CESTNO PODJETJE LJUBLJANA
Cestno podjetje Ljubljana je nastalo l&ta 1982. iz nekdanje Uprave cest Ljub-ilana in dela Divše tehnične sekoije. Glav-na naloga osamosvojenega podjetja je bilo vzdrževanje in rekonstruiranje cest prvega, drugega in tretjega reda na ob-močju tedanjega ljubljanskega okraja. Ko-lektiv je v začetku v glavni sezoni šted 1.033 ljudi. Ceprav so poslovali kot gospo-darska organteaoija, pa so njihovo de-javnost  financirali  iz  ustreznih   skladov.
Z vpeljavo mehanizaeije in modemi-zaoije tehnološkega postopka so znižali število zaposletiih na 660, ob tem pe ob-čutoo povečalj ustvarjeoi celotni dohodek.
LJubljansko podjetje je bilo eno prrih med cestnimi podjetji, ki je začelo uve-ljavljati ustavna načela o organiziranju podjetja v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela. Po daljših razpravah so se zaposleni enotno izrekli za štiri temeljne organizacije združenega dela: TOZD Vzdr-
ževanje, TOZD Mehandzacija, TOZD Grad-nje in TOZD Delavska restavracija. V skladu z novo organiziranostjo so pričeli delovati v začetku tega leta, vendar se za-vedajo, da so šele na začetku poti k neposrednejšemu odločanju vseh delovnih ljudi.
TOZD Vzdrževanje skrbi za rediio vzdr-ževanje cest, opravlja zimsko službo in izvaja  manjše   modernizacije   cest.
TOZD Gradnje skrbi za večja vzdrže-vatoa dela, predvsem pa se ukvarja z modernizacijo cest ter iavaja druga dela s podrodja nižkah gradenj na vsem teritori-ju delovanja podjetja. Zanimivo je, da se pri modemizaciji cest ne zapirajo v toge okvire, ampak opravljajo tudi dela na cestah, s katerimi gospodarijo občin-ske skupščine in krajevne skupnosti.
Za oskrbo mehaniza<»je — voznega parka in gradbenih strojev so v cestnem podjetju ustanovili TOZD Mehanizacija, ki
razpplaga z večino osnovnih sredsfev po-djetja.
Za zdravo preskrbo s hrano so for-mirali TOZD Belavska restavracija, ki poleg toplih obrokov za delavce skrbi tudi za prebrano bližnjih strokovnih  šol.
Dovolj je le nekaj številčnih podatkov, ki prikažejo stalen razvoj Cestnega po-djetja. V zadnjih petih leUh so podvojili cetotni dohodek, ki je znašai konec leta 1073 83,633.000, letos 6b koncu septembra pa je že znašal 100 milijonov dinarjev.
Znano je, kaiko hfcro narašča šttvfflo udeležencev v promeitu, poznano pa je tudi dejs6vo, da se sredstva za ceste še zdaleč ne večajo sorazmerno, za-to je treba priznati, da naše ceste 7. izje-mo avtoceste ndso take, kot bi si jih želeli m kot bi bile potrebne za večjo var-nost udeležencev v prometu. Zato je po-membno sodelovanje slovenskih cestnih podjetij, ki  bodo v  adruženem podjetju
laže premostila finančne težave. Pomem-bno pa je tudi .njihovo sodelovanje pri večjih delih ter skupna uporaba moderne opreme.
Seveda v Ce«tnem podjetju še niso za-dovoljni s tem, kar so dosegli, zato ima-jo obsežne nafirte za delo v prlhodnjih letih. Med glavne sodi modernizactja me-hanizacije, ter gradnja novih poslovnih prostorov za temeljno organizacijo zdru-ženega dela Mehanizacija. Odločili pa so se tudi za postavitev nove asfaltne baze, ki bo proizvedla 120 ton asfaltne mase na uro. S tem bodo razbremeniH sedanjo asfaltno baao v Podutiku, ki ima kapaciteto le 80 ton asfalttie mase na uro. Seveda pa se ob tem zavedajo pomena čistilnih naprav, hi jih bodo v novo načr-tovano asfaltno baao prav gotovo vgra-dili.
Zajeli smo le bistvene znaftilnosti Ce-stnega podjetja. ZeAeli smo vas spoitmiti, da se z njihovim delom srečujete skoraj vsak dan, saj je v Ljubljani že kar precej cest, kjer so rohneli stroji te beiigrajske organizacije združenega dela in delale rnar-ljive roke članov delovnega kolektiva Ce-stnega podjetja — zato ob koncu še nji-hova želja vsem Beiigrajčanom: SRECNO IN USPBSNO NOVO LETO 1975!