf, Alpner Rudi, Kuhar Stane, Krašovec Franc, Zobavnik Mirko, Vigele Bogomil. Za uspehe pri izpolnjevanju nalog v urjenju in vzgoji, krepitvi tnoralnoplitične ter bojne pripravljenosti štabov in enot v teritorialni obrambi so bili v lanskem letu pohvaljeni: Bohte Maksimilijan, Poljanšek Vojko, Grilc Ciril, Potočan Franc, Lap Avgust, Gole Božidar, Stritof Valentin. V lanskem letu je bil prvič tudi praktični del pouka obrambe In »aščite za študente I. letnikov višjih in visokih šol. Študentje iz naše občine, ki so sodelovali na tem pouku, so bili med najbolj prizadevnimi, saj so bili štirje za svoje delo in trud odlikovani z značko dobrega mladinca, sedem pa je bilo pohvaljenih. Značko dobrega mladinca so dobili: Ivančič Bojan, Jankovski Stojča, Krempl Zdravko, Resnik Franc. Pohvaljen so bili: Gobec Bojan, Hribar Zvone, Kranjc Slavko, Pogačar Boštjan, Spruk Božidar, Sest Viktor, Logar Bogdan. Mladi v vojaške šole Kot vsako leto je tudi v letošnjem letu zvezni sekretariat za ljudsko obrambo razpisal natečaj za sprejem učencev v vojaške gimnazije in vojaške srednje šole v letu 1977. Natečaja za srednje vojaške šotle se lahko udeležijo vsi fantje, ki so rojeni 1960 ali kasneje. Podrobnejše insformacije lahko dobijo na oddelku za ljudsko obrambo skupščine občine Kamnik. O tem je razpravljala komisija za pridobivanje mladine v vojaške šole pri OK SZDL. Ugotovila je, da je izredno velik interes za vojaško gimnazijo Franca Rozmana-Staneta. Premalo pozornosti pa posvečamo vpisom v druge srednje vojaške šole. Delovni čas trgovin s prehrambenimi proizvodi ob sobotah popoldne Potrošnike obveščamo, da bo s 1.2.1977 pričel veljati spremenjeni obratovalni čas trgovin s prehrambenim blagom ob sobotah tako, da bodo te, razen dežurnih trgovin popoldne od 13. ure dalje zaprte. Dežurni pa bosta vsako soboto popoldne in to do 19. ure dve samopostrežni trgovini v mestu in ena zunaj. Razpored dežurnih trgovin ob sobotah popoldne za februar, marec in april 1977 je naslednji: FEBRUAR SP v mestu SP zunanje 5.2. SP ZAPRICE — SP EMONA SP DUPLICA 12. 2. SP METKA — SP MARKET KOČNA SP MOSTE 19.2. SP BAKOVNIK — SP EMONA SP SMARCA 26.2. SP ZAPRICE — SP METKA SP KOMENDA MAREC 5. 3. SP MARKET KOČNA — SP EMONA SP DUPLICA 12.3. SP BAKOVNIK — SP METKA SP MOSTE 19.2. SP ZAPRICE — SP EMONA SP SMARCA 26. 3. SP METKA — SP MARKET KOČNA 3P KOMENDA APRIL 2.4. SP BAKOVNIK — SP EMONA SP DUPLICA 9.4. SP ZAPRICE — SP METKA SP MOSTE 16. 4. SP MARKET KOČNA — SP EMONA SP SMARCA 23.4. SP METKA — SP BAKOVNIK SP KOMENDA 30.4. SP ZAPRICE — SP EMONA SP DUPLICA Za naslednje mesece bodo dežurne trgovine pravočasno objavljene. Pripominjamo, da se s tem delovnim časom strinjajo tudi prizadete krajevne skupnosti, pristojni organi, skupščina občine Kamnik ter občinski sindikalni svet. ABC »KOČNA« KAMNIK TOZD MALOPRODAJA Glasovanje uspelo Gimnazija Rudolfa Maistra in delavska univerza Kam nik sta se z referendumom odločili za spojitev v Izobraževalni center. Januarja bodo pripravljeni vsi potrebni sporazumi o organiziranju in delu izobraževalnega centra. S tem so podane zelo velike možnosti da bi razširili izobraževanje mladine in odraslih ter bolje sodelovali z združenim delom pri preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. K. F. Izobraževanje bodočih članov ZK Delavska univerza je v sodelovanju z občinskim komitejem ZKS Kamnik organizirala 6-dnevni popoldanski seminar za bodoče člane ZK. Seminar je potekal v prostorih SOB Kamnik. Na semira-nju so predavali: Ivan Justi-nek, Tomaž Jančar Andrej škerlavaj, Franc Svetelj, Marjan Fabjančič in Matjaž Tratnik. Od tematike, ki je bila podana na tem seminarju, bi veljalo omeniti naslednje: zgodovinski razvoj KPJ in KPS, program ZKJ, obramba in zaščita naše samoupravne socialistične družbe, odkloni v ZK, politični sistem oblasti delovnega ljudstva, federacije in odnosi med narodi v Jugoslaviji, lik komunista, ZKJ v odnosu do cerkve, religije in klerikalizma. Zaključni razgovor s slušatelji tega seminarja je vodil sekretar občinskega kdmiteja ZKS Kamnik Tone Fišer. Seminarjev, katerih naloga je predhodno izobraževanje, je treba organizirati več, saj dokazujejo, da dajemo poudarek članstvu ZK. Na to smo, poglejmo resnici v oči, včasih kar malo pozabljali. Predpogoj za uspešno in kvalitetno delo ZK pa je prav sistematično izobraževanje njegovih članov. Delovni program RK Kamnik za leto 1977 Izvršni odbor občinske organizacije RK Kamnik je na svoji seji, ki je bila dne 15. 12. 1976, sprejel delovni program. Le-ta je usklajen z akcijskimi nalogami republiškega odbora RKS in vsebuje splošne in akcijske naloge za leto 1977. Da bi te naloge lahko uresničili, so za del sredstev (dotacijo) zaprosili SO Kamnik in SIS socialnega skrbstva. Temeljne naloge RK so vse oblike izobraževanja vseh kategorij prebivalstva v prvi pomoči, prav tako ekip prve medicinske pomoči, civilne zaščite in TOZD. Prav tako pomembna naloga RK je izobraževanje laičnega kadra in organizacija prebivalstva v skupine za uspešno nego bolnih in poškodovanih na domu, med transportom, pri namestitvi in zdravljenju na zavarovanih mestih. Naslednja naloga RK za leto 1977 so krvodajalske akcije, ki so predvidene za maj 1977, in uveljavljanje mednarodnih konvencij. Pred spomenikom na Kostavski planini so se zbrali tudi nekdanji udeleženci bitke. Pohod na Kostavsko planino Krajevna organizacija zveze rezervnih vojaških starešin Tuhinj je zadnjo nedeljo v decembru organizirala tradicionalen pohod na Kostavsko planino. Omenjeni pohod organizirajo v spomin na neenak boj borcev II. čete Kamniškega bataljona in II. čete Zasavskega bataljona z Nemci, ki je bil pozimi leta 1942. V spopadu je padlo 16 borcev, med njimi tudi komandant Kamniško kokrškega odreda Matija Blejc — Matevž. Partizani so kljub nemški premoči uspeli prebiti obroč in se uspešno umaknili. V nedeljo se je pred domom na Lazah zbralo veliko število občanov, ki so mimo Tuhinja odšli na Kostavsko planino. Na čelu pohoda so šli prvoborci in praproščaki vse do vrha, kjer je spomenik padlim partizanom. Na slovesnosti pred spomenikom je govoril Tone Fišer, sekretar komiteja občinske konference ZKS Kamnik, mladinci iz kamniške gimnazije pa so pripravili krajši kulturni program. Pred spomenikom so se nato zbrali še vsi preživeli udeleženci takratne bitke, ki se vsako leto udeležijo pohoda na Kostavsko planino. Prizadevne mlade organizatorje pohoda iz Tuhinja moramo še posebej pohvaliti, saj je bil resnično dobro organiziran in zato prihodnje leto lahko pričakujemo še več udeležencev. M. J. Klub samoupravljavcev tudi v Kamniku Že dlje časa opažamo, da je za uspešno delo delegatov — samoupravljavcev potrebnega več družbenopolitičnega znanja. Občinski sindikalni svet je v ta namen imenoval iniciativni odbor z namenom, da pripravi potrebno gradivo za ustanovitev kluba samoupravljavcev. Po večmesečni razpravi je podpisala samoupravni sporazum večina organizacij združenega dela in KS v občini Kamnik. Ustanovna skupščina kluba samoupravljavcev bo 10. februarja 1977. V okviru delovnih nalog bo klub izobraževal delegate po programu dela, ki ga bo sprejela skupščina. Te naloge so sledeče: Izobraževanje samouprav- ljavcev, ki bo zajemalo razprave o tekočih problemih družbenega in gospodarskega razvoja v posameznih panogah, posebne teme za neposredne proizvajalce, razgovore o aktualnih vprašanjih dela in življenja ter javne tribune o določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za porabnike in izvajalce ter seminarje za samoupravne organe TOZD, organe upravljanja, člane odborov za medsebojna razmerja v združenem delu, komisij za spremljanje in delitev dohodka in osebnega dohodka, samoupravne delavske kontrole ter za individualne izvršilne organe. K. F. llllllilllHllllillllllllllllllMIIIIlilll!IIMIMlllll!llllllll!ll!ll!!IISIIIHMHIIlliniMlinill!IIHllHIII!lllljl Pred zbori občanov Te dni bodo v vseh krajevnih skupnostih v kamniški občini zbori občanov, na katerih bo govora o resoluciji o izvajanju družbenega plana občine Kamnik v letu 1977 in pregledu izvrševanja plana v If preteklem letu. Gradivo o tej resoluciji in izvrševa-1.Z. j= nju plana so prejeli vsi občani v posebni številki | Kamniškega občana. Na zborih občanov bo govora tudi o zaključnih računih krajevnih skupnosti v letu 1976 in o programih za letos. Seveda bodo programi krajevnih skupnosti za leto 1977 izhajali iz srednjeročnih programov in zagotovil ob glasovanju za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka. Zbori občanov bodo tudi tribuna izmenjavanja informacij o najpomembnejših dogajanjih v krajevni skupnosti in kamniški občini. Tu bomo tudi preverili delovanje naše delegacije v zboru delegatov krajevnih skupnosti pri kamniški občinski skupščini in delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Zastavili bomo svoja vprašanja o problemih, ki nas tarejo in za rešitev katerih smo živo zainteresirani. Hkrati bomo na zborih občanov, ki bodo tudi zbori zavarovancev zavarovalnice Triglav, izvolili svoje delegate za konferenco delegacij rizičnih zavarovalnih skupnosti na območju občine Kamnik. S svojo udeležbo na zborih občanov bomo prispevali k hitrejšemu razvoju naše vasi, mesta in občine! M. J. I-2' lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllilllllllilllllllllllltllll"1 KAMNIŠKI OBČAN JANUAR 1977 STRAN 3 Občani - odločali bomo sami! — O tem, kako bomo ure- strice do srednješolskega dili promet v Kamniku in centra. Projektantu je bilo — kje bomo postavili tr- naročeno, da mora biti pro-govskoposiovni, družbenokul- jekt izdelan tako, da v vsa-turni in športnorekreacijski kem primeru dolgoročno razde! centra v Kamniku reši ta vprašanja, ne glede Prometne težave v Kamni- na to, ali bomo zgradbo sta- ku, s katerimi se srečujemo re Ete porušili ali ne. To je iz dneva v dan, so dokaj stara zadeva. Mesto s 750-letno tradicijo ni bistveno spremenilo svojega videza, vsaj v starem delu mesta ne. Avtomobilski promet pa nenehno narašča in ravno stari del Kamnika je z njim najbolj obremenjen. Tudi število prebivalstva narašča in predvidevamo, da bo Kamnik do seveda odvisno od izvedbenega načrta. V nobenem primeru pa na začasne rešitve ne bomo smeli pristati. Projektantu je bila postavljena tudi zahteva, da mora biti del Kidričeve ulice, od Usnjarske ulice do stare Ete, urejen za enosmerni promet proti Ljubljani in Kranju. Prav tako je bilo projek- leta 2000 štel okoli 30.000 pre- tantu naročeno, da preuči bvvalcev (danes okoli 22.000). možni priključek mestne ob- Nastajajo nova naselja, go- vozne ceste na obvoznico med stota naseljenosti prebivalcev svilanitom in Titanom, tako se širi od mestnega jedra da bi ob razpravi ocenili tu- navzven, še posebej pa v južnem delu Kamnika (Bakov-nik, Duplica, Podgorje), deloma pa tudi proti severu (Mekinje). Tudi prostora ni Preveč. Kamnik zaradi neposredne bližine hribov nima možnosti, da bi se širil proti vzhodu in zahodu. Južni del Kamnika je torej njegov Perspektivni del. Primanjkuje nam tudi specializiranih trgovin, prostorov za zadovoljevanje kulturnih in športnih potreb, nima-ftio obrata družbene prehrane. Iz teh in še številnih dru-Sih razlogov je izdelana pro- di to varianto. Taka rešitev prometa v Kamniku bo omogočila, da bi iz mestnega središča izločili ves tovorni in avtobusni promet razen dostavnega, ki oskrbuje kamniške trgovine. Po predlogu, ki vam ga predstavljamo, bi bile Maistrova ulica, del Titovega trga, Kidričeva in Medvedova ulica enosmerne ulice. Dvosmerne ulice pa naj bi bile: novi priključek na del kamniške obvoznice, Usnjarska in seveda tudi bodoča kamniška obvoznica. Kako bi torej lahko čim- metna študija Kamnika kot prej prevozili pot iz smeri tudi študija lokacij za trgov- Ljubljana (Duplica), Kranj, skoposlovni, družbenokul tur- Tuhinjska dolina, Kamniška hi in športnorekreacijski del Bistrica v zaželeno smer? središča Kamnika. ■ Potnik, ki bi, na primer, Obe študiji vsebujeta vrsto želel priti iz Ljubljane (Dup-Predlogov o tem, kako naj bi uCe) v Kamniško Bistrico, čimprej ter najbolj smotrno bo moral voziti po nasled-in strokovno utemeljeno raz- njjn kamniških ulicah: Ljub-rešili ta vprašanja. Zato vam ljanski oz. Kranjski cesti do jih tudi predstavljamo, da o novega priključka na obvoz-njih razmislite, se posvetuje- nico, preko bodočega novega nrii Predlagate in se končno m0stu pred srednješolskim »močite za najbolj sprejem- ceritrom, po novi obvoznici 'JJVo rešitev, ki bo obenem tudi splošni družbeni interes celotne občine. Obe študiji in njune rešit-ve so obravnavale komisije za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve; za ureditev prometa v st»rem delu mesta kot tudi komisija za preventivo in Vzgojo v cestnem prometu. Kaj nam predlagajo Ureditev prometa: Predlogi komisij, ki so obravnavale vprašanje ureditve prometa v Kamniku so razvidni lz načrta mesta, ki ga imate pred seboj. Smer puščic Predstavlja bodočo smer gibanja prometa, ki naj bi bil večinoma enosmeren. Dvojne puščice, obrnjene v nasprotno smer pa predstavlja- do železobetonskega mostu čez reko Nevljico, po Cankarjevi ulici do Molkove ulice, nakar bo zavil levo preko bodočega novega mostu čez Kamniško Bistrico. Tu se bo na dvorišču avtome-hanične delavnice Viatorja cesta priključila na regionalno cesto proti Kamniški Bistrici. če bi pa želeli priti npr. iz Streliške ulice do »Prehrane« na Grabnu, bomo morali voziti najprej po Kolodvorski do »Ambroža«, potem pa desno po Kidričevi na novi priključek k obvoznici, po obvoznici do železnega mostu, po Maistrovi, delno po Titovem trgu in po Medvedovi ulici. Kamničani, predlagajte naj- Jo ulice, po katerih bo po- boljšo možno rešitev, ne le tekal dvosmerni promet. Na za vas osebno, temveč tudi načrtu smo vrisali tudi del za vašega someščana na na- kamniške mestne obvoznice, sprotnem koncu mesta, tudi P° kateri bo potekal ves za Ljubljančana ali Kranjca- tranzitni (mimoidoči) promet na, da bi čimprej in čimbolj ^° zgraditve celotne obvozne varno pripeljal na svoj cilj. ceste. Pri tem pa seveda ne poza- študija predvideva, da bi bite tudi na pešce in kole- Jnestna obvoznica potekala sarje. Predlagajte tako reši- °b stari Eti, preko reke Bi- tev, da bomo vsi varno hodi- li in se peljali po kamniških ulicah. S tem boste dejansko človeka postavili v ospredje. Človek je naš cilj, vse drugo so sredstva za dosego tega cilja. In ne le to. Ohranili in zaščitili bomo tudi stari del mesta. Tudi nove gradnje Kaj nam je nadalje pripravil in kaj predlaga Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ) glede lokacij za trgovskopo-slovni, družbenokulturni in športnorekreacijski del središča v Kamniku? Kaj vsebuje ta študija, kaj je predvideno v posameznih objektih in kakšne rešitve so možne? Da bi delovnim ljudem in občanom čimbolj približali celotno problematiko, smo na načrtu vrisali tudi kroge, ki predstavljajo možne lokacije za vse tri omenjene dele centrov v Kamniku. Zato istočasno razmišljajte in se odločite za takšno rešitev, ki bo sprejemljiva za vse. Trgovskoposlovni del centra naj hi imel mešano blagovnico,* samopostrežno trgovino z živili, samopostrežno restavracijo oziroma obrat družbene prehrane, kjer bi oddajali hrano tudi na dom, banko, pošto, lekarno itd. Predvidena površina za realizacijo tega dela centra je 7.600 kv. m. Temu moramo dodati še 2.150 kv. m, ki jih potrebujemo za najmanj 86 parkirnih mest, skupaj 9.750 kvadratnih metrov. Družbenokulturni center naj bi imel kinodvorano oziroma večnamensko dvorano (s približno 500 sedeži), družabne prostore in prostore za druge potrebe. Za realizacijo tega programa bi potrebovali okoli 2.700 kv. m in približno 1.250 kv."m za parkirna mesta, skupaj 3.950 kvadratnih metrov. In končno športnorekreacijski del centra naj bi imel pokrit bazen, športno dvorano, klubske prostore itd. Za izgradnjo tega objekta bomo potrebovali okoli 3.700 kv. m zazidalne površine in seveda okoli 1.250 kv. m za 50 parkirnih mest, skupaj torej 4.950 kvadratnih metrov. Potrebne površine, ki smo jih navedli pri posameznih delih centra, bomo seveda potrebovali le v primeru, če bi vse tri dele centra postavili posebej oziroma na treh različnih krajih. Z združitvijo dveh ali pa vseh treh bi prav gotovo potrebovali predvsem manj površin za parkirne prostore. In čemu moramo posvetiti največjo pozornost pri izbiri najustreznejšega prostora javnostmi, v bližini starega mestnega jedra in tam, kjer so ugodne možnosti za povezavo na kanalizacijsko, ogrevalno in drugo omrežje. Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu so bile na voljo vse možne lokacije. Povsod niso mogla priti do izraza omenjena merila. Zato nam predlagajo naslednje za posamezne dele centrov? možne lokacije, odločili pa Center ali njegov del naj se bomo za tisto, ki je vse- bi bil na področju, kjer je stransko najbolj primerna, največja gostota naseljenosti — Združena lokacija pred- in kjer so najboljše možno- videva, da bi lahko vse tri sti za dobro prometno pove- dele centra (trgovskoposlov- zavo (železniški, avtobusni, ni, družbenokulturni in šport- avtomobilski promet). Loka- norekreacijski) postavili na oija centra naj bi bila v bli- Zapricah ali pri Viatorju (ga- zim že obstoječih pomembnih objektov z osrednjimi de- raže). V tem primeru bi potrebovali skupaj 13.150 kv. m prostih zazidalnih površin, na Zapricah ali pri Viatorju. — Kombinirana lokacija: (ABC): a) trgovskoposlovni in družbenokulturni na Zapricah, športnorekreacijski ob letnem kopališču, v tem primeru bi potrebovali na Zapricah 9.950 kv. m, ob letnem kopališču pa 4.950 kv. m zazidalnih površin. b) trgovskoposlovni in družbenokulturni v središču mesta (za občinsko stavbo) (AB), športnorekreacijski ob letnem kopališču. Za občinsko stavbo bi potrebovali torej 9.950 kv. m prostora, ob letnem kopališču pa 4.950 kv. m. c) trgovskoposlovni in športnorekreacijski na Zapricah, trgovsko poslovni center J* — družbeno kulturni športno rekreacijski družbenoikulturni za občino. Na Zapricah bi v tem primeru potrebovali 10.950 kv. m, za občinsko stavbo 3.950 kvadratnih metrov površine. — Ločena lokacija: trgovskoposlovni na Zapricah, družbenokulturni v središču (za občino) in športnorekreacijski ob letnem kopališču. Za realizacijo te variante bi na Zapricah potrebovali skupno 9.750 kv. m, za občino 3.950 kv. m ter ob letnem kopališču 4.950 kv. m zazidalnih površin. Kako hitro bomo uresničevali zastavljene cilje, pa je odvisno od zavzetosti nosilcev posameznih nalog. Živilska industrija »ETA« in trgovsko podjetje »KOČNA« sta nosilca izgradnje objekta družbene prehrane in blagovnice. Na skupnem sestanku izvršnega sveta, krajevnih skupnosti Kamnik in Duplica, komisije za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, komisije za ureditev prometa je bilo sklenjeno, da se načrti za ureditev prometa in načrti lokacij za trgovskoposlovni, družbenokulturni in športnorekreacijski del centra razgrnejo in dajo v javno razpravo ob ustrezni objavi v Kamniškem občanu. Razgrnitev načrtov oziroma javna razprava bo trajala mesec dni od dneva razgrnitve. Nosilca sestankov in javne razprave sta krajevni skupnosti Kamnik in Duplica. T. MALINARIC Jubileji v Kemijski industriji »Kamnik" Delovna organizacija praznuje 30. obletnico vojaške industrije Jugoslavije in 135. obletnico obstoja. Prav je, da se ob tako pomembnih jubilejih seznanimo z delovno organizacijo, ki spada med najstarejše v Jugoslaviji, z njenim delovanjem v času od nekdanje avstro-ogrske monarhije do osvoboditve ter njenim deležem v sedanji socialistični družbeni skupnosti. Iz zgodovinskih in arhivskih podatkov izhaja, da so začeli izdelovati smodnik v Kamniku 1852. leta na sedanjem zemljišču podjetja, kjer so avstrijske oblasti postavile tovarno, zaplenjeno v Italiji. Prvi delavci so bili češki vojaki, kasneje pa so začeli sprejemati na delo tudi delavce iz Kamnika in okolice. Izdelovanje smodnika je bila edina dejavnost tovarne vse do 1921. leta, ko so začeli izdelovati tudi gospodarska razstreliva in vžigalno vrvico. Udeleženci slovesnosti v kamniškem Domu. Znano je, da je šlo in gre tudi še sedaj za izdelke, ki povzročajo eksplozije in lahko terjajo tudi človeška življenja. Ta lastnost proizvodnje je zahtevala že od vsega začetka posekno previdnost pri delu in je zbliževala delavce ter družila njihove napore za varno delo. Kot izraz nujne samozaščite zasledimo v arhivskih podatkih zanimiv dogodek, ko so 1913. leta delavci /.družno zahtevali odstranitev vojaškega upravnika, ki je kadil na dvorišču v tovarni in v svoji zahtevi tudi uspeli. Vsekakor je bil v obdobju do osvoboditve kruh smodniškega delavca grenak In težko prlslužen. Delavec Janez Letnar je delal v Smodnišnici polnih 61 let. Siromašna pokojnina po 45 letih dela ni zadostovala niti za najnujnejše in tako je hodil na delo še naprej, sprljaznen z usodo »delaj, dokler moreš«. Letnarjevemu primeru bi lahko dodali še mnogo podobnih človeških usod tedanjih delavcev. Težke delavske razmere, h katerim se je 1941. lota pridružila še okupatorjeva krutost, so zanetile tudi med delavci smodnišnice iskro upora. že v mesecu juniju 1941. leta so se prvič sestali aktivisti OF v delavnici oglarne. Kmalu zatem je bil ustreljen prvi talec. Kasneje so padli pod okupatorjevimi kroglami še štirje delavci, številni so morali v internacijo. Kljub temu ilegalno delo ni bilo prekinjeno, organizacija OF se je krepila in delovala vse do osvoboditve. Osvoboditev je končno sprostila smodniškega delavca, ki je takoj spet stopil na delovno mesto in z veliko vneme In ljubezni do odgovornega dela začel delati. Velike količine bomb in granat so bile za obzidjem tovarne. Iz njiho so morali dobiti delavci prepolrebno surovino za proizvodnjo razstreliva. Rudarji so težko čakali na prve tone razstreliva, ohromljcno gospodarstvo pa na prve tone premoga. S tem se odpira nova, bolj svetla stran razvojne poti nekdanje »barutane — smodnišnice«, sedanje kemijske industrije »Kamnik«, ki je bila z odločbo vrhovnega komandanta oboroženih sil Jugoslavije tov. Tita 1946. leta ustanovljena kot eno prvih podjetij vojaške industrije Jugoslavije. V 30 letih je naša dežela nenehno napredovala na vseh področjih gospodarskega in družbenopolitičnega življenja, gradila se je tudi vojaška industrija, ki je z Jugoslovansko ljudsko armado največji porok za svobodno in mirno graditev našega novega socialističnega samoupravnega sistema. Gradili so nove zmogljivosti vojaške industrije z lastnimi močmi in materialnimi sredstvi. Hkrati s temi zmogljivostmi so gradili tudi stanovanja, kulturne domove, ob tovarnah so zrasla nova naselja in mesta. V naporih za razvoj hi napredek vojaške Industrije je bil pomemben tudi delež naše delovne organizacije. Vsestranska je bila pomoč drugim kolektivom. Družbeni prispevki pa so bili za tedanje obdobje nadpovprečni, v prvem desetletju približno 600 milijonov starih dinarjev letno iz doseženega dohodka. Posodobitev lastnih obratov smo morali zaradi tega odložiti vse do 1955. leta, ko smo pridobili obrat pirotehnike, v letih od 1363 do 1968 pa še obrate za proizvodnjo pomožnih livarskih sredstev, proizvodnjo ln predelavo plastike in proizvodnjo in predelavo aluminija. Seveda tudi naša delovna organizacija ni ostala zunaj gibanj vsesplošne gospodarske rasti nove Jugoslavije. Sedaj izdelujemo 12-krat več kot 1946. leta, proizvodnost dela je 6-krat večja, število delavcev ae Je podvojilo, strokovnih kadrov je 110, leta 1946 jih je bilo le 8. Doseženi uspehi v gradnji in razvoju vojaške industrije Jugoslavije so plod požrtvovalnega dela vseh delavcev. Brez naporov, navdušenja in odrekanja delavcev tolikšnih upsehov ne bi bilo. Tudi naša prizadevanja so vtkana v te uspehe. V letu, ko praznuje delovna organizacija svoje jubileje, ugotavljamo, da smo proizvodne načrte izpolnili s 7 % povečanjem v primerjavi s 1975. letom. Proizvodnost dela je večja za 8 %, vrednost skupnega dohodka za 7 % in uspešnost poslovanja za 3 %. Po predvidevanjih bomo dosegli 340 milijonov dinarjev celotnega dohodka, po samoupravnih sporazumih bodo od tega prejele Interesne skupnosti in drugi porabniki 11,5 milijonov dinarjev, skladi delovne organizacije pa se bodo obogatili za približno 10 milijonov dinarjev. Začrtali smo si tudi naloge za 1977. leto, med katerimi bodo vsekakor najvažnejše: — uresničitev proizvodnega programa; — povečana aktivnost na področju investicijske dejavnosti; — učinkovito in dobro delo na področju samoupravne organiziranosti na temeljih ustave, zakona o združenem delu in napotil zveznega sekretariata za ljudsko obrambo; — v jubilejnem letu 125. obletnice obstoja s še boljšimi uspehi pri delu, delovni disciplini in na drugih področjih najlepše proslaviti praznik delovne organizacije. Visoka odličja, ki jih je prejela delovna organizacija obvezujejo delavce, da bodo uresničili vse naloge, ker le tako uspeb tudi v prihodnosti ne bo Izostal. Pismo Nikole Ljubičiča Ob začetku praznovanja 30. obletnice vojaške Industrije Jugoslavije Je v začetku meseca novembra prejel kolektiv pismo zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, armadnega generala Nikole Ljubičiča, z naslednjo vsebino: DELAVCEM, INŽENIRJEM, TEHNIKOM IN VODJEM VOJAŠKE INDUSTRIJE Dragi tovariši! Na vojaška Industrija praznuje tridesetletni jubilej v letu, ko naši narodi in narodnosti praznujejo tri in pol desetletja od tistih slavnih dni v letu 1941, ko so se na klic partije ln tovariša Tita uprli. V času osvobodilne vojne In revolucije so se na pobudo vrhovnega štaba in tovariša Tita ustanavljale partizanske delavnice po vsej domovini In v teh so proizvajali ter popravljali orožje in vojaško opremo za naše enote. Proizvodnja in popravila orožja nista v času vojne nikoli prenehali. Vsem izdelovalcem orožja in vojaške opreme iz teh dni izražamo vso zahvalo ln priznanje kot pionirjem in začetnikom naše vojaške industrije. Po odločbi tovariša Tita je začelo takoj po vojni obnavljanje poškodovanih vojaških podjetij in graditev novih zmogljivosti vojaške Industrije. Zahvaljujoč Izrednemu tradu ln požrtvovalnemu delu naših ljudi Je bila v zelo kratkem času obnovljena ln zgrajena vrsta podjetij, ob naporih In s sredstvi, ki jih je prispevala naša domovina. S proizvodnjo so začeli v še nedokončanih proizvodnih halah in delavnicah in naša armada je bila kmalu po vojni preskrbljena z mu- nicijo, orožjem in drugo opremo iz domače proizvodnje lastne konstrukcije. Vzporedno z gradnjo industrije so se vzgajali tudi novi kadri za organizacijo in, tehnologijo vojaške proizvodnje ter za razvojno raziskovalno delo sredstev vojaške tehnike. V preteklih tridesetih letih se je gradila vojaška industrija in rasla vzporedno z rastjo naše socialistične domovine in z razvojem Jugoslovanske ljudske armade. Dosegla je ogromne uspehe v izgradnji zmogljivosti, izobraževanju vseh vrst kadrov, predvsem pa v preskr-bovanju naših oboroženih sil s sodobnim orožjem in vojaško opremo. Prav tako je daia vojaška industrija velik prispevek k splošnim naporom pri nadaljnjem gospodarskem razvoju domovine s proizvodnjo izdelkov za civilne potrebe. Doseženi uspehi v gradnji in razvoju vojaške industrije pri preskrbi naših oboroženih sil s sodobnim orožjem in opremo so plod neutrudnega in predanega dela vseh delavcev, strokovnjakov in vodij, ki so delali v preteklih tridesetih letih pri raziskovanju, razvoju in proizvodnji sredstev vojaške tehnike. Tovariši, želim vam novih uspehov In delovnih zmag pri opravljanju odgovornih nalog za Izboljšanje ln modernizacijo proizvodnje, povečanje produktivnosti dela in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, za dobrobit in krepitev naših oboroženih sil, napredek naše samoupravne, neodvisne ln neuvrščene socialistične skupnosti.« Proslava v Domu Delavci kemijske industrije »Kamnik« so pripravili v počastitev pomembnih jubilejev 30. decembra 197