St. 30. ____________ Izhaja, dvakrat na teden, in sicer v irodo in soboto 0b 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami „,r s »Kažipotom« ob novom letu vred po poŠti pregnana ali v Gorici na dom po§iljana: vse loto .......13 K 20 h, ali gld. 6-00 pol leta........fi > fiO » » » 3-30 3ctrt lota...... . 3 > 40 » » > 1-70 IVamuJne-številke-^anojo..10 vin.--;......,+ ;..^» ^ XavoS»ino sprejema npravništvo v Oosposki ulici [eV. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni«. A. Gabršček vsak Jan od S. ure zjutraj do 6. zvečer; oh jiedeljah (((! od S. do vi. ure. Na naroČila brez doposlane na ročoine se ne oziramo. Oglasi ¦ in poslanice se računijo-^j. .p<>titr.vrstali čo tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 ki., 3-krat 6 kr. vsaki. vrsn. Veokrat po dogodbi. -- VeOje Črko po prostoru __ [Juklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, V Gorici, v soboto dne 14. aprila 1906. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici BL 7 v Gorici v I. nad te Z urednikom je mogooo govoriti vsak dan od 8. do. 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naro8n}no in oglase je plaCatl loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se nošiliaio le upravništvu. r »PRIMOREC« !zlmji 'i- LHm od ,SoBe« vsak Petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gori ci v naši knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jellorsitz v Nunski ulici iu v Korenski ulici st. 22 ; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della' — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Pajerjevo slavlje v pravi luči. V Gorici, dno 11. aprila liiOfi. Hudo me je zabolelo, ko sem Čul, da so se šli nekateri slovenski deželni poslanci klanjat deželnemu glavarju dr. Pajerju, ko je dne 6. t. m. obhajal 45 letnico svojega poslančevanja. Je-li to sploh povod za kako slavlje ? Navadno praznujemo 25 in 50 letnico zakonskega življenja, pri veljakih tudi 25" in 50 letnico zaslužnega delovanja. V kakem posameznem slučaju smo slišali tudi, da je ta ali oni obhajal 40 letnico službovanja, ker je tako dopolnil svojo službeno dobo. 45 letnica pa je čisto nova iznajdba, katero si je dr. Pajer a d h o c n a r o 6 i 1, da, ko se bliža konec fi letne dobe sedanjega deželnega zbora, obrne pozornost svojih volilcev na se in pokaže ob enem merodajnim krogom, da je on kljubu visoke svoje starosti se vedno edina oseba v deželi, katera uživa največje zaupanje ter združuje v sebi vse lastnosti, ki vsposabljajo moža za deželnega glavarja. Najudanejši med udanimi dež. uradniki — ki mu je obvezan v naj-večo hvaležnost — dež. tajnik dr. Ve taYin mu je naredil uslugo, da je z zaupnimi pismi opozoril italijanske poslance na velepomenljivo obletnico ter jim na srce položil, naj nikar ne zamude ugodne prilike, da dostojno proslave dr. Pajer j a *per la sua splen-dfda carriera politica« — in dasi niso prav vsi bog ve kako vneti za moža, so se vendar polnošteviino odzvali, ter se zbrali v nedeljo 1. t. m. v konferenco pri dr. Maraniju, kjer so sklenili, kar so sklenili, in menda med tem tudi to, da se na nekak način privabijo tudi slovenski deželni odborniki in kurator ji pri dež. hipotečni banki v krog slaviteljev, da se tako označi slavnost kot izraz vsestranskega zaupanja. Italijanske deželne poslance smo videli vsigdar složne in kompaktne, ke-darkoli je šlo za kako politično demonstracijo, in za lase pritirano praznovanje 45 letnice dr. Pajerje-vega deželnega poslanstva pač ni bilo nič drugega nego politična demon- <3e pa pomislimo, v čem se je odlikovalo Pajerjevo delovanje v dolgi 45 letni dobi, da je bilo v prvi vrsti naperjeno proti nam Slovencem, da nas je vstrajno zaviral v vseh naših narodnih težnjah, da nas je pri raznih prilikah krvavo žalil, da je celo takrat kvaril in podiral, ko so bili med slovenskimi in italijanskimi dež. zastopniki vže na pol dogovorjeni kompromisi, da je po smrti svojega prevzvišenega prednika prevravnal poslovanje pri de-želnem odboru tako, da je razrušil razne dragocene naše pridobitve, da je v najboljše deželne službe vrinil skoro samo italijanske uradnike in si jih priklenil z mastnimi plačami in nagradami; če pomislimo, da je dr. Pajer nas Slovence s svojim brezobzirnim, skrajno krivičnim postopanjem skoro s silo potisnil iz staroslavnega c. kr. kmetijskega društva in tu zakrivil razdor, ki se morda ne bo dal nikdar več poravnati, — (in koliko bi se dalo še vsega naštevati, kar je dr. Pajer učinil, posebno v zadnjih letih), da se je on, —- kojega so še pred nedavnim časom italijanski listi proglašali političnim ka-meleontom, v našo škodo in krivico rehabilitiral v očeh nekdanjih svojih nasprotnikov ter se polagoma prelevil iz vladnega moža v italijanskega prvoboritelja, vreteno, okoli katerega se vse suče, in katero vse goni, kar je italijanskega v Gorici in po Fur-laniji, — in da ni ta mož na odličnem mestu deželnega glavarja še nikdar uporabil prerogative, kojo mu ponuja to dostojanstvo, da bi se bil namreč izkazal v spornih zadevah nepristranskega, ampak da je s svojim glasom vedno odločeval proti nam in našim t e ž n j a m —, tako da je bil še nedavno moralično primoral dež. odbornika prof. Berbuča in Klan-čiča, da sta izstopila iz deželnega odbora — proti povratu; — če vse to resno preudarjamo, ne moremo se prečuditi, kako je mogočfe, da se slovenski deželni odbornik in poslanec, katerega ni nihče v to vabil (in tudi če ga je, nič ne d<5) more deležiti proslavi j o nja takega 45 letnega delovanja, kakoršno je bilo dr. Pa j erjevo. Po mojem mnenju so šli prof. Berbuč in tovariša Lapanja in Bolko dne 6. t. m. šibo poljubom, katera nas je neusmiljeno tepla dolgih 45 lot in je še vedno vzdignjena, da se znese nad nami, kadarkoli se ponudi ugodna prilika. Taki pokloni ne izvirajo »iz kurto-azije« omikancev, marveč so sramotni pojavi semlllzma, ki zaslužijo tem strožo obsodbo, ker so jih zakrivili ljudski zastopniki. S svojimi pokloni so ti Pa-jerjevi lizuni razžalili narodno čast svojih zastopancev, a zaslužena kazen ne bo izostala; — še zaupamo narodnemu čutu goriških Slovencev ! X. Železniška uprava in naše zahfeue. (Z Vipavskega.) Nedostatki na Vipavski železnici se redno odstranujejo, tako da bodemo v kratkem povsem zadovoljni. Hvala in priznanje gre raznim poklicanim faktorjem. Veliko zaslugo si je pridobil v tem ravnatelj drž. železnic, dvorni svetnik vitez Ruff. Že takrat, ko je služboval v Beljaku, je rad vpošteval opravičene zahteve Slovencev. V Beljaku sicer niso posebno dostopni slovenskim i željam, ker tam prevladuje nemško-na-cijonalni duh. Pri odhodu g. ravnatelja h li 3ljaka so ga spremljale simpatije Slo-\sucev na novo mesto v Trst. Tudi na sedanjem mestu je ostal pravičen vsem narodnostim. Slovenci'moramo biti hvaležni temu visokemu uradniku. Prebivalstvo slovenaN Vipavske doline pozdravlja z veselja; in zadoščenjem dejstvo, da je odposlal plemeniti ravnatelj posebnega uradnika na Vipavsko železnico z naroČilom, da se potrebno ukrene, da se odstrane mogoči nedostatki ter se zadosti opravičenim željam in zahtevam slovenskega občinstva. Doznajemo, da se razglasi, poduki itd. glede prometa tako preuredi, da ne bodo odgovarjali le mrtvim zakonskim črkam, marveč da bodo koristili slovenskemu prebivalstvu, katero se poslužuje železnice. " Vidimo torej, da bode imela dober vspeh interpelacija slovenskih poslancev v deželnem zboru. Pri tej priliki opozarjamo gosp. ravnatelja drž. železnic še na sledečo željo. Dopisovanje ravnateljstva, razglasi i. t. d. naj bi bilo v pravilni slo« venščini, katero naše prebivalstvo lahko razume. Dosedanjim se namreč pozna, da je večkrat le dobesedna prestava nemškega originala. Naklonjenost g. ravnatelja se je pokazala pri nameščenju osobja na Vipavski železnici, katero si je pridobilo zaupanje zavednih Vipavcev. Prepričani smo, da uredi g. dvorni svetnik upravo tudi na novej železnici tako, da bode povsem odgovarjala tudi v jezikovnem obziru slovenskemu prebivalstvu. Nova železnica bode tekla namreč od Trsta pričenši skozi in skozi izključno po slovenski zemlji, v kolikor jo bode spadalo pod tržaško ravnateljstvo. Od Trsta do Podbrda, kjer preide na Kranjsko, pojde lepo slovenski zemlji. Ker poznamo pravičnost g. ravnatelja, smo uverjeni, da se ne bode godila krivica slovenskemu jeziku; Grof Monte Cristo. napisal fllexancJre Damas. (Dalje.) nOd vsega tega nič, gospod ; Yse to sera poznal in vendar sem se rad dogovoril glede te zveze. Ne poizvedujte naprej, prihranite si to neprijetno izpraševanje, in zadovoljim se s tem odlogom, ki niti zveze ne odklanja, niti ne obljublja. Moj Bog, saj se ne mudi; moja hčerka je stara sedemnajst, vaš sin eno-indvajset let. Počakajva.,. v jednem dnevu se pogostokrat zgodi mnogo... jeden dan razprši mnogokrat najgrše obrekovanje." „Obrekovanje, pravite ?" vsklikne Morcerf. „Mene obre-kujejo, mene?" „Pravim vam, da ne govoriva o tem, gospod grof." „Iu s temi praznimi besedami naj se zadovoljim V" „S temi besedami, ki so mi zelo mučne, gospod, da, mnogo močnejše, nego si mislite, kajti štel sem si v čast, da stopim z vašo rodbino v ožjo zvezo, in če se razdere zaroka, j<> to mnogo neprijetnejše za nevesto, nego za ženina." ,,Dovolj, gospod, ne govoriva več o tem," vsklikne grof. In v jezi skoro raztrga svoje rokavice ter zapusti sobo. Danglars je opazil, da Morcerf ni niti enkrat vprašal, če se podere ta zveza zaradi njega. Zvečer je imel dolgo posvetovanje z večjim številom prijateljev, in Cavalcanti, ki je bil vedno pri damah, je poslednji zapiHtU bankirjevo hišo. Prihodnje jutro je Danglars takej zahteval časnike; prinesli so mu jih, in on je pogledal drugega za drugim ter si v*«l v roke ,,Impartial". Pri tem časniku je bil Beauchamp odgovorni urednik. Hitro ga razgane, preleti v nervozni razburjenosti z očmi vrsto za vrsto in se končno, ko zagleda besede »Dopis iz Janine", zlokobno nasmeje. „Prav," pravi triumfujoče, ,.tn je majhen članek o polkovniku Kernandu, ki me skoro gotovo oprosti, da mi ne bode treba dajati določene izjave grofu Morcerfu." Isti čas, to je ob devetih dopoldne, je šel Albert Morcerf v črni obleki in zelo razburjen proti stanovanju grofa Monte Cristo. ..Gospod grof je odšel že pred pol ure," mu pravi vratar. .,Ali je Šel Baptistin z njim?" vpraša Morcerf. „Ne, gospod grof." »Pokličite ga, jaz hočem z njim govoriti." Na vratarjev klic se prikaže komornik. „ Oprostite, da sem vas dal poklicati, moj ljubi, toda rad bi slišal iz vaših ust, če grofa res ni doma." „Ni ga, gospod grof." „Tudi za me ne?" „Vem, kako srečen je moj gospodar vselej, kadar sprejme obisk gospoda grofa, in zato se pač čuvam ter gospoda ne merim z navadnim merilom." „Prav imate. Toda govoriti imam z njim v nujni zadevi. Ali izostane dolgo?" „Ne, kajti gospod je naročil, naj bode zajutrek priprav-ob desetih." aPrav, pozneje se vrnem in upam, da najdem grofa gotovo." „Vsaj jaz ga gotovo obvestim o tem." Albert odslovi svoj voz in sam napravi majhen izprehod peš. Ko gre mimo drevoreda vdov, se Albertu zazdi, da je zagledal grofove konje, stoječe pred borilnico. Ko pride bližje, spozna tudi kočijaža. „ Ali je gospod grof v dvorani?" vpraša Morcerf. „Da, gospod," odvrne kočijaž. Res čuje Morcerf iz notranjih prostorov več jednakomernih vdarcev. Vstopivši, najde v malem vrtu pomočnika borilnega nčiteh'a. »Oprostite, gospod grofic/ pravi ta, „a vsekakor bodete morali trenotek počakati." »Zakaj ?" vpraša Albert, ki ie mnogokrat prihajal sem in ne razume te ovire. »Ker je gospod, ki se vadi, najel prostor samo za se in nikdar ne strelja vpričo kakega drugega človeka." »Celo pred vami ne, Filip?" „Sami vidite, da sem izključen tudi jaz." »In kdo mu nabija pištole?" „Njegov sluga." »Nubijec?" »Zamorec." »Da, to je on." Ali gospoda poznate?" /ačem ga; to je moj prijatelj." „0, to je kaj drugega. V tem slučaju vas javiin," In Filip, ki ga je gnala njegova lastna radovednost, stopi v dvorano. Trenotek pozneje se prikaže na pragu Monte Cristo. »Oprostite, moj ljubi grof, da sem vas prišel iskat semkaj," pravi Albert. »Tega niso zakrivili vaši ljudje, in samo.jaz sem predrzen. Bil sem pri vas, in rekli so mi, da vas pričakujejo k zajutreku šele ob desetih. Med tem sem hotel iti na izprehod ter sem zapazil vašo kočijo." riVaše besede mi dajejo upanje, da bodeva skupaj zaju-trekovala." »Ne, hvala; zdaj se ne govori o mojem zajutreku, morda bodeva zajutrekovala pozneje, toda, vraga, ob slabi zabavi." JVIftKItkiS&BTželegnice pa spa- prevladuje nemftk^frefcfd-nalni duh. Radi fe&tf dbvjtf%fitP, ft^s^c&e^gbdiltfftSlo' p4^vjna^U»tya7b.eljflSHega, ter,se.zdr^ žile s primorskimi pod tržaško ravnateljstvi Ntf tMstosrfiiff biosa teSiissnem-gko-naj&fj^hl^a1 rftpvtr v Beljaku. !f Tf-^r^vifinšipt .'zatftteva, da bode nameščeno tudi na novi progi le tako osobje, ki je vešče slovenščini, ali ,^aaj kateremu sorodnemu slovanskemu jeziku. Takega, domačega naraščaja je dovolj, le namestiti ga je treba na domačih tleh, po katerih bode tekla nova železnica. Nemško-nacijonalce naj se pošlje tja, kamor spadajo; jednako velja za Italijane. Na to opozarjamo poklicane faktorje še pravočasno, da ne bode po h- šegi razočaranja in neizogibnih sitnosti. Rojak bodi prvi na rodnih tleh! Domače in razne novice. Zi ponesrečeneMacedonce v Milnic« darovali: Ana Kerševan v Riherabergu K 1, »Bralno in pevsko društvo" na Gradišču nad RenČaini K 2. Dir.,,— Posestnik Antal marki Sessler, častni občan-na Malti, ogrski pomorski kapitan iz Čabra pri Reki, je daroval povodom rešitve svoje dolgoletne zaščitnice eksc. grofice Sza-pary in njenega sina, bivšega guvernerja, iz morske nevarnosti zakladu sv. Nikolaja za stare pomorščake znesek 200 K. Soški podružnica slovenskega planinskega društva, Odsek Borfca, je napravila 8. t. sa. svoj nedeljski izlet na vrh sv. Martina (329 m) nad Brjami. Bilo je prikupljivo pomladansko vreme, ki vsakega vabi v prosto naravo. Kjub solnčnemu dnevu, lahkemu, zanimivemu izletu pa je bilo le 5 udeležencev soške podružnice in toliko ajdovske podružnice. Goriški izletniki so dospeli z vlakom ob 10-21 v Kamnje, kjer jih je pričakoval g. učitelj Anton Možina iz Brjij, ter prijazno spremljal na vrh in od tod v Bihemberg. Med lepo obdelanimi vinogradi brejskhni dospeli so izletniki po lepi poti na vrh v eni uri. Razgled z vrha je mičen in obsežen. Vidi se Vipavsko dolino od Podkraja do Gorice, pred seboj strmi breg Trnovskega gozda. Na desni Nanos, v ozadju beli kranjski Snežnik (1792 m). Po drugi strani Braniško dolino z mogočnim rihemberškim gradom in progo nove železnice. Proti severo-zahodu karakteristično mole nad Vipavsko dolino vrh sv. Valentina, sv. Gabrijela in sv. Danijela pri Gorici, za njim se razteza bela proga rezijanskih planin od Jalovca (1613 m) pa do Čampona. Furlansko nižino in Kadorske planine zakrivala je mrč. Na Krasu se vidijo Štanjel, cerkev Koprive in cerkev sv. Tilha v Svetem pri Komnu. Po krifcttfl ^d^iitkniiizlItiiikov-v.Mgoo ^tiiuLMak^»Jična,Y Riliembeigu sa si ogledali isti še grad rihemberški. Iz stolpa gradu se nudi diven razgled, posebno^© SBr^nMi dolini, v ozadju Matajnr in Kaninska skupina. Peš vr$$Ip se izletniki po Braniški dolini do Doiiroerga, kjer so se goriški izletniki poslovili od ajdovskih. PrihodiJI Izlet odseka Gorica Soške podružnice S. P. D. na si. Goro bode na velikonočni ponedeljek 16. t. m. Odhod ob 9. uri zjutraj črez Solkan na vrb. Zbirališče »Čitalnica« in bralno društvo v Marzinijevi hiši. Dne 6. majnika t. 1. bode skupen izlet z ajdovsko in tržaško podružnico na Trstelj. Natančni spored se pravočasno objavi. Smrtna kosa. — Umrl je v starosti 86 let gospod Andrej vit. Pauletigpl.Vialpino, znani posestnik in trgovec v Gorici v Gosposki ulici. Pokojnik je znan dobro tudi Slovencem po kupčijskih zvezah ter ostane vsem, ki so ga poznali, v dobrem spominu. Izlet V eesarjailč" RodollMO laRO. — Podružnica »Slov. plan. društva" v Trstu razsvetli z acetilenom na velikonočni ponedeljek svojo cesarjevič Rudolfovo jamo pri Divači. Izletnikom nudi se najlepša prilika za polet na drugi praznik v to krasno jamo, ki je gotovo še tolikim neznana, s svojimi izrednimi lepotami in krasnimi kapniki. Jama je odprta popoldan od «~-6 ure. Vstopnina 1 krono za osebo: Odbor. Hrvatsko žensko tamburaško društvo »Sleme" iz Zagreba priredi drugi Velikonočni praznik dne 16. t. m. in v torek dne" 17. t. m. tamburaški koncert z bogatim vsporedom pod vodstvom kapelnika g. J. Ofak v prostorih restavracije Birsa v »Trgovskem o\ :>". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Na mnogobrojno udeležbo uljudno vabi društvo. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala take-le okrožnice: Slavna podružnica: V izkazu za 1. 1904. je Vaša slavna podružnica znamovana brez doneska. Izrecno Vam beležimo, da ne smatramo za dolžnost slednjega Slovenca delovati v naših podružnicah — prav tako ne kakor bi energično zavrnili trditev, da je naša in nikogar druzega dolžnost skrb imeti za družbo sv. Cirila in Metoda. A, če nas je sklical narod na to stalo, ne moremo in ne smemo umakniti se danes ali jutri brez vzrokov. Prav tako sodimp. o Vas. Dokler ste zvani načelniki svoje podružnice, sme Slovenstvo s polno zanesljivostjo pričakovati od Vas, da delujete njemu v prid, sebi pa v čast in zadoščenje. Ko Vas pričujočim prijazno vabimo na trud za ljubi red — beležimo odličnim poslovanjem. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Promet vlakov na Južni železnici v praznike. — Danes 14. t. m. odide osebni vlak št. 87/ i 018 ob 12.30 v dveh oddelkih iz Trsta do Gorice; drugi oddelek odide iz Trsta ob 12.45. Posebni osebni vlak 93a/1022a iz Trsta do Gorice odide ob 4.35 pop., gre čez Bivij, se torej ne takne Nabrežine, ter pride v Gorico ob 6.12 zvečer. |-.>^i\>>.Jntd na Vel ikon o 6 15. t. m. odide teJTrata.. osebni vlak,štev. 81. v dveh delih, ločen s potniki v Tržič, Oervinjan in v Italije ter za goriško progo. V ponedeljek, 16. t. m. odide ob 12.30 pop. osebni vlak 87/1018 v dveh delih iz Trsta do Gorice; odide kakor 14. t. m. Isti dan bo vozil tudi iz Gorice oddeljeni vlak 1017 ob 5.37 pop. in iz Tržiča oddeljeni vlak 1019 ob 10.13 .zvečer. Dne" 17. t. m. bo vozil posebni vlak 93a/1022a iz Trsta do Gorice čez Bivij, kakor dne" 14. aprila. Poleg teh vlakov bodo vozili kakor običajno oba praznika tudi zabavni vlaki, uvedeni z začetkom t. m.; zabavni vlak v Miramar-Nabrežino bo vozil le ob ugodnem vremenu. Kakšni bodo napisi na novi železnici. — K članku z Vipavskega dodajemo tu, da čujerao tole: Napisi na postajah na novi železnici bodo kjer le mogoče dvojezični, ker se hoče postaviti na postaje tudi grde spakedranke slovenskih krajevnih imen. Avče-Auzza, Plave, Plava, Podberdo, Canale poleg Kanal, kraj Hudajužna pa hočejo ponemčiti ali kaj, tako, da postavijo namesto i črko z, torej napis: HudajuŽna-Hudajuzna. Če se to ne pravi norčevati z nami, kaj pa je potem norčevanje. Na tem pa je mnogo kriva politična oblast, ki daje tako imenitne informacije o naših krajih. Občine in drugi poklicani faktorji naj se zganejo, dokler je še Čas, da nas železniška uprava ne postavi svetu v posmeh s takimi napisi! LaSiČ V Tolminu ostane še okr. šolski nadzornik. To je nov škandal na Tolminskem, ki kaže, da gnilih razmer tam gori ne bo še tako kmalu konec. Seveda, kaj pa bi bil glavar Prinzig brez Lasiča. Izjavljamo, da bomo odslej še pazljivejše sledili škandaloznim razmeram v tolminskem glavarstvu ter brez pardona povedali to in ono. — Vemo pa še dosti!! Podaljšanje Vipavske železnice do Št. Vida. — Kakor smo že pred kratkim naznanili, se ima podaljšati Vipavska železnica iz Ajdovščine do Št. Vida. V nedeljo je bil shod v Vipavi, na katerem se je govorilo o tem podaljšanju. Na shod sta prišla tudi poslanca Božič in Žitnik. Na zvezo do Postojne ni misliti radi terenskih razmer med Št. Vidom in Razdrtim; mini-sterstvo misli na železniško čno od Štanjela na Krasu mimo Senožeč do Postojne ali do Št. Petra. Tako bi se mogla Vipavska železnica zvezati z novo črto po Braniški dolini. Že ta mesec se bo vršil' glede podaljšanja do Št. Vida politični obhod._ Troški za podaljšanje so proračunjeni na 1,200.000 K. Občine in kranjska dežela bi morale prevzeti 200.000 K. Vipavska hranilnica in posojilnica je pripravljena nakupiti delnic za 10.000 K, isto-taho Slapenska posojilnica. 0 brezobrestnih posojilih lažeta »Gorica" in »Primorski list". S temi posojili se pehari ubogega vinogradnika že leta in leta, pa jih le ni in ni. Vinogradniki se pritožujejo potom časnikov, potom prošenj na dež. odbor in na- mestništvo, denarja pa le ni. Če bi SIo.zaLahe, o, potem bi bil denar že zdavnaj tu, ker gre "a Slovence, pa ga ni. Klerikalni listi bi mo* .ali iti. v tom pogledu kmetovalcem na roko, ako bi imeli kaj ljubezni do njih, ali ker te ni, si drznejo celo zagovarjati tiste faktorje, ki zavlačujejo izplačilo brezobrestnih posojil. Trdijo celo, da rešuje deželni zbor taka vprašanja hitro 1 Kaka laž. V našem deželnem odboru gospoduje Pajer, naš veliki sovražnik, ki še ni nikdar rešil nobene reči za Slovence hitro! Slovenski odborniki pa kimajo in molčijo. To je hitrost — s katero se nikamor ne pride! Povsodi pa se vidi klerikalce v službi Lahov in vlade. Tako tudi v vprašanju .brezobrestnih posojil, ko si drznejo celo zagovarjati počasnost, naperjeno proti slovenskim vinogradnikom! U Kostanjevice na Krasu je zopet nesramen dopis v »Gorici", glasilu »Lažnjivega kljukca". Prežvekujejo stare laži, zraven pa zopet namenoma zmerjajo g. podžupana. Se pač vidi, kakšne podle duše so klerikalci povsodi. Zaganjajo se seveda zopet tudi v napredno društvo »Zora", kateri pa naj to hudobno farško zaganjanje donese dosti novih članov. Kdor hoče biti dober človek, mora proč od klerikalcev. »Zora" naj se lepo razširja v veliko jezo obnemoglih klerikalnih duš! Oddaja restavracije na novem kolodvoru na Blanči, — Ravnateljstvo državnih železnic razpisuje oddajo restavracije na novem kolodvoru na Blanči. Prošnje je predložiti do 20. t. m. Oziralo se bode v prvi vrsti na one, ki poznajo deželna jezika. Razglas omenja otvoritev novo železnice za prve dni meseca julija t. 1. Velikonočno pesem je zapel tudi »Prismoje-nec" v svoji številki v Četrtek. Hinavec obrača oči proti nebu, govori o novem življenju, boljši prihodnjosti, ter se trka na prsi, češ, hvala Bogu, da nisem tak, kakor drugi, ki le jedo in pijejo ter tajijo posmrtno življenje. Farizej. Kje se pač več pije in je, kot v farovžih, in kje je manj vere na posmrtno življenje nego med izvestnimi ljudmi ?! Rečem ti, da mi ne porečeš. Nemške pečate pritiska na slovenske razglase c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu ter tudi poštni in brzojavni urad v Gorici. Jako slabo pristoja nemški pečat na slovensko tiskovino —-. zato pa zahtevamo slovenske pečate! Iz *t Hreža je bil prignal pred kratkim nekdo r i v mesto zaklat. Re^' ^e je, da je neasj bolan na jetrih, "cestni živino-zdravnik je prešiča zavrgel, državni pa ne. Prišla je komisija, ki je dala prav mestnemu živinozdravniku, ali ko so zaklali prešiča, so ga dali skuhati, in lastnik je smel na to nesti meso domov! Okoličani se pritožujejo, da ravnajo v mestu tako čudno ž njimi v raznih stvareh, in če pojde tako naprej, tudi prešičev ne bodo več vozili v mesto. Bralno In pevsko društvo »Napredek" v Gor. Vrtojbi vabi na prvo veselico, katero priredi m (Dalje u prilogi.) „Kaj pravite?" „Moj ljubi, danes se bijem." »Vi? In zakaj?" | „Vraga, zato. ker se bijem." „Da, to slišim, a povejte mi vzrok. Razumljivo vam je pač, ljubi grof, če se človek bije, da ima k temu lahko različne povode. In vaš povod?" „Častna zadeva." aAh, torej je stvar resna." »Tako resna, da vas prihajam prosit neke prijaznosti." »In ta bi bila?" „Da bi prevzeli zastopništvo." »To je torej res čisto resno, zato ne nadaljujva pogovora o tej stvari tukaj, ampak doma pri meni. Ali, daj mi vode." Grof si zaviha rokave in stopi v majhno prednjo sobo, kjer so se borilci navadno umivali. »Pojdite z njim, gospod grofic," zašepeče Filip; videli bodete nekaj posebnega." Morcerf vstopi. Na tarčo so bile prilepljene karte. Od daleč misli, da so vse karte, ki se rabijo za igro, toda kmalu spozna, da štejejo le od asa do deset. »Ah," vsklikne, »na ta način igrate piquet?" »Ne," pravi grof, »igral sem drugačno igro." »Kakšno?" „i>a, glejte, ta vidite asa in dve, moje kroglje pa so napravile zraven še tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet in deset." Albert stopi bližje. Res so kroglje prodrle karte na onih mestih, kjer je manjkala številka, zastopaje na ta način znamenja, ki jih je manjkalo*, in Morcerf je videl, da znoči kroglja vedno pravo številko. »Vraga l« vsklikne. »Kaj hočete ?* pravi grof in si briše roke, človek si mora znati ure brezdelice izpolniti s kakim delom. Toda pojdiva." Po teh besedah sedeta v grofovo kočijo ter dospeta kmalu njegovo stanovanje. Monte Cristo pelje Morcerfa v svoj kabinet, in oba sedeta. „Zdaj lahko govoriva v miru." »Vidite, da sem čisto miren." „S kom se torej hočete biti?" »Z Beauchampom." „S svojim prijateljem?" »Ej ljudje se vedno bijejo s svojimi prijatelji." »Toda ali imate tudi vzrok? »Da." »Kaj vam je storil." ,V včerajšni številki svojega časopisa je... Toda čitajte!" Albert poda Monte Cristu časopis, in ta čita te-le besede: »Dopis iz Janine: Izvedeli smo stvar, ki je bila dozdaj neznana ali se vsaj ni govorilo o nji; utrdbe, ki so branile mesto, je izročil Turkom francoski častnik, do katerega je gojil vezir Ali Tebelin največje zaupanje in se je imenoval Fernand." »Torej," vpraša Monte Cristo, »kaj je na tem takega, da vas jezi?" »In vi še vprašate?" »Gotovo. Kaj vas briga, da je francoski častnik, ki se je imenoval Fernand, izročil Turkom janinske utrdbe?" »Ker je mojega očeta, grofa Morcerfa, krstno ime Fernand." »In ali je služil vaš oče Ali Paši?" »Da, boril se je za neodvisnost Grkov; zdaj razumete pomen tega obrekovanja." »Moj ljubi grofic, govoriva razumno." „Ničesar ne želim iskrenejše." »Toda vraga, povejte mi, komu je na Francoskem znano, da sta grof Morcerf in častnik Fernand jedna in ista oseba; kdo se zdaj fie meni sa to, kar se je zgodilo, kakor menim, leta 1822. ali 1828. v Janini?« „BaŠ to je nesramnost: pustili so, da je poteklo toliko Časa, in danes prihajajo s pozabljenimi dogodki, da bi nastal Škandal," ki je zmožen škodovati visokemu dostojanstvu. Jaz, ki sem dedič očetovega imena, nočem, da bi se ga držala le najmanjša senca dvoma. Zato torej pošljem Beauchampu dve priči, ki bodeti zahtevali, naj pcekliče." „Beauchamp ne prekliče ničesar." »Prav, torej se bodeva bila." „Ne, ne bodeva se bila, kajti odgovori vam, da jo bilo v grški armadi morda petdeset častnikov, ki so se imenovali Fernand." »Vendar se bodeva bila. O, zadeva se mora končati. Moj oče, tako plemenit vojak, na tako visokem mestu..." „Potem pač pripomni: ,Prepričani smo, da Častnik Fernand ni v nikaki zvezi z grofom Morcerfom, katerega krstno ime je, kakor čujemo, tudi Fernand," „S tem se ne zadovolim. Preklicati mora popolnoma." „In poslati mu hočete svoje priče?" „Da." »Tega ne storite prav.'i „To se pravi, da odklanjate mojo prošnjo?" ,,Moje naziranje glede dvoboja poznate; govoril sem '/¦ vami o tem v Rimu, česar se pač spominjate." „In vendar, ljubi grof, sem vas našel to jutro pri delu, ki se malo strinja s tem naziranjem." »Moj mladi prijatelj, človek ne sme ničesar zanemariti. Kdor živi med tepci, se jim mora kolikor toliko prilagoditi; vsak hip vendar človek lahko sreča fantasta, ki ima prav tako malo vzroka k prepiru kakor vi pri Beauchampu; in na tt smešen način pošlje svoje priče, me morda razžali v javnem prostoru — torej prav tega fantasta ubijem." »Torej priznavate, da bi se lahko bili tudi vi sami?" »Gotovo." „In zakaj nočete, da bi se bil jaz?* Priloga „8aBa" It. 30. i dne II aprila 1100. velikonočni ponedeljek dne 16. aprila 1906. ^ dvorišču goep. Ivana BatistiCa. Vspored: 1. Zadračil: »Slov. koračnica", svira orkester. 2 H. Volarič: »Poziv k petju", poje mešan zbor. 3. Pozdrav predsednikov. 4. S. V. Brož: glava Slovencem", udarja tamburaški zbor "slov. Čitalnice" iz Vrtojbe. &, Hug. Sattner: ,,Na planine % poje možki zbor. 6. Ipa- ,Dom6viiiaa,< švTrV brkesiel^^^ Sr0f^-+^^^čkami4l4^grama^bsega lepe prizore Velikonočna", deklamacija. 8. Lehar Valjček iz operete »Der Rastelbinder" „ s vira orkester. 9. H. Volarič: »Ljubav", poje mešan zbor. 10. M. pl. Farkaš: »Za jeden časak ra-dosti", tamburanje. 1.1. -A. »Ned^ed: »Veseli pastir", poje mešan zbor. 12. Majcen; »Pot-pourri slovenskih narodnih pesnij", svira orkester. 13. »Vesele praznike", šaloigra v enem dejanju. Šaljiva pošta. Po veselici ples v venč-Icili. 0 listkov 1 K. Pri veselici in plesu igra oddelek vojaške godbe 47. pešpolka iz Gorice. Začetek točno ob 3. uri in pol popoludne, — Vstopnina k veselici 40 vin. Sedeži I.—II. vrste 1 K, III,—IV. vrste 80 vin., V.—VI. vrste C>0 vin. Ostale vrste po 40 vin. — Ker bodo vstopnice kolekovane na korist »Šolskega Doma", se prosi vsakdo, da ima pripravljena 2 viu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Udeleženci iz Gorice se lahko pripeljejo s tramvajem, ki bo čakal pri kapucinih ob 2'/» jiopoludne. Bralno in pevsko društvo „Nada" v Sovodnjab vabi na veliko veselico, katero priredi dno 10. aprila 1900. ob 3. uri popoludne na prostornem vrtu gosp. Kodermaca. Vspored veselice: L Parma: „Mladi vojaki", orkester. 2. Vilhar: »Na vrelu Bosne",- možki zbor. 3. Majcen: »Prva ljubezen", valjček orkester. 4. „Smrtno žalostni udovec", humorističen kuplet. 5. Smetana: Sekstet iz opere »Prodana nevesta". 6. »Stric Emil", burka v enem dejanju s petjem. 7. Majcen: „Slovanski svet1', venec, orkester. 8. Nedvčd: »Veseli pastir1', mešan zbor. 9. Zajec: Zbor iz opere »Zrinjski", orkester. 10. »Radikalno ozdravljenje", burka. 11. Eilenberg: »Ruska vojaška parada", orkester. 12. »Skat v sodni dvorani'', komična spevoigra s spremljevanjem glasovirja. — 13. IMes na prostem. Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži I. vrste 1 krono, II. v^te 00 vin., III. vrste 30 vin., plesni komad 20 vin. Pri koncertu in plesu svira popolni orkester pod osebnim vodstvom g. Majcena, kapelnika v Trstu. o«tt\od vlaka iz Gorice '2.5 pop. — Odhod iz Kubij 0.20, 10.12 pop. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Kakor je razvidno iz predstoječega sporeda, je spored krasen in raznovrsten, in ni mogoče skoro lepšega sporeda sestaviti. Dve pevski točki so kolikor toliko znane. Pesem „Xa vrelu Bosne" je dolga in težka skladba, n pevci so se je oprijeli z vso vstrajnostjo. Od zadnje veselice je napravil pevski zbor velik korak naprej ter se je precej izuril \ tej kratki dobi. Lepa točka je tudi »Smrtno žalostni udovec", kojega bode proizvajal g. Pertot s svojim že znani humorjem, in kdor ga je že slišal, ne more dvomiti, da uspe popolnoma. Nekaj novega sta burki »Stric Emil" in „Badikalno ozdravljenje".' Novitete, polne drastičnih prizorov in dovtipov, ki vzbujajo neprisiljen smeh. »Radikalno ozdravljenje" so uprizorili tudi y Škofji Loki, in bila je to skoro najlepša točka celega programa, ker je vzbujala cele salve smeha. Zadnja točka programa „Skat v sodni dvorani", spevoigra s spremljevanjem glasovirja, ue zaostaja za dru- ter se mora društvu le častitati, da je tako lepo točko spravilo na spored. To so redke prikazni v naših okoličanskih društvih. Kdor prečita program, razvidi torej, da hoče društvo le nekaj posebnega nuditi poslušujočemu občinstvu. Pričakujemo torej obile udeležbe. — V slučaju slabega vremena se prenese veselica za 14 dnij. _. Odbor Soške podružnice S. P. D. v Tolminu je sklenil prirediti sledeče skupne izlete: I. Dna 22. aprila : i z Tolmina skozi V o 1 č e, č e z B u č e n i c o k S v. L u c i j i in nazaj v Tolmin. Odhod ob dveh popoludne, zbirališče na Tolmin, trgu. II. Dne 6. maja: iz Tolmina čez L j u b i n j na S e n i c o, od tod v B a č o, k Sv. Luciji in v Tolmin. Zbirališče in odhod kakor zgoraj. III. Dne 20. maja: iz Tolmina p r e k o V o 1 č n a i t a 1. S1 e m e, v K 1 o-bučarje, za mejo v Livške Kavne. Povratek po Kolo vrato vem grebenu skozi K a m n i c o v Tolmin. Odhod s Tolm. trga ob šestih zjutraj. IV. Dne 10. junija: k izviru Tolminke skozi Zatolmin v Polog. Odhod iz Tolmina (trg) ob 5. uri zjutraj. V. Dne 23. junija: na K o b i 1 i n o glavo kurit kres sv. Ivana. Prvi izletniki se snidejo ob 5. uri popoludne (v soboto) na Tolm. trgu, in odrinejo mimo Lju-binjskih Ravni na vrh. Gori se zažge velik kres. Izletniki prenoči v senikih pod vrhom ter počakajo druge, ki ne bi mogli odriniti že v soboto od doma. Ti odrinejo iz Tolmina v nedeljo zjutraj ob štirih. Potem zopet skupno na vrh, kjer bo skupna »pogrnjena" iz nahrbtnikov. Povratek v Tolmin preko Ljubinja. VI. Dne 8. julija: k izviru Zadla-šice skozi Zabiške Ravne, potem čez hrib v Č a d r g i n v T o 1 m in. Odhod iz Tolmina ob 0. uri zjutraj. Izleti se vrš6 le ob lepem vremenu. Morebitne izpremembe se pravočasno objavijo. Vojaški nabor. — Okr. glav.: Postojna. Naborni okraj: Ilirska Bistrica. Dne" 10. aprila prišlo k naboru iz občin: II. Bistrica, Trnovo, Knežak, Celje skupaj 114. Potrjenih: U. Bistrica I. razr. 2; Trnovo I. razr. 7, DT. razr. % III. razr. 1; Knežak I. razr. 0, II. razr. 1, III. razr. 1; Celje II. razr. 1 skupaj 21, od teh 10 v stalno službo, 5 pa v nad. reservo. Dno 11. aprila prišlo iz občin: Kilovče, Janeževobrdo, Jablanica, Smerje, Prem, Itate-ževobrdo skupaj 00. Potrjenih: Kilovče L razr. 2; Janeževobrdo I. razr. 1, II. razr. 1; Jablanica 1. razr. 5, II. 3, III. 2; Smerje I. razr. 1; Prem 1. razr. 1, 111. razr. 1; Rate-ževobrdo I. I,skupaj 18; vsi v stalno službo. Zt ponesrefiene Macedonce. Malnic, v aprilu, Od zadnjega izkaza došli so še sledeči darovi: Trgovska tvrdka J. Pipan &' Comp. v Trstu . . . . : . . ... K 20 — Ferd. Seidl, c. kr. prof. v Gorici . „ 5— Josip Kavs, Ajdovščina..... „ 2*— 3 Neimenovani iz Št. Petra pri Gorici.......... . )( 3-—,' dr. M. Truden, Barkovlje pri Trstu „ 6 — A. Lokar, Ajdovščina...... „ 5 — dr. I. Debevec, Kranj v imenu več darovalcev......... „ 8-— Ivan Hochmuller ., . ...... n 2 — ¦Josip Loj, c, kr. poštni oficijal v Trstu........• • • „ 4— Fran Božič, trg. Kranj ...... 5—' Upravništvo »SI. N." v Ljubljani . „ 4:— Ank Kline, Gor. Polje..... „ 4-— Zorko Klun, župe upravitelj Brest. » 4 — Prof. dr. M. Potočnik, Maribor . . „ ' 2,— Fran Hrašovec, c. kr. sodnik v pok. Gradec.......... „ Balvan Lampreht, Faal, Štajersko . „ 20'— L. S. v Trstu ......... „ i — A. Skočir, kurat dež. bolnice Gradec „ 10'-— Več darovalcev iz Kobarida ...» 12 — Iv. Kogoj, Vaduri v Rumuniji, nabral med slovenskimi delavci . . . „ 20'— Ob enem z omenjenim zneskom došla mi je dopisnica sledeče vsebine: ., Vaduri (Ruinunya) 3./IV. 06. Čital sem v »Soči" o nesreči, ki se je zgodila z ubogimi Macedonci, in sem nabral 20 kron med tukajš-nimi slovenskimi delavci. Dali smo vsak po 1 krono in sicer: Jaz Ivan Kogoj, Blaž Kogoj, Franc GoMa, Gašpar Rejc, Anton Skočir, Ivan Černilogar, Anton Popek, Andrej Klinkon, Andrej Šorli, Matej Golja, Ivan Kemperle, Gašpar Pegan, Štef. Smerekar, Miha Golja, Miha Siherle, Ivan Pipo, Anton Vodešček, Matej« Žagar, vsi Slovenci, Karol Somariva, Italijan, Hrinjo Mihajlo, Rus. Vas pozdravim Ivan Kogoj. To pisemce pač ne potrebuje komentarja, a takim slovenskim delavcem Čast!" Zadnjič izkazano . . „ 150*30 Skupna vsota K 298-30 Poleg omenjenih zneskov v gotovini so še doposlali: Gospa Franja dr. Pertotova v Trstu obleko in obvezila za rane. Gosp. Karol Pla-ninšek, Ljubljana, obleko, in gosp. Ante Ko-titnik v Gorici hlačevino in perilo. Vsi oni, kateri so kaj darovali, sprejmejo naj tem potom najpresrčnejo zahvalo, a obenem naj ima vsak zavest, da je pomag*1 rešiti življenje trem ljudem, Meri bi bili si«; prav gotovo če ne umrli pa ostali celo življenje pohabljeni. Zdaj so „Ej tega nepravim; moje mnenje je jasno, da kako važno stvar kakor dvoboj treba premisliti." »Ali je on premislil, predno je razžalil mojega očeta?" j,Če je premislil in vam to prizna, nimate vzroka, da bi se jezili nad njim.'' »O, moj ljubi grof, vi ste vedno preveč prizanesljivi." „In vi vedno prestrogi. Reciva — toda čujte, jaz pravim -- aH mi ne zamerite tega, kar hočem reči V" »Poslušam vas." »Torej če bi bilo poročilo resnično..." »Sin ne sme nikdar misliti o čaati bvojega očeta kaj takega. * »Ah, moj Bog, v času smo, ko se veruje marsičemu." ,,To je baš napaka našega časa." n Ali si morda domišljujete, da to izp*. utonite V »Da, vsaj kolikor se tiče mene." »Moj Bog, kako ste rigorozni l" »Sem pač tak !u * »Ali ste nedovzetni za ysak dober svet? »Ne, če mi ga da prijatelj." »In ali smatrate mene za svojega prijatelja?" »Da.tt n Predno torej pošljete Beaucharapn svoje priče, se o stvari prepričajte." „Da, a pri kom?" »Na primer pri Havdtfe." »Kaj more ženska, ki jo prištevam v to zadevo?" »Lahko vam izjavi, da vaš oče ni čisto v nikaki zvezi f smrtjo Alija Tebelina, njenega očeta, oziroma vam stvar raz-i J*sni, če je imel morda vaš oče slučajno res nesrečo..." »Rekel sem vam že, ljubi grof, da si tega ne smem misliti." n Torej nočete poseči po tem sredstvu?" *Ne." »Nikakor ne?" »Nikakor ne." „Potem imam še jeden predlog." »Prav, toda poslednji." „Ali ga niti ne marate slišati?" »Nasprotno; prosim vas, da ga poveste." „Ne pošljite Beachampu prič." „Kako?" »Pojdite k njemu sami." »To je čisto proti običaju." »Tudi vaša zadeva je čiste izvanredu." »Toda zakaj naj grem k njemu sam. ?" »Ker na ta način ostane stvar med vami in Beauchampom." »Govorite jasneje." »Če bi Beauchamp res hotel preklicati, se mu mora pustiti zasluga dobre volje, brez katere bi ne preklical. Šele če še bode proti vil, je čas, da vmešate v zadevo tudi tujce.8 »To ne bodo tujci, ampak prijatelji. »Oni, ki so danes naši prijatelji, so jutri naši sovražniki." „Ah, na primer?" „No, sami vidite, Beauchamp..." »Torej..." »Torej vam priporočam previdnost." »Svetujte mi torej, naj grem k njemu .sam? »Da." »Čisto sam?" »Čisto sami. Kdor hoče kaj doseči od človekovega samo-Ijubja, se mora izogniti vsemu, kar bi je žalilo le navidezno/' »Mislim, da imate prav." »Ah, hvala Bogu." »Sam pojdem k njemu." »Ah, mnogo boljše bi bilo, če bi no šli niti sami." „To ni mogoče." flNaj torej bode v božjem imenu I VaS s«danji fcklep je vsaj mnogo boljši od prvega." »Ii če bom imel zdaj dvoboj, ali mi izkažete to prijaznost, da mi bodete šli za pričo?" „Moj ljubi grofic," pravi Monte Cristo resno, »videli st6, da sem vam v vsakem oziru rad na uslugo, toda ta usluga je izven kroga onka, katere morem izkazati." »Zakaj?1 »Morda vam povem to kedaj poznej--." »In dotlej?" »Dotlej hočem za svojo skrivnost vašo prizanesljivost." »Prav, vzamem si Franca in Raoula." »Da, to vam svetujem tudi jaz," »Toda če se bom bil, me vi kot mojster nekoliko poučite, kako imam rabiti sabljo in pištolo?" »Ne, tudi to je nemogoče." »Čuden človek! Torej se nočete mešati v Cisto nič ? »V čisto v i." „Potem o stvari ne govoriva naprej. Zdravstvuje, grof." »Z Bogom, grofici" Morcerf vzame svoj klobuk in odide. Pred vrati najde svoj kabriolet in se da peljati k Beau-charapu, brzdiije svojo jezo, kolikor je bilo v njegovih močeh. Beauchamp je bil v svoji delavnici, Albert se da peljati k njemu. Beauchampova delavnica je bila temna in prašna; šele po dvakratnem trkanju se oglasi z neprijaznim glasom: »Notri!" »Albert vstopi. Žurnalist ne more zadržati vsklika presenečenja, ko zagleda svojega prijatelja, kije drzno porival na stran papirje in Časopise najrazličnejše velikosti, ki so leže11 po tleh. ; »Vi, moj ljubi Albert?" vsklikne in pomoli naprnti svojo roko. »KakSen vrag Yas je privel .semkaj ? Ali sto zašli, ,ali hočete, da skupaj zajutrekujeva ? Poskusite si najti prazen.«^ tu poleg geranija, kateri jedini me že spominja, da so na svetu raznn papirnatih listov še drugi." ; ,, Ponesel ]| 55-letni delavec A. Cauzutti j v papirnici v Podgori. Ko je reaal papir, se je urezal v levo roko; vsled velike rane je Sel takoj v Gorico v bolnišnico. Občinski zastop V L0ČnH(U je sprejel v svoji I zadnji seji resolucijo, v kateri se upira vladnemu načrtu volilne reforme za državni zbor ter zahteva tri poslance za Lahe na Goriškem j v volilnih okrajih: Gdrica^LOčnik; Krmin-Gra-dišče in 6'ervinjan-Tržič. j V Št Ferjanu je padel v mlako, globoko 1 m, 7 letni Rudolf Tirih. Navarnost je bila 1 velika, da otrok utone. Rešil je dečka iz mlako Jos. Pirih iz Gor. Cerovega, ki je šel slučajno iniino one mlake. Čevlje Sta Ukradla 16-letna potepa E. Elard in J. Moser na Tekališču Fr. J., in sicer je čistil čevlje vojaški sluga poročniku pl. Ma-režu. Ko je poročnik poklical vojaka, sta potepina pobrala čevlje in zbežala. Prišla sta bila tje prašat za kosti in cunje. Pozneje sta j prodala kosti in cunje trgovcu Subnablu v t Rabatišču ter mu ponudila zajedno čevlje na prodaj; pa jih ni hotel kupiti. Enega teh dveh tičkov so že prijeli. Požari. — V Brumi pri Gradišču ob Soči j je gorelo pri kolonu Lorenzonu. Škoda je krita z zavarovanjem. — V Moši sta zgoreli dve gospodarski poslopji. Nabor V Tržiču. - 11. t. m. je bilo na naboru iz občine Doberdob 17 mladeničev. Potrjenih je bilo 0, med temi en enoletni prostovoljec. Iz Jainclj je bilo 8, potrjenih 2. Iz Devina je potrjenih 5 v prvem razredu, 1 v drugem. Okrajna posojilnica v Kanalu, registr. zadruga z neomejeno zavezo, bo imela dne 20. apriia t. 1. svoj redni letni občni zbor ob 3. uri popoldne v občinski dvorani v Kanalu. — Na dnevnem redu bo: 1. Poročilo o premembi zadružnih pravil. 2. Potrjenje računa za upravno leto 1905. ;}. Volitev načelstva m nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi vse zadružnike fčiane) — odbor. j V Doberdobu ustanovijo bralno in pevsko društvo. V ta namen je osnovalni odbor že J odposlal pravila c. kr. namestništvu v Trst v potrjenje. V goriški bolnišnici je umrla V. t. m. 21 letna Karolina Ferletič iz Doberdoba. Preobrnila je petrolejko, ko je stopila z ognjišča, petrolejka se je razbila ter oblila dekletu obleko, ki se je takoj unela, da je bilo dekle močno ožgano; dekle so prepeljali takoj v I goriško bolnišnico, ali vsa zdravniška pomoč ni nič pomagala; podlegla je ranam. Ožgala j sta si roke tudi njen oče in mati. j I V Golici je bilo v času od 1. do 7. t m. | 1<5 porodov, umrlo pa je v tem Času 24 oseb. j SaiROinor. — V MuscoU pri Červinjanu j t se je ustrelil inženir li Peterlunger. Pride-I ljen je bil namestništveni komisiji za poskušanje j kotlov. Ustrelil se je v vrtu svoje tete z re-j volverjem v usta. Svojega bratranca je posta-I vil za dediča zapuščiue 50.000 K. izven nevarnosti vsi. Vendar bodemo morali za iste skrbeti Se najmanje dva meseca, in denar, kateri je še na razpolago, ne zadošča: Spominjajte se torej ob Velikonočnih praznikih ubogih slovanskih trpinov. And. Munih. Štsjarskf Slovenci - žriev klerikalnega izdajal-Stil. — V »Slov. Nar." čitamo: »Izvedeli smo iz najzanesljivejšega vira, da je vlada defiui-tivno skrčila število slovenskih mandatov (za državni zbor) na šest v tistem trenotkn, ko je minister notranjih zadev grof Bvlandt-Rheidt definitivno konferiral z dr. Šusteršičein. Znano je, da so štajerski slovenski poslanci sprva zahtevali A mandatov; to svojo zahtevo so kasneje vzpričo splošnega položaja reducirali na 8 mandatov, a ob enem kategorično izjavili, da je to njihov končni postulat, od katerega ne odnehajo niti za pičico pod nobenim pogojem. Po večkratnih pogajanjih se je nazadnje minister Bvlandt-Iiheidt napram slovenskim štajerskim poslancem izjavil: „8 mandatov ne boste mogli dobiti, toda sedem vam jih gre in sedem vam jih tudi d a m !tt Iz te izjave je razvidne, da se je vlada že odločila, da d« štajerskim Slovencem 7 mandatov. Kasneje je bil pri Bvlandtu tudi dr. Šusteršič in je konferiral ž njim o zadevi volilne reforme. Ta konferenca Šusteršičeva je bila odločilna za usodo slovenskoštajerskik postulatov glede Števila mandatov! Po tej konferenci s Šusteršičem namreč ni minister Bvlandt-Rheidt napram slovenskim štajerskim poslancem ničesar več hotel vedeti o prejo že obljnbljenem 7. slovenskem mandatu, marveč je neizprosno vztrajal na stališču, da štajerskim Slovencem zadostuje šest mandatov! To je goli fakt, to je najčistejša resnica! Sedaj ima besedo dr. Ivan Šusteršič, ako si upa izpodbijati naše navedbe in tajiti opisane dogodke! Toda z dokazi, s fakti naj pride na dan, ako more in si upa, zakaj s prostaškim psovanjem in s podlim zavijanjem ne bo spravil s sveta resnice, da je on in nikdo drugi zakrivil sramotni zločin, da je izdal in prodal štajerske Slovence vladi in Nemcem!" Klerikalci i boju proti našemu napredku. — v tiste članke, v katerih so govorili toliko o nbojkotu", so upletli klerikalci tudi pevsko in glasbeno društvo. Društvo je pač nastalo po resnični potrebi. Na znani slavnosti v Nabre-žini je nastopilo polno pevcev, iz Gorice nič. Na jesen 1900. je hotela prirediti ^čitalnica" nekaj v spomin Prešernove stoletnice, pa ni šlo. Taka potreba je prisilila takrat rodoljube, da so začeli misliti na društvo, kjer bi se poučevalo petje in glasbo, sklenila se je ustanovitev pevskega in glasbenega društva. Kako pošteni nameni so bili zvezani z ustanovitvijo, se najbolje razvidi iz okrožnice leta 1900., ki se glasi tako-le: „V naši društveni organizaciji v Gorici manjka prav občutljivo društva, katerega namen bi bil gojiti petje in glasbo. Imamo sicer pevski zbor »Goriškega sokola", pevski zbor »Čitalnice", imamo taml ,aški zbor, ali manjka enotnega društva, ki bi združevalo v svoji sredi vse stanove, in čegar namen bi bil, skrbeli za naraščaj z redno pevsko in glasbeno šolo. Pevsko in glasbei.o društvo je tembolj potrebno in posebno v sedanjih časih, ker obeča postajati vez med vsemi sloji slovenskega prebivalstva v Gorici ne glede na politično mišljenje. Društvo izključuje iz svoje srede politične razprtije in iako stori prvi korak, da se sedanje obžalovanja vredne razmere ublaže. Kakor je društvo samo na sebi potrebno, tako je tudi prvi njegov nastop še tega blagega postranskega namena. „P. in gl. društvo" ne bi le združevalo vse pevske in glasbene moči v svoji sredi, dajalo bi tudi mogočost članom „Čitalnice" bel slučaja do slučaja sestavljati poseben zbor iz članov, ki so obenem v pevskem zboru društva in istotako tudi »Goriškemu Sokolu". — »Goriškemu Sokolu" bi P. in gl. društvo odvzelo prav težko breme vzdrževanja posebnega, tamburaškega.zbora, in glasbene šole. »P. in gl. dr.a bi pa našlo gotovo zavetje v prostorih »Šolskega doma" in z uvedbo redne pevske in glasbene šole bi pripomoglo k prospevanju »Šolskega doma" ter donašalo tudi nekoliko denarnega prispevka. Tako je pevsko in glasbeno društvo v Gorici vsekakor na mestu, zagotovljen pa je prospeh temu društvu, ker so zagotovljene tudi pevske moči. P. in gl. dr. šteje po pravilih ustanovnike in redne društ-venike, kateri imajo v prvi vrsti vzdrževati društvo. Člani pevskega in glasbenega zbora so društvenine prosti, ako niso ob enem redni člani. Tako bode mogoče pristopiti vsakemu v pevski zbor, ker se bode gledalo le na poštenost in spodobno obnašanje dotičnega. Po drugi strani se bode zahtevalo od vseb, ki zamorejo, da bodo prispevali vsak mesec, da bode mogoče nastaviti rednega učitelja petja in glasbe ter tako skrbeti ne le za momenten pevski zbor, marveč za pevsko in glasbeno šolo, ki bode pri nas nadome-stovala »Glasbeno Matico" v Ljubljani." — Torej tudi Čitalnici je hotelo iti društvo na roke. Ali kaj se je zgodilo? Namesto da bi bili tudi klerikalci pozdravili tako društvo, so izbruhnile na dan Mercinajade v tisočih vrst najpodlejše vsebine. Ali društvo se je vendar razvijalo in napredovalo. Delovanje kaže to jasno, pa če so po »Gorici" ob raznih prilikah še tako rjuli proti društvu in je An-tonio Klobasa iz ,goriške okolice" omahoval pod težo takega grdega boja. Sama strast je narekovala vse nesramnosti, in ta strast znanega strastneža ni zapustila niti sedaj, ko so uprizorili opero. — Sel je tako daleč, da je trdil, da se vršijo zanalašč vaje za opero v tem času, da ne more imeti on vaj za neko prireditev v Čitalnici. Ko so ga prašali,, če pojde poslušat opero, pa je zarenčal, da ne pojde poslušat orkestra — ker pevcev sploh ne bo slišati, češ vse skup ni za .Jč. Pevci, katere vabi k sebi, si to lahko zapomnijo. Naše stališče je pač to, da sro ven iz tistih „besedu s petjem, deklamacijami, šaljivim govorom itd. j dospeli smo tako daleč, da mislimo na zamo-stojno gojitev glasbe vseh strok ter na svoje gledališče Iti je polno mladih močij, ki delujejo požrtvovalno; kdor dela ovire, je očiten sovražnik našega napredka. Čitalnica naj le ostane v okviru, ki jej gre dandanašnji, gledališče in glasbo pa naj prepusti društvom, ki so za to poklicana. Takov mnenje tudi res previadaiije deloma že v Čitalnici sami, in prevlada, kadar se odpravi znana coklja. Čitalnica je pa tudi lahko representativna kor-poracija slov. inteligence, ki lahko n. pr. na kakem sijajnem plesu kaže moč in sijaj slov. življa v Gorici; in takiat lahko nastopijo vsi, ki moreje nastopiti tam, ne glede na politično naziranje. . . . Čitalnica pa naj se pred vsem otrese znanega zdraž barja, ki je s pomočjo »svetogorskega pridigarja" teroriziral tam predpustom cel odbor ter se norčeval ž njim... Toliko v razmišljanje za praznike. Bralno In pevsko društvo „Preierenu v Boljuncu si hoče nabaviti društveno zastavo. Kadi tega se obrača do rodoljubov s posebno okrožnico za prispevanje k troškom za zastavo. Kolesarsko društvo »Gorica" naznanja moto- ciklistom, Členom društva, ki rabijo navodila po novi postavi za motocikliste, naj se oglasijo pri društvu za ista. Konvlkt ali kaj? — Na poti proti Stranicam iz ceste proti Soškemu mostu se vidi koncem hiš xapočeto veliko stavbeno delo. Govori se, da bo to nekak nunski zavod ali kaj takega. Zasnovano je vse jako na široko. Kaj že ni dosti nun in menihov v Gorici V EleMrlžno podjetje Ajdovšfilua-Šiurije. - Tovarnar g. Jochmann v Ajdovščini je osnoval električno podjetje, ki bi se raztezalo v občini Ajdovščina in Šturije. Odda okoli 400 svetilk, seveda ako se v določenem času oglasi zadostno število odjemalcev ter ne bo drugih ovir. V velikem javnem interesu je pač, češe prizadeti poslužijo lepe prilike ter si nabavijo električno luč, ki je jako praktična pa stane malo. G. Jochmann je izdal tudi posebno navodilo za to električno podjetje, kjer je jasno razloženo vse potrebno za nabavo električnih svetilk. Izpred SOdllije. — Radi javnega nasilstva je bil obsojen A. Lasič iz Vrtojbe na 13 mesecev ječe s postom vsak mesec. 10 dnij zapora je dobil Iv. Jesenica, ker se je hotel odtegniti vojaški r < Ižnosti. Ker jO beračil po mestu, je bil aretiran neki Fr. Vittori iz Izole pri Kopru. Odprti lekarn!. -— Jutri in pojutrišnjem po-poludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristo-foletti-Kitrner. PonoSna služba v lekarnah, —> v času od i». do 22. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Oristofoletti-Kiirner. Javni ples priredijo fantje v Gojačah na belo nedeljo dne" 22. t. m. HumorlStiČetl večer gospoda M a r k o v i <• a in njegove gospe Ljubice je bil v sredo. Do-šlo je nekaj nad 70 oseb, torej manj nego je bilo naših Ijudij prejšnji večer v nemškem gledališču. Gospa M a r k o v i c e v a je pela več pesmij. Pela je dovršeno,, njen glas je obsežen, zvonk, izobražen do vseh fiues moderne pevke. Ugajala je splošno in žela polno priznanje. Gospod Markovič je nastopal v raznih šolo scenah. Svojo nalogo izvršuje tudi on z umetniško dovršenostjo, toda Slovencem je premalo razumljiv, zato ni žel priznanja, ka -koršno je zaslužil. Izgovarjati bi moral razloč-neje in bolj počasi. IZ trpvsko-obrtne Zbornice. — Zbornični svetovalec A. Lenassi se je odpovedal, na njegovo mesto pride gosp. Pollev. — V državni železniški svet je izvoljen Holzer, namestnikom Mulič. — Mesarjem v Gorici se je dovolilo v mesecih od aprila do konca septembra imeti odprte mesnice ob nedeljah od G. do 10. dop. Prošnja jestvinskih trgovcev v Sežani za premembo v nedeljskem počitku se je od-bila. — Trgovci y Gorici so prosili, naj s« dovoljuje tujcem stavljati barake na sejmih v Gorici le prvi dan sejma. Prošnja se odstopi •nagistratu. Ponovec ¦— zapit. — S prvim aprilom je prepovedan prehod skozi erarski gozd Pano-vec. Le malo dovoljenj se dobi. Pravijo, da se je zgodilo vsled tega, da bi se mogla neka visoka oseba včasih nemoteno posvetiti lovskemu športu 1 Meščani so s tem hudo zadeti, pa tudi Kronberžani. Prvi so ob edini lep sprehod po gozdu, drugi pa ob prehod, do katerega so imeli doslej nekako pravico. Kromber-žani storijo v tem pogledu vse potrebne korake. Pred leti so zgubili vozno pot čez Pa-., novec, sedaj jim je uprava vzela še uhod. In kako so dobri naši ljudje. Dne 10. t. m. je začelo goreti v Panovcu. Kromberžani so tekli gasit, skakali črez mrežo, da so prej dosegli prostor požara —. tu jih ni nijeden gozdar odvračal od uhoda v gozd! Ravnali so se po tem: ako te sosed s kamenjem, povrni mu s kruhom. Merodajni faktorji naj se pobrigajo, da se v tem oziru uredi vse tako, da no bodo po nepotrebnem trpeli ne Kromberžani ne meščani. Proti protlnu in revmatizmu je Zoitanovo mazilo najbolj priporočljivo. Steklenica K 2---B. Zoltan, Budimpešta, Szabadsag-ter. Pfl7fll*J ^ara0 templjev in Stvria-vrelec I Utul . sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Templjev'--vrelec ali „Styria"-vrelee ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbništvo Rogaških vrelcev. ' ?a nouocfn 0{l (5° kr- (l° sw- 1J'-ir> ia HCVBMG v V8eh Darvah. Franko in carine prosto na rtom. Bogata uzorna zbirka 7. obratno pošto. Tonama svile Henneberg v Curih« (H) ..Perotninar" I. slovenski mesečnik za umno perotninarstvo z priveskom za umno rejo vseh malih domačih živali . prične izhajati s 1. imijnikom t. i, Ne zabite se mnogoštevilno naročit; na ta tako velevažni list, ter ga s tem vsestransko podpirati, ker ie v tem slučaju mu je moči izvesti povoljno vse obljubljeno. Tudi za Vaše raznotere prijave bode list »Perotninar« velikega pomena in toraj želeti pogoste vporabe onega. Cena lista, stavljena na 2 kroni 40 v'm. letno, prosto poštnine, je zelo nizka, toraj tudi nikaka zapreka do mnogobrojnih naročil, katere sprejema vedno I. Kranjski perotuinarski myo(\ ANTON LEHRMANN, ~~--TRŽIČ, GORENJSKO.*** +++Y*Y+*Y++++++i nBeauchamp,K pravi Albert, »k vam prihajam, ker imam z vami govoriti o vašem časopisu." „Vi, Morcerf? Kaj želite?" »Popravek." »Popravek? Moj Bog. kakšnega? Toda sedite vendar." »Hvala/ pravi Albert drugič" ter napravi z glavo majhen poklon. »Torej govorite." »Želim popravka v zadevi, ki napada čast jednega člana moje rodbine." »Toda tega ne razumem. O čem pravzaprav govorite?" „0 dopisu iz Janine." »Iz Janine?" „Da, iz Janine 1 Resnično, vi se delate, kakor da ne veste, kaj me privaja k vam." »Na mojo čast!... Baptiste, včerajšnji časopis!" zakliče Beauchamp. »To ni potrebno, ker imam pri sebi svojega," Beauchamp čita: ' »Dopis iz Janine L t. d." »Razumljivo vam mora biti, da je stvar resna," prav Albert, ko žurnalist prečita. »Torej je ta častnik vaš sorodnik?« »Da," pokima Albert in zaradi. »Toda kaj naj storim ?" vpraša Beauchamp prijazno. »Želim, da ta članek prekličete." Beauchamp gleda Alberta e pozornostjo, v kateri »e je zrcalila velika dobrohotnost, „Poglejva,tt pravi, „to naju zavij« v dolg pogovor, kajti kako stvar preklicati, to je vedno jako resno. Sediva, da prečrtam te tri ali Štiri vrste Se enkrat.'* Albert sode, in njegov prijatelj prečita imenovano mesto z veliko pazljivostjo. »Torej vidite," prične Albert odločno, da, skoro trmasto, »član moje rodbine je v vačein časniku razžaljen, in jaz hočem, da prekličete." ,Vi... hočete..." ,Da, jaz hočem." ,Dovolite mi opazko, da niste nikak parlamentarec, ljubi grotič." »Tega tudi ne poskušam," vsklikne Albert in plane kvišku ; Jaz hočem samo; da se prekliče ta članek, in to tudi dosežem. Upam, da ste mi dovolj prijatelj," nadaljuje, opazivši, da Beanchamp prezirljivo zgane z rameni, »in kot tak me pač poznate dovolj, da razumete mojo trmoglavost v tej zadevi." »Pri besedah, kakoršne sem pravkar slišal, popolnoma pozabim, da sem vaš prijatelj, Morcerf... Toda dovolj, ne razjeziva se... Vi ste nemirni, razburjeni, razdraženi... Povejte mi, kdo je ta vaš sorodnik, ki se imenuje Pernand ?" ,To je čisto priprosto moj oče," pravi Albert, »gospod Fernand Mondego grof Morcerf, star vojak, ki je videl dvajset bojnih polj in katerega rane hočejo pokriti z nečistim blatom." „Vaš oče ?" vsklikne Beauchamp osuplo, »to je kaj drugega, in v tem slučaju razumem vaš položaj..." In zopet vzame v roko časnik ter zamišljeno čita. »Toda od kod veste, da je ta Fernand vaš oče?" »Ah, jaz vem, da to ni on, toda ali ne bodo drugi ljudje mislili, da je? In zato hočem, da prekličete." Pri tem opetovanem ,hočem' žurnalist debelo pogleda Alberta in zre nato zamišljeno pred se. »Ali ni res, Beauchamp, vi prekličete?1* vpraša Morcerf [z rastočo, dasi še vedno zadrževano jezo. I „Da," pravi ta. | »Hvalu Bogu I" vsklikne Albert. „To se pravi, če se prepričam, da je članek neireuničen." »Kako?" »Da, stvar je vredno, da se pojasni, in jaz jo hočem pojasniti. * »Toda kaj je pri tem mogoče pojasniti t" vsklikne Albert, pozabivši, da se ima brzdati. „Če ne mislite, gospod, da je to moj oče, povejte to takoj; toda če mislite, da je to on, mi navedite vzroke svojega mnenja." Beauchamp pogleda Alberta z onim njemu lastnim smehljajem, ki je znal navzeti nijanse vseh strastij. „Gospod," odvrne, »če že moram rabiti besedo gospod in in če ste prišli, da pričnete prepir, bi bili lahko takoj našli vzroke in vam ni bilo treba govoriti o prijateljstvu in drugih praznih stvareh, katere že pol ure potrpežljivo poslušam. Povejte torej, če nama je v bodoče živeti v tem razmerju." „Da, če ne prekličete tega nizkotnega obrekovanja." „Stojte, nikakih groženj, če vam je ljubo, gospod Fernand Mondego, grofic Morcerf; teh ne trpim niti od svojih sovražnikov, kaj šele od prijateljev. Vi torej hočete, da preklicem članek, ki se tiče generala Fernanda in pri katerem jaz — na mojo čast — nisem sodeloval čisto nič?" „Da, to hočem," vsklikne Albert, katerega čuti so se pričeli mešati. „Če ne, se imava biti?" vpraša Beauchamp mirno. „Da," odvrne Albert zmernejše. „Torej," pravi Beauchamp, „evo vam moj odgovor, gospod : tega članka nisem uvrstil v časOpis jaz, da, jaz ga nisem niti poznal, ampak vi ste me s svojim postopanjem opozorili nanj, in poizvedoval bodem toliko časa, da se prepričam, če jfi članek resničen ali ne." »Gospod," pravi Albert in se dvigne, „torej vam bom imel čast, poslati priče, da določite kraj in orožje," „Kakor želite, gospod." »Tod* če vam je prav, končava zadevo kmalu." (Dalje pride.) Razgled po suetu. Volilni reform«. ¦— Minister livlanclt-Rheidt . izvršil razne premembe v volilni reformi, tj se tičejo Števila mandatov in razdelitve volilnih okrajev. Po , veliki noči bo barantal .s ¦ poslanci. Lahi dobijo baje še 2 mandata — ; Slovenci seveda nič., več! Te je že požrl i Sflsterfifi. ¦¦*•"•./. -"v--- *-."a:w-*~. «.««*...• V pijanosti |6 umri v Trstu 37 letni težak piciuzza. Redar ga je našel v ulici delle poste mrtvega na tleh. Zgodilo se je'to v torek zvečer okoli 9. ure. VeletatOHl »Trstu, — Veletatovi so se zopet oglasili v mestni bolnišnici v Trsta. Po-«adnji tatvini je uprava kupila novo blagajno NVcrthein ter jo postavila poleg prejšnje, že prevrtane. Ta blagajna stoji med prejšnjo in pečjo tako, j milijona K. Ker je bil zavod zadruga S' G d b ;i j< p T a \ Trubar na Goriškem in Kpavslm Razgled po suetu. Volilna reforma. — Minister livlanclt-Rheidt . izvršil razne premembe v volilni reformi, tj se tičejo števila mandatov in razdelitve vo- HUiili okrajev. Po , veliki noči bo barantal s ¦ „oslanci, Lahi dobijo baje še 2 mandata — ; Slovenci seveda nič., več! Te je že požrl i ^steršič. ¦.*•"•.;. -"v--- *-."a:w-*~. «.««*...• V pijanosti Je Mrl v Trstu 37 letni težak piciuzza. Redar ga je našel v ulici delle poste mrtvega na tleh. Zgodilo se je'to v torek zvečer okoli 9. ure. VeletatOHl »Trstu, — Veletatovi so se zopet oglasili v mestni bolnišnici v Trsta. Po-«idnji tatvini je uprava kupila novo blagajno NVcrthein ter jo postavila poleg prejšnje, že prevrtane. Ta blagajna stoji med prejšnjo in pečjo tako, j milijona K. Ker je bil zavod zadruga z omenjenim jamstvom, je ruiniranih mnogo posestnikov in trgovcev. Vlagatelji oblegajo hranilnico ter morajo posredovati orožniki. Sedaj jemljejo ljudje denar tudi iz drugih po-sojiluie tam okoli. Potar V pdU, — Nad Barkovljami pri Trstu je zgorelo kakih 10.000 štirjaških metrov občinskega gozda; 5000 borovcev je uničenih. Kako je nastal požar, se ne ve. m—^JMHU Je bl1 zvabil j k sebi v vilo BiorentmoTuiklJ 14-letno deklico, ki je prinesla mleko h Veprinc',. Zunaj jo je čakal brat. Kar zasliši krik, in ko stopi k oknu, vidi, da hočeta dva moška posiliti deklico. Prihiteli so ljudje, ki so rešili dekie iz židovskih rok. Vrši se sodpijska preiskava. Radi »elelzdaje so aretirali, kakor poročajo iz Varšave, v obmejnem kraju Kibarti generala Spnrevjeva in 16 častnikov. Vsi so člani poljsko-anarhistične (?) zveze. Ječa za ruske urednike. —- Neki petrograd- ski list poroča, da šliselburska trdnjava je določena za ječo ruskih urednikov. Ruski uredniki so postali sedaj najgroznejši revolucionarji, ker se potegujejo za pravice naroda. V Peterburgu je vlada prepovedala izdajanje 42 časopisov in 18 urednikov je v sodnijski preiskavi. V drugih mestih ruskih ne sme O listov izhajati in 56 urednikov je v sodnijski preiskali. IZB rull Vezuva. — Te dni so prihajala v svet zopet strašna poročila o izbruhih Vezuv*. Glasijo se : Naprej od PortkS, proti Itesini, Tone del Greco in Torre Annunziata ni možno več bivati. Akoravno so svetiljke prižgane noč in dan, se na par metrov daljave ničesar ne r a z 1 o č a. Prebivalstvo beži in ker je ustavljen ves promet, primanjkuje živeža. Tudi v Napolju je nebo zatemnjeno, in zrak je težak, da se težko sope. Pričeli so zopet padati mali kamenčki, ki pokrivajo mesto. Radi debele plasti padlih kamenčkov in radi teme je ves promet v okolici Torre del Greco in Torre bianca ustavljen. V Torre del Greco, ki ni poškodovan od lave, je padlo toliko peska in kamenčkov, da se uderejo vse strehe, ako jih ne očistijo; toda primanjkuje delavcev. Istotako so v nevarnosti tudi strehe v Napoiju, ki so polne pepela in kamenčkov in ki tvorijo veliko težo. Delavci nočejo na streho, ker je vse preplašeno radi potresa, Italijanski kralj je podaril za ponesrečene 100.000 lir. Iz razvalin cerkve v San Giuseppe Ve-suviano so izvlekli 105 mrličev. Nadaljnje se iskanje mrličev, ki se nahajajo pod razvalinami raznih hiš v Ottajanu, doslej so dobili 50 mrličev. Dež je razdejal mesto Samo v pokrajini Salerno, ki šteje 20.000 prebivalcev. Večji del prebivalstva se je zamogel rešiti. Samo je industrijsko središče, v predilnicah dela 8000 delavcev. Finančni minister Salandra in državni podtajnik De "%va sta v avtomobilu obiskala mesta Portici, iiesina in Torre del Greco, kjer je nekoliko čase. pepelnatdež oviral avtomobil, da ni mogel voziti dalje. Povsod sta pozivala prebivalstvo,, naj odstranjuje pepel a streh. Potem sta obiskala Torre Annunziata, kjer se je pričelo zopet razvijati normalno življenje, na to sta nadaljevala vožnjo v Ottajano, ki je popolnoma zasuto s pepelom, kakor je bilo nekdaj Pompei. Nista pa mogla dospeti v Ottajano, ker ni možno pasirati *.est. V Bosco-trecase tvori lava cele jez«ro. - Dnevnik „Vita" poroča iz Castellamare 11. t. m.: Ob 3. uri in pol zjutraj in po noči so vlaki pripeljali na tisoče beguncev iz Torre del Greco. Begunci, ki so povsem pokriti s pepelom, se nahajajo v obžalovanja vrednem stanu. Pripovedujejo, da razsaja v Torre del Greco grozen vihar in da padajo z višave kameni debeli kakor jajca. Mnogo hiš se je porušilo. Beguncem so postregli z živili ter jih nastanili v mestni hiši in v škofijski rezidenci. Proti jutru je pričel v Torre Annunziata zopet padati pepel. »Mattino" poroča: Nevarnost, ki je pretila Torre Annunziata od reke lave, je odstranjena. Položaj se je v obče zboljšal. Prebivalstvo v Napoiju je slabo razpoloženo. Mnogo prodajalnic je zaprtih. Begunci hodijo po ulicah v dolgih procesijah, noseč svete podobe, glasno moleč ter s prižganimi svečami. 11. t. m. zjutraj je silen pepelnat dež moč močno prestrašil prebivalce okrajev Vasto in Arenaccia. Tudi v okraju Mercatoje nastala velika panika vsled govorice, da se je porušil zvonik karmelitske cerkve. V Sommi se je porušilo okolu 50 hiš, potem cerkev Matere Božje, del kolegijatne cerkve in del cerkve sv. Križa. Prebivalstvu primanjkuje živeža. Tobačno tovarno v Napoiju so morali izprazniti, ker je nevarnost, da se poruši. Pre-fekt je odredil, da se gledališča in druga zabavišča zapro. V ječah so jetniki razbili vrata, vendar so vojaki preprečili njih beg. Položaj v Torre del Greco je vedno nevarneji, ker pada neprestano gost pepel. Poročevalec lista „ltoma" poroča, da ni res, da je Boscotreease popolnoma razrušen, le vas Oratorio je pokrita od lave in pogreša se le enega otroka. Daljnih žrtev ni beležiti, ker je vse bežalo, ko se je lava približala. Daljša poročila: V Torre del Greco pada pepel že 40 ur. Pepel leži poldrugi meter visoko. Od 11. t. m. zjutraj pada pepel v veči množini nad Napoljem. Sicer živahno mosto je kakor izumrjeno. Zrak je soparen in zaduš-Ijiv, od nikoder ni nikakega vetrea. — Vesti, prihajajoče iz Napolja, so vznemirljive. Vezuv sicer ne bruha nove lave, toda neprenehoma pada kamenje in pepel. Na strehah je toliko kamenčkov in pepela, da so iste v veliki nevarnosti. Mnogo se jih je že vdrlo, vsled česar Spisal Janko Bratina. ¦ Kakor drugod po Slovenskem, se je pro-testantizem razširil z veliko naglostjo tudi po Vipavskem in Goriškem. Po vrseh sicer ni ^ bilo ravno pripravno torišče, če tudi ni ostalo ;J evangeljsko gibanje brez sledu; bolj primerni | kraji so bili trgi in mesta. Vipava, Sv. Križ, ^ Gorica in tudi Rubije so imena, na katera je •; vezana zgodovina vipavskega protestantizma. Posebno se je odlikoval Sv. Križ, kjer so go-l spcdovali grofi Thurn in za temi Attems od ; 1. J G05.; zadnji oskrbnik je bil sam goreč lu-teran in toraj skrbno podpiral luterane in jim pomagal, kjer je le mogel. Ko je drugod pro-testantizem že pojemal, je bil Sv. Križ še vedno središče in zbirališče vipavskih protestantov. Daje temu tako, imamo še ustno izročilo Sapljeve družine v Šturjah, ki je imela tudi dokaj pu-aiiih virov, kipa so sepoizgubili, de-loma so bili tudi požgani. V Vipavi je, kakor p&e Sohniidt1), še zelo dosti zanimivih listin; 4 I)0 njegovi lastni izkušnji ima skoro vsaka de-| seta hiša še kako starinsko luteransko stvar. | Vseh teh odlomkov je baje okoli 1000. Dan-I danes se sice; nikjer ne čuti več, da je bil I tam nekdaj protestantizem, nobeno seJo nima I več luteranov, a iz dokumentov je vendar I razvidno, daje bilo protestansko gibanje precej I razvito. Po mojem mnenju so bili najbolj ude-I leženi kraji ob glavni cesti, ki vodi iz Vipave Ido Gorice, a pozabiti ne smemo graščin, ki I so y tem oziru dostikrat velikega pomena, če »tudi so bile morda malo v strani. R Da se je Vipava posebno zanimala za ¦ ^angelij, je razvidno že iz tega, da se je tam ¦ Plavil Krelj in pa večinoma neznani pridigar ¦ fttija Trost, ki je bil že 1. 1584. pregnan iz ¦ domovine. *) Tudi Sv. Križ je bil važen in j j» zgodaj so mislili protestanti nanj. Matija I ft,ombner, evangeljski predstojnik v Ljubljani, ¦L ') EvaiiiMij okoli Vipave. NoOiv.. Mn line'.. H"' -v. io3i K ,. *) Elzp. iin im XVI. H"1- v ¦ Jnlirlt. filr (iosr-li, d. Purtost. in «Mi»r.« lflOO. ¦ 1* «00. piše dne 24. sept. 1503. Ungnadovemu tajniku Fil. Gnggerju sledeče: „Der Khrell ist kom- | men, \voilen mit gottes hilf zum Khreutz in I der grafschaft Gorz eine Kirche anrichten".J) I Da se je protestansko gibanje precej zgodaj in dokaj močno razširilo po Vipavskem i in Goriškem, kaže nam tudi zgodovinar Wal- ! dau -), ki pravi, kako so prišli 1. 1541., 13. j decembra, stanovi avstrijski h kralju Ferdinandu v Prago in prosili, da se jim dovoli verska svoboda. Tudi goriški stanovi so bili zastopani: „------------Kiimthen und Krain, nebst der gefiirsteten Grafschaft Gorz". Kakor je znano, so kranjski stanovi poklicali Trubarja v deželo, a tam ni imel trajnega obstanka. Nasprotniki so ga začeli preganjati in deželni glavar kranjski, Jakob pl. Lamberg, je dobil poseben cesarski ukaz, da mora Trubarja zapreti. Trubarju to ni bilo po volji in dobro mu je došlo takrat povabilo deželnih stauov goriških, naj pride pridigat v Gorico. To se je zgodilo v začetku novembra 1. 1 5 G 3. Trubar je tedaj prišel v Gorico in Jurij gf. Thurn, kakor sploh vsi Thurni, ga je sprejel ljubeznjivo in prijazno; „und hatte ihn zu seinem „predieanten" gemacht".a) Bivanje svoje na Vipavskem in Goriškem opisuje Trubar sam v pismu na Ungaada, ki je datirano v Ljubljani 9. decembra 1563.4) Pripoveduje, da je pridigal tam štirnajst dni zaporedoma nemški, slovenski in italjanski fdentsch, vindiseh und walisch) v hiši gospoda pl. Eck »Raštelj na voglu pred stolno cerkvijo!) in v rubijskem gradu. Krstil je tudi sina gospodu Hannibalu pl. Eck „darob die pfaffen und j monehe sind schier imsinnig word.en". Trubar je torej pridigoval v mestu in razun tega tudi v Rubijah. Povsod le v privatnih hišah, kajti v cerkev ga duhovščina ni pustila „die pfaffen haben auf unser ersuchen mich in die Kirche nicht zugelasssn". Ravno v istem pismu piše Ungnadu tudi, kako je bilo v Sv. Križu. Tam je pridigal neko nedeljo in ves vipavski svet ll KI/.«, 1'r. TVulusis J}ri<-f<- pg. 373. oim/ku 7. I -) W*;ii(lim, Ucsch. rtov 1'mli'Htanlen i» Oster. 11. P* M9- | "j Bine, TiubiM* Hriefi' \)p. 306. upnika I. I *) Kl/.c. Trubers ttriofo ]>(?. '172. Rtov. 43. je bil tamkaj zbran. Prijahal je tja na osliču. j „Und am heraus reiten auf meinem kleinen eselein hab ich zum Kreuz in der Kirche an einem sonntag, dabei der ganze VVippacher | boden und viel pfaffen gevvest, eine predigt i gethan------------K. Ta govor je celo duhov- j nikom samim ugajal, nden priestern selbst \vohlgefallen", kakor pravi Trubar. Hotel ga je potem v vseh treh jezikih dati tiskati, bržkone, da bi ga razširil med ljudstvom. Značilno je, da je tu župnik pustil Trubarju govoriti v cerkvi, kar se mu prej ni dovolilo. Ustno izročilo l) sicer pripoveduje, da je Trubar pridigal v Križu, a ne v cerkvi, temveč zunaj na trgu. Ta govor v Križu je vsekakor moral biti dokaj zanimiv, ker se je Trubar odločil ga dati natisniti; kaj pa je obsegal, se ne ve. O onih iz Gorice je znano -), da so obsegali „1. j und 2. epistel Johannis und das 10. caput der apostelgesehichte", kar je seveda bilo le za podlago, na koji je „naš Luter" razvijal svoje lastne misli. Na treh krajih je torej Trubar deloval na Goriškem in Vipavskem: v mestu Gorici, v Rubijah in v Križu. Da bi bil še kje I drugje, ni smano, a gotovo ni bil, kajti kmalu j se je oglasila njemu nasprotna struja in v pismu, ki ga je pisal 1. decembra (torej kmalu, ko se je vrnil iz Gorice) 1.1563. iž Ljubljane Jurju grofu Thurnu v Gorico, že pravi, da je zvedel Josip pl. Thurn (kranjski Thurni) na Dunaju, da so nekateri goriški brezbožniki j (etliche goitlose gorzerisehe parsonen) zatožili grofa in Trnbarja radi pridig pri cesarju.:t) Trubar, ki je bil gotov, da je delal le pravo, je prosil Thurna, naj mu preskrbi to obtožnico in cesarsko zapoved v prepisu, ker so se, kakor je prišlo poročilo iz Gorice v Ljubljano, duhovniki in manihi hvalili, češ, da imado zapoved Trubarja vloviti, kakor hitro bi ne prikazal na Goriško. Trubar se je hotel na vsak način opravičiti, pripravljen je bil tudi predložiti pridige, kakor jih je govoril italjanski, nemški in slovenski. On je bil prepričan, da ') MftdveSCek, opis .*v. Križu! ») Elzo. Tiiibm'8 Briofe pg. 061), Štev. 49. I a; JRlw: Trultors Briefo, p(f. 366. je bila poškodovana vsa hišna oprava. Vegetacija po vrtih in poljih je uničena. Kraljeva dvojica je dospela v Napolj zopet ll. t. m. —Nekateri cenijo, da škoda, ki jo je raznim industrijalnim podjetnem povzročil izbruh Vezuva, iznaša okoli 400 milijonov lir. Po noči 11. t. m. je odplula iz Toulona proti Napoiju druga divizija srednježemske eskadre pod poveljstvom admirala Mancerona. Divizija sestoja iz treh ladij, seboj ima živeža za 3 mesece in bo mogla razdeliti med žrtve • Vezuva 9000 porcij. Papež je poslal napoljskemu nadškofu, kardinalu Prisco 10.000 lir, da jih razdeli med bedno prebivalstvo. — Prav tako svoto je poslala tudi kraljica-vdova Margarita. — Veče zneske od 5000 do 20.000 lir so poslale mestne občine Rim, Turih, Milan, Genova itd. O polnoči 12. t. m. je skoraj popolnoma prenehal pepel; v Ponticellu, Carcbli, SanfAna-stasia in Sommi traja pa še vedno. V Torre del Greco marljivo čistijo s streh pepel in pesek. Iz Rima so dospeli gasilci. Napolj 12. Pepelnast dež traja dalje, čeravno bolj po malo. V Torre del Greco, Re-sina, Somma, S. Anastasia in v skoraj vseh krajih okraja Nola pada še močen pepelnast dež. Povsod čistijo strehe, Na vse strani pošiljajo oblastnije civilne in vojaške delavce. List nGiorno" poroča, da razven krajev, ležečih ob Vezuvu, bode trpelo tudi mesto i Saviano. Zrušile so se cerkve in na stotine | hiš. Okolica je skoraj popolnoma opustošenj. I Dvatisoč beguncev se nahaja v Sarnn, kjer se | jih preskrbuje s stanovanji in hrano. V Torre j del Greco se je po tridnevni gosti megli zopet prikazalo solnce. Vojaki delajo neumorno, da, j bi zopet popravili provzročeno škodo. Ravnatelj observatorija na Vezuvu, pro-I fesor Mateucci je brzojavil: Izvzemši nekoliko ! sporadičnih sunkov, je bila minola no6 mirna, čeravno je padal droben pesek. Tudi instrumenti observatorija kažejo, kakor včeraj, le komaj vidno gibanje. Jaz se na dej am bolj e ga. Želeti bi bilo, da bi močan veter raz-j nesel pepel, ki napolnjuje zrak v Napoiju in v krajih, ležečih ob Vezuvu. Napolj 12. (4. ura popol.) Pepelnast dež je pričel zopet padati in nebo se je tako temnilo, daje možno delati le pri prižgani svetilki. I Ministerski predsednik Sonnino, finančni minister Salandra in državni podtajnik v mi-nisterstvu notranjih stvari de Nava so imeli posvetovanje, kako bi se prišlo prebivalstvu na pomoč. Razun že razdeljenih zneskov je poslal ministerski predsednik Sonnino podpre-fektu v Castellamare 100.000 lir, da se raz-I dele med tamkaj dospele begunce, i Današnja poročila naznanjajo, da se je Vezuv umiril, pepelnat dež je ponehal, zopet sije solnce. Prebivalstvo mirno. ni zagrešil ničesar in si ni mogel razlagati, zakaj so nekateri tako postopali ne samo proti njemu, ampak tudi proti grofu Thurnu, kateri je bil tožen skupno s Trubarjem. Nadvojvoda Kari je bil sicer dobro po--*Len"b stvari, a vendar ni nastopal bogsivedi kako hudo proti Trubarju radi goriških pridig. Župnik Matija Marzina mu je o tem sporočil in dobil kot odgovor pismo, ki pravi, da naj ostane pri tem, kakor je, ker je Trubar že iz dežele. „Weilen er davon ist, so bleibs dar-bey\ v) Samo to je še zabičil župniku, naj zanaprej ne pusti „keinen solehen" v deželo in v slučaju potrebe naj prosi za pomoč. Poglejmo sedaj še nekoliko, kedo je bil najhujši Trubarjev protivnik na Goriško - Vipavskem. To je bil namreč neki Jakob Ma-raccus (Amaraco;, posvečeni škof in generalni vikar oglejskega patrijarha v Vidmu (Weiden, Udine) •). Ta mož je, kakor vemo iz Trubarjevih pisem do Ungnada -1) in do Thurna4) porabil svoj vpliv pri papeževem legatu na | Dunaju, kateri je nato izposloval od cesarja j ukaz, naj se Trubarja zapre, če bi si še upal kedaj na Goriško. Od takrat so protestante vedno bolj. pritiskali, in različne komisije so požgale im uničile dokaj knjig, protestante pa izgnale ali prisilile nazaj k stari veri. Večinoma seje vse vrnilo nazaj, le 26 oseb (3 družine) ?) je bilo tako trdovratnih, da so raje zapustile domovino kot novo vero. Tudi goriški riad-dijakon Tautscher si je dosti prizadel, da bi zatrl novo. gibanje ia na njegovo ovadbo je vlada izgnala 1. 1579. 6 oseb^v " .. Nisem imel imena napisati obširne Stu- I dije, podati sem hotel le v .kratkih" obrisih sliko Trubarjevega delovanja na Goriško'¦- Vipavskem. Želeti bi bilo, da bi se ta ali oni strokovnjak, ki so mu viri v Gorici pristopni/ i temeljito bavil s tem vprašanjem, da ne bodo tudi tukaj le tujci kazali poti domačinom. •*) AVfildmi, CtesohiulitG d. Protostanten in Ostev-lvich pg. 38l\ opazka 1. a) El?.u, Tnilens Briefc pg. 373. ¦..¦-¦• n) Elze, Trabera Briefe pg. 372. . | *) Elsto, Trubers Briofe pg. 868. . v I 5) Czoernig, diis Lantl Ooiv. H. Oiwlirten'pg. 889. 1 °) Czoernig 1. c. ¦:¦"''.. Samomor. — V ponedeljek je neki približno .60-letni Človek skotil d strehe hiSe št. 3 v ulici Commerciale v Trstu. Telebnil je na ulico in si zdrobit lobanjo. Manifest Slovakov. - SlovaSka narodna stranka je izdala manifest, podpisan po predsedniku dr. Pavlu Mudronu. Manifest pravi med drugim: mi se pripoznavamo k slovaškemu narodu, k slovaški narodnosti ter zahtevamo za isto kulturelno in politično enakopravnost. Mi zahtevamo, da bodi naš slovaški jezik pov-sodi uvaževan v njega pravni sferi in da bodi uveden v življenje in urade. V ta namen smatramo kakor neizogibno potrebno: ustanavljanje, negovanje in podpiranje elementarnih in srednjih šol s slovaškim učnim jezikom, kakor to direktno .zapoveduje zakon štev. U pd leta 1868. Mi zahtevamo uvedenjei splošne direktne, cenzure proste in tajne volilne pravice, brez vsake omejitve, odvisne od intelekta. Mi zahtevamo svobodnega zborovanja in združevanja. Mi zahtevamo izvedenje temeljite reforme administracije s posebnim ozirom na naše slovaške kraje in našo slovaško narodnost. Mi zahtevamo jednakopravnost sV* sškega jezika na sodiščih glede" strank. Mi zahtevamo resnične avtonomijo občin in okrajev, svobodno volitev občinskih sodnikov in odbornikov. Mi zahtevamo davčno reformo in uvedenje progresivnega davčnega zistema, olajšanje davkov za neplodna polja gornjih krajev. Mi zahtevamo podpore za poljedelstvo, po strokovnih šolah, uravnavah rek in ustanovljenju vzornih gospodarstev. Mi zahtevamo povzdigo industrije in obrti z vsemi pospešujočimi in defenzivnimi sredstvi. Mi zahtevamo, da se slovaškim kulturnim zavodom in društvom določi primerna dotacjja iz državnih sredstev. Končno zahtevamo, da se velike izgube, ki jih je trpela slovaška narodnost pod gospodstvom liberalizma po raznih konfiskacijah, primerno nadomeste tekom časov. Te svoje zakonite želje in zahteve predlagamo v kritiko vsej deželi in vsem pravičnim in hnmannim ljudem s prepričanjem, da nikdo ne najde v njih nikako pretiravanje, protizakonitost ali nemožnost. V tem smislu se podajemd na novo delo in poživljamo vse, M so zvesti, naj vstrajajo pri svoji slovaški narodnosti, naj pri volitvah in drugih političnih podjetjih ne zapuščajo svojcev in naj trdno verujejo, da se naša sveta stvar ne pogubi in da naš narod vstopi v obljubljeno deželo svobode in civilizacije. Bog je z nami! Proiram Mata ..SIneisM Mf i-Mi* - Pri otvoritvi čitalnice in kluba »Slovenski Jug" v Belgrada je imel prof. Peter Jankovie krasen govor, v katerem je razvijal program te nove srbske organizacije. Poleg že znanih točk je zlasti naglašal potrebo: 1. da prične list »Slovenski Jug" čim preje izhajati kot dnevnik; 2. da se jame mesečno izdajati ilustrovan književni list s pregledom vseh štirih jugoslov. književnosti; 3. da se osnuje „ Jugoslovanska biblioteka", v kateri se naj razpravljajo vprašanja iz družabnega in državnega življenja Jugoslovanov* .4. da se izda srbsko-bolgarsko -slovenski besednjak za praktično vporabo; 5. da se čim najpreje priredi I. jugoslovansko časnikarsko razstavo vseh političnih in književnih jugoslovanskih listov; 6. da se istočasno skliče I. jugoslovanski kongres, na katerem bi se razpravljalo vprašanje o zvezi jugoslovanskih časnikarjev; 7. da se priredi jugoslovanska književna razstava s kongresom jugoslovanskih znanstvenikov in književnikov in S. da se prirejajo jugoslovanske umetniške razstave in izdajajo jugoslovanski almanahi. — Krasni načrti, samo če jih bo mogoče tudi izvesti l Častniki brez sabelj in mačet - Francoski vojni minister je odredil, da smejo nositi sablje vedno le kavalerijski častniki, drugi le ob paradah. Plzeiska akcijska pivovarna zaprta. — Delavci v tej tovarni so zahtevali povišek 30% ; tovarna je dovolila 5%, kar znaša 70.000 K. Ker so pa delavci ostali pri svoji zahtevi, je zaprla podjetje. Gospodarstvo. ~ SUnle vrtaiM.' - %r naši okolici se polaga mnogo premalo pozornosti na vrtnino. Ta krasna zemlja v večini okoličanskih vasij je kakor zanalašč za vrtnino, ki uspeva tudi pozimi. Poznamo gospodarja, ki je zaslužil na nasejanih 1500 m2 zemlje za zelenjavo (ber-zote) v času od oktobra do konca marca lepo svoto 600 K. Pač vredno, da se goji vrtnino vse več nego sedaj! PftflSe kupujejo v Gorici po 120 K kvintal mrtve živine. Redko mleko. - - Nekatere krave imajo boli I redko mleko, ki je pa dobro, seveda ne tako, kakor drugo, ali Škodljivo ni; prodalo bi se ceneje, ali v Gorici tržni komisarji zavračajo ' vse "tako uileko. Tako se na razne načine j ustvarja napetost med mestom in okoličani. Zadružno delovanje na Danskem. — Državica Danska se nahaja na sevemo-zahodnem delu Evrope, in obsega 38.311- zemlje. Dve tretjini se držita v obliki poluotoka evropejskega ozemlja, ener tretjino pa zavzemajo razni manji in večji otoki. Zemlja tvori skoraj same planjave, le tu pa tam se dvigajo brezpomembni m*ki griči. Rodovitnost je različna, vendar se nahaja povsod lahka peščena zemlja; obsežna močvirja najdemo sredi Jutlandske, a tudi se skuša vedno bolj izkoristiti z zasajanjem vrb ali pa z osušenjem pretvoriti v rodovito zemljo. Prebivalstvo Šteje okroglo dva in pol milijona; Od tega sebavi 039.730 ljudi s kmetijsko panogo. — Ljudstvo ima za popolnejšo izobrazbo največje zanimanje. Vrhu ljudskih šol obišče navadno še vsak kmetovalec enkrat zimski tečaj na navadnih kmetijskih šolah in kasneje tudi zimske tečaje na višjih šolah. — Kmetijskih šol ima Danska 10, 3 mlekarske šole in 73 visokih šol za ljudstvo. Danske ljudske visoke šole se ne smejo zamenjati z I navadnim pomenom takih šol. Te obiskuje v zimskem času lahko vsak, naj si je mož ali ženska. Pouk obsega razne stroke kmetijstva in rokodelstva, primerno za ljudstvo se nava-~ jajo najnovejše iznajdbe in napredek drugih narodov, uči se tudi verstvo in v zgodovini in slovstvu goji ljubezen do domovine. Zanimivo je, da so te šole večina last zasebnih mož ali društev, ki jim je na srcu narodni napredek, in država daje le letno podporo. Vrhu teh kmetskih šol za mladost, se bavi tudi 2(5 ljudskih visokih šol skoraj izključno s kmetijsko panogo. Dansko kmetijstvo je storilo v zadnjih [ treh desetletjih velike korake v svojem napredku. To se ima zlasti zahvaliti svoji zadružni organizaciji in izobrazbi ljudstva v zadružni ideji, med tem največ mlekarstvu in mnogoštevilnim zadružnim mlekarnam. Že sredi devetnajstega stoletja se je pričela zadružna misel z otvoritvijo posojilnic, in se s ! tem vdomovinila. V sedmem desetletju so se pričela konsumna društva, danes kupuje 20— 25 odstotkov vsega prebivalstva na Danskem svoje potrebščine v teh društvih. Leta 1882. se je otvorila prva zadružna mlekarna. Danes se nahaja 1065 zadružnih mlekarn z okroglo 160.000 udov. Od 11,100.000 krav celotne Danske se od 900.000 obdela mleko v zadružnih mlekarnah, katerih štavbinstvo in oprema je stala nad trideset milijonov kron. i Prva zadruga za izvoz jajc se je ustanovila leta 1895., danes jih je že 480 s 34.000 udi. Prvo dansko živinorejsko kontrolno društvo je vzrastlo leta 1895, leta 1904. jih najdemo že 3G2 z 8910 udov in 139.100 krav. Iz teh mrtvih številk se brez razlaganja lahko razvidi, koliko se ljudstvo na Danskem opira na zadružno moč, za kar se trudi tudi veliko število odličnih mož. Vidi se pa iz tega tudi, kako I more uspevati zadružništvo, kjer so res tla za-to. Po „Slov. Št." j I. avstrijski zadružni shod na Dunaju. — od I 28. maja do 1. junija se vrši na Dunaju I. j avstrijski zadružni shod. Na shodu se razprav-I ljajo za razvoj zadružništva važna vprašanja, i sporočajo se marsikateri nasveti; delavci na zadružnem polju poročajo o svojih skušnjah, se medsebojno spoznavajo in cela zadružna organizacija avstrijska postaja tesnejša. Razun tega pa se prirede skupni izleti v zadružna podjetja in je vsakemu udeležencu tega shoda dana prilika se na licu mesta poučiti o delovanju uzornih kmetijskih zadrug. Zadružni shod se bode odslej vsako leto v drugem kraju naše države vršil. Tem zadružnim shodom, kateri se v Nemčiji že od 1. 1885. redno vsako leto v drugi državi vršijo, se ima pripisovati razvoj zadružništva na Nemškem. Nemška ^Zadružna zveza" pa tudi že pridno dela za velik obisk Nemcev. — In | Jugoslovani? pesem o sokolu. Maksim Gorki. Iz ruščine prevel A. G. Ogromna morje, pljuskajoče leno ob bregove, je usnulo. Nepremično leži v daljavi, oblito od modrega luninega svita. Mehko in srebrno se je zlilo tam s sinjim južnim nebom, odražajoč v svoji gladini prozračno tkan pernatih oblakov, ki stoje nepremično na mestu, in ne zakrivajo za sabo zlatih zvezd. Zdi se, da se nebo vse niže sklanja k morju, kakor bi hotelo slišati to, kar I šepetajo nemirni valovi, ki zaspano H- ¦ žejo bregove. I Gore, obraščene z drevjem, skriv- I ljenim in polomljenim od severnega vetra, kipijo s svojimi ostrimi vrhovi v sinjo puščavo nad njimi, zdi se, kakor da je njih suhe, surove konture omehčala topla in nežna megla južne noči. Zamišljeno stojijo gore, Z njih so se spustile črne sence na bujne, zelen* kaste grebene valov, in objele jih, kakor bi hotele ustaviti to dvigovanje, zadušiti nepokojno šepetanje in stoke peneče se vode — vse te glasove, moteče tajno tišino, razlito vseokoli z modrim in srebrnim sijajem lune, ki se še skriva za vrhov. gor. »A — a la — ah — a — a kbar!« .... je tiho zavzdihnil Nadir Ragim Ogli, stari krimski ovčji pastir, visok suh in moder starec, ves ožgan od južnega solnca. Ležala sva v pesku poleg ogromne skale, mračne in mrkle, ki se je bila odtrgala od rodne gore, in jo je pokrivala senca in obraščal mah. Na ono stran, ki je bila obrnjena proti morju, so nametali valovi raznovrstno mahovje in vodne rastline, in skala, ki je bila povešena z njimi, se je zdela kakor privezana na to ozko, peščeno ploščo, de-lečo gore od morja. Plamen našega ognja jo je osvitljeval od strani, ki je bila obrnjena proti gori, in po starem kamnu, vsem izglodanem in zarezanem, so begale sence. Pekla sva z Raginom ribo, ki sva jo ravnokar ujela, in bila sva oba v tistem stanju, ko se ti zdi vse okoli tebe tako fantastično in polno nevidnih duhov, ki se druži ž njimi tvoja duša, in je tvoje srce tako čisto, lahko, in ni v njem nobene druge želje, ko samo želja: misliti in misliti ... j Morje se je ljubeče približevalo k i bregu, in njegovi valovi so šumeli tako nežno, kakor da bi prosili, naj jim pustimo ogreti se ob ognju. Včasi je to občo harmonijo pljuskanja in šepetanja zmotila visoka in šaljiva nota — in glej, eden izmed valčkov je smelo prilezel do naju. Ragim je ležal s prsmi na pesku, glavo proti morju, in zrl zamišljen v motno daljavo. Oprl se je ob lakti in položil glavo v dlani, kosmata ovčja šapka mu je zlezla na.tilnik, in od morja sem je pihal svež veter na njegovo visoko čelo, ubrano v globoke gube. Filozofiral je, ne da bi se zmenil za to, ali ga poslušam; kakor da bi govoril z morjem: »Človek, ki veruje v Boga, pride v nebesa. A kdo bi ne služil Bogu in proroku? Mogoče, je on v teh penah... In te srebrne pege na vodi — mogoče je on to . . .Kdo to ve?« Temno, kipeče morje je zasvetlelo, ! tu pa tam so zableščale na njem lučke, ki jih je metal nemarno mesec. Užo je I vsplaval izza mahovitih gorskih vrhov, in zamišljen lil svojo svetlobo na morje, tiho vzdihajoče mu nasproti, na breg in na skalo, kjer smo mi ležali. »Ragim! . . . Povej mi pravljico« — zaprosil sem starca. »čemu?* vprašal je Ragim, n-> da [ bi se ozrl na me. »Zato! Ugajajo mi tvoje pravljice.« »Povedal sem ti jih že vse ... Ne znam nobene več . . .« Hotel je, da bi ga Še bolj poprosil. In storil sem tudi to. »Želiš, da ti zapojem kako pesem ?t je takoj na to dejal Ragim.« Radoveden sem bil slišati staro pesem; in z otožnim glasom, trudeč se podati lastno melodijo pesmi, je on pričel: I. | »Visoko v gore je zlezel gad, je legel tam v sivo sotesko, zvil se v klop-čič in gledal na morje. Visoko na nebu je sijalo solnce, in gore so razpaljene kipele v nebo, in spodaj ob skale so bili valovi. A po temni soteski je peneč se grmel potok morju nasproti, m kamni so ropotali.. Ves v belih penah, mlad in močan, rezal je on goro in padal v morje s srditim bobnenjem. I In naenkrat je v to sotesko, kjer I je ležal gad, pal z neba sokol z razbitimi grudmi, krvavečimi peruti ... S tihim krikom pal je na zemljo in bil z grudmi v brezmočnem gnevu i ob trdi kamen. Gad se je prestrašil, zmuznil urno I proč, a kmalu je zapazil, da bo živela ptica le dve — tri minute. Prilezel je bliže k razbiti ptici in zašepetal ji prav v oči: »Kaj, umiraš?« »Da, umiram U — odvrnil je sokol in globoko vzdihnil. »Slavno je moje življenje!. . . . Jaz vem,kaj je sreča! . .. Hrabro sem se boril!". . . Videl sem nebo . . . Ti ga ne vidiš tako blizu! . . . O, revež ti!« »Neb6 - praviš? To je pust kraj ... kako bi zlezel tja? Meni je tukaj 1 ' dobro . . . toplo in vlažno!« -j i Tak6 je odgovoril gad svobodni ptici, in smejal se v svoji duši njenim fantazijam. In tako je pomislil: »leti ali lezi, konec je samo eden; vse leže v zemljo in vse ostane prah , . .« In smeli sokol je naenkrat vstre-petal, dvignil se nekoliko na. noge in pogledal po soteski. Skoz sivi kamen je curljala voda, ozračje temne soteske je bilo dušeče, in smrdelo je po gnjilobi. In kriknil je sokol, v žalosti in v bolečinah, in zbral vse svoje sile: »O da bi mogel še enkrat dvigniti se v nebo! .... Vraga bi privil na svoje ranjene prsi ... in napil bi se on moje krvi! ... O blaženost boja!« In gad si je mislil: »Mogoče je na nebu na vse zadnje prijetno živeti, ko on tako vzdihuje!« . . . In rekel je svobodni ptici: »Premakni se na kraj soteske in vrzi se navzdol. Mogoče te vzdignejo peruti in oži-viš še nekoliko v svojem elementu.« Vstrepetal je sokol, ponosno je za-kriknil, in spravil se proti brezdnu, dr-saje s kremplji po mokrem kamnu. Sel je, razmahnil krila, in zavzdih-nil globoko; oči so mu zableščale in — zdrsnil je navzdol. In kakor kamen, kotaleč se po skalah, padal je naglo, in lomile so se mu peruti in trgalo oo mu je perje. Valovi potoka so ga objeli, izmili mu kri, ovili ga v pene in odhiteli v morje. In valovi morja so z divjim rjovenjem butali ob skale ... A trupla ptice ni bilo videti v prostranem morju, II. Ležeč v soteski je gad dolgo razmišljal o smrti ptice in o hrepenjenju do neba. In glej, zazrl se je v ono daljavo, ki večno sanjajo o nji sreče željne oči. »Kaj je videl mrtvi sokol v ti pustinji brez dna in kraja? In zakaj takile, ki so poginili vsi, kakor sokol, vznemirjajo svojo dušo s hrepenenjem po poletu in po višavah? Kaj vidijo tam? Tudi jaz bi gotovo videl vse to, če bi zletel proti nebu, čeprav le za malo časa.« Dejal je —- in storil. Zvil se je v klopčič, švignil v zrak in bliščeČ se v solncu je bil podoben ozkemu traku. Kdor je rojen, da lazi — ne more zletati! Pozabil je on to, in pal na kamen, a ni se ubil, in se je zasmejal... j »Glej, v Čem leži čar teh poletov-' 4 V padanju! Smešne ptiče! Ne poznajo zemlje in hrepenijo visoko v nebo •— iščoč življenja v vroči pustinji. A tam I je sama praznota. Mnogo luči je tam, a ni ne hrane, ne opore živemu telesu. j čemu ta ponos? čemu to očitanje? Samo zato, da prikrijejo ž njimi svoje blazne želje in svojo nezmožnost do dela? Smešne ptice! . . . Ne premotijo j me več njih beseda. Jaz sam vse vem! Videl sem — nebo! . . . Vzletel sem proti njemu, izmeril je, padel sem in j se nisem pobil, in vse bolj "verujem se-i daj vase. Naj le žive v slepoti, ki ne ( umejO ljubiti zemlje. Jaz pa poznam ! I resnico in ne verujem več njih vablji-I vim besedam. Zemlja je bila ustvarjena za nas — na nji hočem tudi živeti.« In zvil se je v klopčič na kamnu, sam na sebi ponosen. Bliščalo se je vse morje v žare-čem svitu, in valovi so divje butali ob bregove. V njih levjem rjovenju je grmela pesem o ponosni ptici, tresle so se skale od njih udarov, in treslo se je nebo od grozne pesni: j »Blaznosti hrabrih pojemo mi sla- j vo!« Blaznost hrabrih — glej, modrosti življenja! O smeli sokol! V boju z vragi j ti je iztekla kri . . . A pride čas — in kaplje tvoje rudeče krvi zažarijo ko iskre v mraku življenja, in zažgejo | mnogo smelih src z blaznim hrepene-1 njem do luči in svobode! _ j Umrl si! . . .A v pesni smelih in silnih boš ti vedno kakor živ pomnik, kakor klic ponosnim, k luči in svobodi!j Blaznosti hrabrih pojemo pesem! I Molči opolna gladila morja, tiho] pojoč pljuskajo valčki po pesku, in jazi gledam molče v prostrano daljavo. Po vodi je vse več srebrnatih peg, ki jih mečejo lunini žarki . . . Naš kotliček tiho vskipeva. Eden izmed valčkov je priskakljal igrajoče na breg, in izzivalno šumljaje je zlezel do Ragimove glave. »Kam hočeš? .. . Marš! — mahnil je po njem Ragim z roko, in on se ]e pokorno spet obrnil proti morju. Ne zdi se mi ni naj manj e smešno in Čudno to postopanje Ragimovo. »j vidi v valovih poosebljene duhove* Vsej okoli naju gleda tako oudno-živo, mehko I in prijazno. Morje je tako mirno-pokojno. in čutiš, da je v njega svežem dinu» poljubljajočem gore, ki se niso še olji*] dile od dnevnega znoja, mnogo krepil J zadržane sile. Zdi se, da je po temnNe, ne vznemirjajte se.« Pelageji 'etrovni ni bilo to v redu in zapustila ie sobo. Golubenko je med tem dirjal 'z kota v kot, vil roke in premišljeval, Lako naj prične svoje poročilo. Kritični renotek se je vedno bolj bližal, toda n ni mogel premagati svoje bojazni in rdil se je nad usodo, katera ga je zamotala v to zadevo. »Sedaj naj pa kdo zaupa Vam ladim možem!« je rekla Pelageja Pe- cvna, ko se je vrnila v sobo. »Tu sem iko pazila, da niso škudelice preveč 'opotale, Vas sem nagovarjala, naj se ga ne vzbuja, Volodja je pa že davno fcginil! Toda sedite, Ivan Ivanovič, pijte Gašico čaja. Saj že dolgo Vas ni bilo k »am.« l w Nasmehnila se je in pristavila, a Pjen obraz je zažarel tihega veselja: i »In pri nas se je mnogo novega pogodilo! . . . Toda gotovo Vam je že folodja vse povedal; saj on ne skriva pičesar. Že po noči sem si mislila: »Iz- Irehajaš se po sobi, Volodja, gotovo pisliš na svojo Leno.'« Tako je vedno : ™o koraka po noči gor in dol, vem, 'a se zjutraj odpelje k njej .... Ah, *an Ivanovič, samo to prosim še lju- lega Boga, da mi da dočakati to ve- l^je. Zase ne potrebujem ničesar dru- i?6& in to je moj edin sen .... Ako Pa Volodja in LenoČka poročena — ne iem — mem- ne ostane nobena želja r6 za moje molitve. Kako veselje bo P ?ame. Saj nimam drugega kot Vo- p]o> in njegova sreča je edina stvar, Wera osreči tudi mene.« Stara dama je postala tako gi-||?na> da si je skrivaj hitro obrisala frtzo iz očesa. I »Spomnite se«, je nadaljevala »stvar, ^hotela priti v tir: najprej ni bilo med P«na vse jasno, potem je bil denar za kavcijo . . . Sedaj je to urejeno: jaz sem preskrbela za Volodjo pettisoč ru-bljev, in kar se tiče tega, se lahko ie jutri poročita! LenoČka mi je pisala tudi pismo, tako ljubežnjivo . . . Moje srce se je radovalo!« In Pelageja Petrovna je potegnila zvito pismo iz žepa, pokazala isto Go-lubenku in zopet spravila. »Tako ljubeznivo, mično dekle!« ««^.4Mib0iika.je sedej^kakor na žerjavici med njenim govorom. Rad bi prekinil starko, povedal ji, da je s tem vse končano, da je Volodja mrtev in da ji v eni uri ne ostane niti trohica njenih upov — toda poslušal jo je in molčal; zrl je v dobrohoten obraz in čutil, kako mu zapirajo solze sapo. »Toda Vi niste danes nič kaj razpoloženi !< je slednjič rekla starka. »Nekako pobiti se mi zdite!« Golubenko je hotel reči: »Da, tudi Vi bodete drugačna, ko bodete slišali to, kar Vam imam povedati!« Toda mesto, da bi povedal, obrnil se je v stran in pričel mečkati brado. Pelageja Petrovna v svoji zami-šljenosti ni zapazila njegove zadrege in je nadaljevala : »Tudi Vam, Ivan Ivanovič, imam izročiti pozdrav. Lena piše, naj Vas pozdravim in naj Vam povem, da pridete enkrat skupno z Volodjo k njej. Lena Vas ima rada, Ivan Ivanovič! . , Ne, pismo Vam moram vendar pokazati! Poglejte, kako ljubeznivo piše.« Pelageja Petrovna je zopet vzela zavitek iz žepa, potegnila iz njega pismo in pričela brati: »Draga Pelageja Petrovna, kdaj napoči skoraj čas, ko Vam ne porečem več tako, ampak »moja ljuba, dobra mamica.« Trdno upam, da bi se to kmalu, kmalu zgodilo, in že sedaj Vas nočem drugače imenovati kakor mamica . . . .« Vstavila se je, da bi veselo s solznimi očmi pogledala Golubenka. »Poglejte, Ivan Ivanovič«, je pristavila; toda spoznala je, da so tudi njegove oči solzne. Vstala je, položila svojo tresočo se roko na njegove lase in lahko ga je poljubila na čelo. -»Hvala Vam, Ivan Ivanovič«, je šepetala. »Prepričana sem bila, da ne ljubite Volodjo samo kot prijatelj, ampak kot brat . . . Oprostite mi . . . Tako sem srečna! Hvaljeno bodi Njegovo Ime!« Vzdihnila je. Golubenko je bil pa tako zmešan, da je prijel starko za roko in jo poljuboval. Niti besedice ni mogel ziniti in solze je požiral. V tem izlivu materine ljubezni je spoznal tako strašno predbacivanje za se, da bi raje sam ležal s prestreljeno glavo na polju, nego da bi poslušal pohvalo za njegova bratovska čuvstva. Še pol ure in Pelageja Petrovna izve strašno novico, kako g« bode potem imenovala ? Ali ni bil on, prijatelj, kateri je mirno stal, med tem, ko je bil namerjen samokres na Volodjo? Ali ni on, brat, preštel korake in utaknil kroglo v samokres ? Vse to je on učinil in učinil je pri popolni zavesti. In sedaj sedi ta prijatelj in brat molče tu in nima poguma, da bi izvršil svojo dolžnost. Vedno nemirnejši je postajal; zaničeval se je v tem trenotku in vendar ni mogel izsiliti niti besedice iz sebe. Otožnost je legla na njegovo dušo in trla ga je kakor soparen zrak. In čas je med tem bežal .... Izprevidel je, čim manj časa mu ostane, tim manj poguma bo imel, da bi vzel materi zadnje srečne trenotke. Kaj naj reče? Kako naj jo pripravi? Golubenko je obupal. V duhu so je srdil na vse dvoboje in spore, na vse junaštvo in na vso »čast«. Slednjič se je vzdignil in se odločil, da govori ali pa zbeži. Molčč je hitro prijel za roko Pelageje Petrovne in pritisnil nanjo poljub. Zakril je svoj obraz, kateri so močile solze, in ne da bi pomišljal, je hitel v predsobo, potegnil suknjo z obešala in drvil ven, ne da bi zinil besedico. Pelageja Petrovna je zrla začudeno za njim in zašepetale: »Mora biti tudi zaljubljen, ubožec. Nič ne de: ta mladeniška bolest se iz-premeni v srečo!« In kmalu ga je pozabila v svojih lastnih sanjah o bližajočem se srečnem, presrečnem Času. L3 Sila m A fine 0g>,ske gld. 1-75; iz gnjati OctlaLIlt? zelo priljubljene gld. 1-30; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. MS za kilo /^.i-iiof- » ta Prag« 1 gld.; brez kosti gld. \JIJJat i-20; pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 80 kr.; slanina 88 kr.; glaviua fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel., ena 20 kr. Q1lT7n\7lra brinjevec. gld. i-jn liter KJIIV VI VlVCt; pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil raprej Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o dopo-Blanem blagu. — Kupujem pa vedno - - brlnjevo olje. Iržne cene. za 100 kilogr. KavarSantos •.....K 210'— do 235;— Sandomiugo . . . „ 215'— „ SoO*— Java......„ 215*— „ 250*— Portorico .... „ 280'— „ 300' -Ceylon......„ j*80*— „ S40-— tladkor........„ 66-— „ 70-— pen..........., 140-— „ 200-— Petrolej v sodu .... „ 42*50 „ 43— „ v zaboju . . . „ 14*— „ —•—. Maslo surovo . . . . .•*.—* 180'«- „ 200*— „ kuhano ..... „ 2S0-— „ 240 — Moka: Ogrska. St. 0 K "29-20, St. 1 K 28-20, it. 2 K 2680, „ 3 „ 26-- 4 25-20, „ 5 „ 23-60, St. 6 K 22-. Otrobi debele.......K 12- do U'-~ 1, drobne.......„ 11,— „ 12.50 Turšlca.......... „ 16-40 „ 18 — „ za hrano......„ 16*- „ 16-50 Oves............„ 18-— „ 19-— Solučniki v največji izbčri po usaki ceni so ravnokar dospeli. J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Največja izbera modercev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Krasni okraski za spomladne in letne obleke so vže začeli dohajati. J. ZORNIK - GORICA Gosposk a ulica 10. BOžjast /S Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva so zastonj in franko v priv. Schwannen ¦ apoteke, Frankfbrt a. H. Ceniki zahtevano brezplačno. Anton Milost, v Solkanu hiš. št 318. blizu državnega kolodvora, naznanja, da je otvoril = nouo gostilno, — kjer to5i domača in istrska bela in Črna vina in pivo kakor tudi žganja več vrst. Dobra kuhinja postreže v vsakem dnevnem času z gorkimi in mrzlimi jedili. 6NP" Prenočišča za plujce. "*^Q| Obširno dvoriSče za krogfljanje. Rojakom iz mesta in dežele se za obilen obisk toplo priporoča, zagotavljajo solidno postrežbo in zmerne cene. Peter Skerbic Gorica, Biva Corno št. 13. Priporoča svojo zalogo piva k prve domače pivovarne . Auer-jevih dedičev v Ljubljani. Slovenci, delujmo vsi le na to, da pivo iz naše slovenske tovarne povsodi na prodaj naj bo! Stara Ivrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje delavnica in trgovina z gotovini oblekami. Vabim cenj. g. naročnike, da si ogledajo vsak čas I v moji trgovini te dneve dospelo spomladansko in letno blago. = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tek. frana 3oiipa 35 — »ek. 3osipa Oerdi 33. Gorica $ Gorica Hdtel ¦jpi zlatem jelei" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — |||| Velik jediini salon, poleg stekleni LJsalon s teraso. — V poletnem pij času prijeten vrt z verando. — lllj Sobe za klube, društva, za skle-L. njene družbe. — Izborna kuhinja. *L Domača in ptuja vina. Izvirno lili pilzensko >prazdroj*-pivo. Kerševani & frik : Y Gorici Stolni f rg št 9 (Piazza Duamo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranjej Zaloga dvokoles. Mehanična dolavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalna »troja In poprav« jamčiva od 5-10 ieU najnovejši solnčnki! Vesele praznike z želi vsem cenjenim odjemalcem Priporočaua pomladanske in letne novosti nova razstava prihodnji teden. modna trgovina Pregrad & Černelič Trgovski dom. V trajno dobro službo sprejme se v Gorici spretno in zanesljivo osebo. Ozira se pred vsem na trgovsko izobraženo, jezikovno zmožno in delavno moč. Reflektantje, kateri so vešči in spretni v zavarovalni stroki in zmožni poleg slovenske tudi nemške ali italijanske korespondence ter zamorejo nuditi nekaj službene varščine, imajo prednost. Nastop službe lahko takoj. Ponudbe pošiljati je do 25. t. m. na upravništvo >Sočec pod geslom »Vztrajnost«. Postavno zavarovano. Vsaifl ponarejanje is ponatis j» feaznjiv. Jedino pristen je THIERRY-iev balzam z znamko zelena nuna. _ in neprenosljivo sredstvo proti motenju prebavej" želodčnim krčem, koliki, katarju, prsnim • boleznim, influenci itd. itd. Cena: 12 malih ali S dvoj-natih steklenic ali i velika posebna steklenica s patentov, zamaškom S. 5 poštnine prosto. THIERRf-jevo Centifolijno mazilo znano kot neprekosljivo sredstvo proli zastarelim ranam, vnetjem, poSkodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka $. 3*60 poštnine prosto se razpošilja proti povzetja ali predplačilu zneska. Lekarnar A. THIERRT v Prepadi pri Rogatca-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnah is ttirodilnicah. 9Y9999?&9$Wfr$?1 samo, ampak tudi skusiti se mora lilijno rnlečnato milo Bergmann ft C.o, Dresden in DeSfn ob Labi prej Bergmannovo lilijno rnlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP ZOBNIK V GORICI. = Zahvala. Povodom nenadomestne izgube ki nas je zadela ob smrti naše nepozabne soproge, matere, sestre in hčere Frančiške Smrekar roj. lirbancič, izrekamo tim potom za vse izkazane dokaze iskrenega sočutja svojo naj-iskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo obitelji Andreja Perco, stavbenega podjetnika in obitelji Leopolda Bolko, ki ste požrtvovalno stali ob strani ranjke ob času bolezni in smrti ter za darovane vence, dalje predstojništvii deželtiega stavbinskega urada, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za muogo-brojno spremstvo drage pokojnice na zadnji poti. Iskrena hvala. V Gorici, dne 12. aprila 1906. Žalujoči ostali. .Narodni kolek' Knjigarna A. Gabrseek koleke, poštne znamke in use poštne ured- nostnice prodaja RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, k sineta od 1. avgusta tekočega leta dalj« — vsled prkobtjene koncesije od obrt« oblasti — sprejemati vsa naroČila električne luči * * * M M in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v « stroko, Z ozirom na dolgoletno vežbanjt pri najboljših tvrdkah te stroke (Scha-oken, Siemens & Halke) pričakujeta iti,] se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanea kakor doslej ter zagotavljata solidno ia cono izvršitev vsakega naročila spadajoča* našo stroko. g Sprejemata cenj. naročila ter dajatir razna pojasnila spoštovanjem adana Ivan Potočnik & A. Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne ločil VUsrici, zjvijainiciitBv. 13. f)p\ta it) največja h*§o$it)a naše vrste v Gorici in daleč naokrog Trgovski Dom Pet velikih izložb! —— Pridite in oglejte si jih!! Knjigarna — Umetnine — Slike — Prodaja papirja in pisarniških potrebščin — Potrebščine za šole, urade, risarje, slikarje. Pisalni stroji: Ideal in Polggraf. — Potrebščine za pisalne stroje vseli sistemov. — Papir za pisalne stroje vseh običajnih oblik. — Dopisnice za pisalne stroje. Pomnoževalni aparati ciklosfil in šapirograf z vsemi potrebščinami. Razglednice: Najbogatejša izbera razglednic iz vseh prvih virov Evrope in Amerike. Jako ugodne cene za razproclajalce. Blagajne za trgovce, zasebnike, denarne zavode. Izdelki iz usnja: potovalni kovčki z necessairi, — ročne torbice za dame, mošnjički vseli oblik« notici, etui za tobak in smotke itd. Slike: Oleogralije. barvotiski, gravuro, akvareli, fotografije znamenitih, slik, — vse najboljše slike, ki so dandanes na svetovnem trgu. — Izoirne slike domačih umetnikov. — Razstaua nad 100 Slik, ki visijo ob galeriji. Ogledovalci niso siljeni, da kaj kupijo. Oelika zaloga okoirjeu kakor: modernih, anliknih in izrezljanih, vse po tovarniških cenah. ^