23. štev. V Ljubljani, dne 17. novembra 1900. X. leto. Izhaja vsako soboto ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se ođ dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Pozor — volilci! Letošnje državnozborske volitve se bodo vršile iz splošnega volilnega razreda dne 12. decembra, v kmetskih občinah pa dne 18. decembra. Volilo se bo neposredno in tajno. To se pravi, volilci ne bodo več' izbirali Volilnih mož, ampak bodo kar volili poslanca, in sicer se zapiše ime kandidata za poslanstvo na glasovnico. Veljavne so samo glasovnice, ki jih je izdala politična oblast. Glasovnica se bo oddala zložena tako, da nihče na svetu ne bo vedel, kako je kdo glasoval. će je kdo glasovnico izgubil, ali če mu jo je duhovnik popisal, naj gre na okrajno glavarstvo po drugo. Ob enem z glasovnico dobi vsak volilec tudi izkaznico. To je treba Bkrbno čuvati. Kdor nima izkaznice, izgubi volilno pravico. Duhovniki bodo skušali volilcem vzeti te izkaznice, da pošljejo kake take svoje somišljenike Volit, ki nimajo volilne pravice. Zatorej pozor na izkaznice. Ne dajte izkaznice iz rok. Volilo se bo v vsaki občini, ki ima 500 prebivalcev, posebej. Tiste občine, ki nimajo 500 prebivalcev, bodo volile z drugimi občinami vred. Kmetje kot kandidati. V švicarskih hribih se je ohranil še dober svoboden kmet. V teh hribih ni bilo nikdar ne grajskega ne samostanskega gospodarstva. Na te kmetije se je oziral odličen francoski gospodarski pisatelj, ko jo pisal to-lo: »Povsod, kjer je v teh švicarskih hribih najti še nezadol-ženo kmetsko posestvo, jo blagostanje doma, je gotovost v življenju, je zaupanje v bodočnost in jo neodvisnost, ki zagotavlja srečo in vso človeške čednosti. Kmet stori s svojimi otroci vse delo na svojem zemljišču, on nima komu nad njim kake najemnino in ne mezdo komu pod njim plačevati. Kmet uravnava gvoje proizvajanje po svojih potrebah. On rabi iz svojega žita narejeno moko, pije svoj sadni mošt, on se oblači z lanom, Pridelanim na svojem zemljišču in z volno lastnih ovac. Ta kmet se malo briga za tržne ceno, ker ima malo prodati in kupovati in nobena trgovinska kriza ga ne Ugonobi. Malo ga stane delo, da kaj zboljša 8Voje zemljišče, kar pa pride poznim njegovim rodovom v prid. Zboljša lahko za-*°do rastlinstva in živali. Njegova kme-H)a je prava hranilnica, ki jo vedno pri- pravljena, da sprejme njegove pridobitve. Tak kmet najživejše občuti srečo, ki je združena z njegovo kmetijo«. Slovenci imamo danes malo takih kmetij. Nekaj večjih se je tu in tam vzdignilo na to visočino ali malo jih je. Leta 1848. so postale naše kmetije proste tlake in desetine, ali prišle so zadolžen e v last kmetov. Na Francoskem je velika revolucija pred 100 leti kmetijo oprostila. Liberalci so priborili kmetom njihove kmetije brez od-vezninskih plačil; pri nas v Avstriji so pa duhovniki in grajščaki naložili kmetom odveznine. Duhovniki in veliki graj čaki so dali kmetom najslabša zemljišča in malo hoste. Golorok je stopil naš kmet na delo na prosti lastnini, še danes biva v precejšnjem številu v bajtah iz časov tlake in desetine. Najboljši med kmeti bi bil postal naš slovenski kmet, ko bi bil v časih osvobojenja leta 1848 imel količkaj prijateljske pomoči in podpore, pri tedaj merodajnih stanovih. Meščan njegov je bil sam tak revež, da se ni mogel ganiti. A m ero daj en je bil duhovnik, ta pa je držal z grajsko gospodo. Ta duhovnik se je sam pulil za najboljše kose zemlje, in stregel je vladi in onim, ki so si hoteli rešiti najlepši svet in si dali plačati dobro, le predobro one slabe kose, ki so jih kmetu, nekdanjemu tlakarju, v prosto last morali dati, ker jih je le ta zastrašil, hoteč z grda priti iz tlakarskega dela. Malo, malo dobrih kmetij je danes pri nas, malo zgoraj popisane sreče najdemo danes na slovenski kmetiji. Ali je to sreča, da zapušča najboljši človek kmetije svojo zemljo, da se odtrga od družine, od ljubega domačega ognjišča ter hodi svoj mozek prodajati tje v daljno Ameriko? Zaslužiti mora toliko, da si reši zadolženo kmetijo, ono majhno kmetijo, ki mu jo je zadolžila duhovniška in plemenitaška lakomnost. Biti so postali slovenski kmetje tega potovanja v tuje premogokope; do grla so siti tega zapravljanja svojih najboljših telesnih moči. Kaj pomaga ta dolar, če se zemljišče v času gospodarjeve odsotnosti ni gnojilo, ni obdelovalo, kakor bi se moralo. Ko je naš kmet z doma šel na lov po dolarju, je pustil ženo z otroci doma. Ta žena je prodala živino, ta žena je le malo pobrskala po njivah. Ni jih gnojila, ni jih orala, kakor zna in more le močna moška roka. Nekaj let odsotnosti je preteklo, in kmetija je bila oslabljena. Z živino je šla plodovitost zemlje k zlodju. Ali hočemo še to plodovitost zapraviti? Dolar ni nič zalegel. Bajta in gospodarska poslopja razpadajo. Ženice hodijo po božjih potih, otroci so brez varstva. In tudi več otrok najde včasih pri hiši naš kmet, ko se vrne iz Amerike. Gosposke obraze kažejo ti otroci; ženice so jih na božji poti našle. Hudič naj v tacih razmerah kmetuje. Volitve so razpisane in mej našimi kmeti se nekaj kaže, kakor bi hoteli duška dati svoji veliki nezadovoljnosti. Ne boste nas več duhovniki komandirali, kakor čedo ovac, ne boste nas več z vašimi Povšeti, Pfeiferji, Ven-cajzi in Žitniki za norca imeli, glasi se iz ljudstva! — »Sosed-kmet, ti pojdeš na Dunaj, nas kmete zastopat!« Tako govori naš kmet. To ni umetno napravljeno gibanje na kmetiji. Pfeifer, ki ni ne kmet in tudi ne meščan, ki bi se ukvarjal s kmetijo, kaj ta razume o našem življenju? Vencajz, ta penzijonirani sodnik, ki zna samo liter ceniti, Povše ta učitelj kmetijstva, katerega niso mogli rabiti ter so ga morali v najlepših letih poslati v penzijo in Žitnik, ta reva, katero še v du-hovenski službi ne morejo rabiti, ki je vendar le najložja na svetu. Kaj naj ti ljudje store za kmeta, ki niso za nobeno delo na svetu! Največji zabitež mora biti, kdor da tem ljudem svoj glas. Božič, Lenarčič, Globočnik, to so dobri gospodarji velikih kmetij, Zupančič je dober gospodar manjše kmetije, je mož, ki kaže, kako si mora kmet s kupčijo z živino kak krajcar pridobiti. — Kako veliki so ti možje kot kandidati in sploh kot možje proti onim klerikalcem, tem revežem! — Naj bo kandidat, kar hoče, pa vsaj dober krojač, dober kovač, dober kmet, dober delavec naj bo v^ svoji stroki. Pa ta penzijon v najboljših letih! — Kmet umrje v komatu, in tega Povšeta, tega Vencajza so že v najboljših letih izpregli ker sta bila za nič. In take slabo delavce naj bi volil slovenski kmet, ko je tako krvavo potreben dobrih poslancev. O Pfei-ferju naš kmet sploh ne govori več; tega je ljudstvo že pred 10 leti obsodilo, [da je sploh za poslanca za nič, še manj pa za poslanca kmetije. Duhoven Žitnik, mesto da bi kje na kaki fari delal, da bi zaslužil to, kar mu pride plačila iz ljudskega premoženja, pase lenobo v Ljubljani, ker ni za delo na deželi. In to je človek, ki še tega ne sme reči, da je mož-beseda! Gospodje v farovžih, imejte vsaj nekaj ponosa v sebi! Ali vas ne bi bilo sram, ako bi ti vaši farovški kandidatje zmagali proti kmetom, kakor so Božič, Zupančič, Globočnik in Lenarčič. Bogu bi se morali zahvaliti z zahvalno pesmijo, da ima Kranjska take može in da hočejo le-ti za kmeta rojaka ven na Dunaj. — Dokler nismo imeli boljših mož, dokler kmet ni imel svojih mož za poslaniški posel, naj je že bilo, da so hodile na Dunaj take reve, kakor so Pfeifer, Povše ali Žitnik, saj pravijo, da še hudič v sili muhe žre. Ali kadar si ljudstvo izbere take može, kakor so Božič, Globočnik, Zupančič in Lenarčič, može, katerim tudi naj-grša zloba ne more nič očitati in jim ne more odrekati sposobnosti, potem smete imena vaših kandidatov le tedaj imenovati, če ste že vso sramežljivost zgubili, in ako sovražite našega kmeta tako hudo, da ga zasramu-jete tudi pred drugim svetom. V volilnem boju na kmetiji gre letos tudi za korist kmetov in pa tudi za čast vsega kranjskega prebivalstva. Kmet, meščan, delavec sploh vsak rojak se mora z vso močjo zoperstaviti, da bi se naša dežela zasramovala s tem, da se pošljejo popolnoma nesposobni ljudje na Dunaj, kakršne nasvetujejo klerikalci, če bi zmagali Žitnik, Povše, Pfeifer in Vencajz, bi ves svet rekel, da smo Kranjci pravi tepci, ker pošiljamo na Dunaj take reve, ki niso za nobeno delo, in katerih noben človek nič ne obrajta! Ljudstva glas — Božji glas. Iz Mirne peči, 12. nov. Včeraj, na Martinov dan, so nam naši duhovni v cerkvi v treh pridigah razlagali važnost bodočih državnozborskih volitev ter nas vabili, naj pridemo možje popolu-dne ob 3. uri v šolo na volilni shod. Povedali so nam, da pridejo iz Ljubljane imenitni gospodje, ki bodo nas kmete učili, kako moramo voliti, in da se predstavi na tem shodu tudi kandidat V. kurije, pre-blagorodni gospod dr. Ivan ŠusteršiČ, advokat v Ljubljani. Povedali so nam, da moramo mirni biti in vse mirno poslušati, drugače lahko pridemo posvetni kazenski oblasti v roke. »Ce bo kak kozel mej vami zasmrdel, ne poslušajte ga«, se je glasilo s prižnice. Prišli smo na shod. Prišlo nas je čez 200 volilcev in okolo 100 naših žena ob 3. uri popoludne v šolo. Napolnili smo veliko šolsko sobo in zunaj na mostovžu ter na stopnicah jih je stalo tudi vse polno in ravno tako pred šolo. Prišli so potem gospodje v šolo, šest duhovnikov in neki neznan nam posvetnjak, poleg teh pa znani novomeški podobar Kušlan. Ilentajte, ta pa ta! Jeden ljubljanskih »gospodov« nam je nasvetoval, naj si predsednika izvolimo in topo županu Spendalu. Prvi sunek ljudske nevolje se prikaže: »Ne, rabimo predsednika. Z našim županom bomo že porajtali, ker za Vami lazi. Mi bomo tudi sami govorili«. »Za božjo voljo«, zakliče neki neznan nam dnhovnik, »poslušajte mene, jaz sem škofijski kapelan«. Odgovor ljutstva: »V cerkev pojte^ tam jo Vaše delo. če ste kaplan ali hudič, pri nas nimate o volitvah nič govoriti. Mi nečemo ne Pfeiferja, ne Šusteršiča, tudi nobenega duhovnika nečemo za poslanca, mi bodemo kmeta Globočnika volili, naši sosedje pa kmeta Župančiča. Živio Globočnik, živio Zupančič!« Z tem se začuje mogočni glas posestnika v Ivani vasi, Ga4>iča. Viharno živio-klicanje se poleže in mir nastane. Galič pravi z mogočnim glasom to-le: »če bi Vi duhovniki kaj vredni bili, bi Šusteršiča po ribniškem shodu od sebe pahnili, tam je našo vero v blatu man-dral, ko je ošabno govoril, da sv. Duh iz njega govori«. Duhovniki prosijo, naj gredo volilci domu, da se pomirijo. Na to odgovor: »Idite Vi ven, šolo smo mi sezidali, ne Vi. če tri dni in noči tukaj stojimo, mi ostanemo, Vam bodo že kuharice .jesti in piti prinesle. Kje je ŠusteršiČ, ga hočemo počakati!« ŠusteršiČ se je šele popoldne pripeljal. Hotel je, da prej njegovi prijatelji vsa za »njih visokost« pripravijo. ŠusteršiČ pride. Bled je kot smrt. Strahu mu je že doli na cesti površna suknja v blato padla. Ko se prikaže, zabuči velikanski vihar po šolskem poslopju: »To je tisti od Vas, farjev, plačani dohtar, ki je hotel nam kmetom našo kmetijsko družbo razdreti. Nobeden Vas.ne sme govoriti, ki ga spremljate«.— »Prosimo Vas, kakor se Boga prosi«, prosijo duhovniki. »Nič, nič, nobeden Vas ne smegovoriti, mi se ne damo več za osle imeti«, — dobijo za odgovor. Ko hoče kateri duhovnikov govoriti, nastane tak hrup, da mora utihniti. Tu zavpije domači kaplan: »če bo treba obhajati, Vam bomo pa šmirnico prinesli«. To je bilo hudo, to je pa tudi tak vihar v zbrani množici provzročilo, da se je le tem pametnim možem zahvaliti, da se ni kaj hudega pripetilo. Ženske, moški, vse vprek je vpilo: »Kaj, šmirnico! Dobro zapomnili si bomo to, Vam tudi za bero dali šmirnico. Fej Vas bodi, fej, stokrat fej! To so krščanski duhovniki, tako Boga v blato mečejo! Bogokletstvo! To so farji, ne pa duhovniki. Ven pojte, šola je naša, ne Vaša! zdaj Vas poznamo!« Šli so vsi zaporedoma, in ŠusteršiČ v spremstvu dveh močnih mož, ki sta bledo in tresoče se to revše tolažila, da za danes naj le mirno stran gre, da ga bosta že ona čuvala. »Ženske, šolo jutri hitro osnažite!« »Bomo, bomo«, in »Živio kmetski stan«, »Živio naši možje«, so klicale ženske. Dobre l1/« ure je trajal ta shod generala naših duhovnikov. Pred farovžem je zavpil neki duhovnik: Pošljite vašega komandanta v Trst, da tam z a k o -ljejo toga prešiČa. ■— Krščanski duhovniki na Slovenskem! Gospodje so šli v župnišče, mi pa domu veselega srca in jednega duha ter radostno martinovali z našimi družicami. General ŠusteršiČ jo je na večer, ko je bilo vse mirno po vasi, popihal proti Novemu mestu. Kakor smo danes izvedeli, prišel je v Novem mestu v neko gostilno bled, prestrašen in tožil je gostilničarju, da kaj tako strahovitega še ni videl in skusil. »Shod so mi razgnali«, je tožil, »pa koliko jih je bilo in nobenega prijatelja mej kmeti. Orožniki so hodili okolo šole in po cesti, pa niso imeli nič dela«. Ljudstva glas — Božji glas! Milostni gospod škof Anton Bouaventura, ali ga slišite? Čast pa komur čast gre. Naš župnik je bil prav miren. Ne vemo, če je bil skrivnostno sladko ginjen, ali pa mu je v možganih zažarilo, da njegovi sobratje neko grozno igro igrajo, in da se jim njih poskus, vzdigniti kmeta zoper kmeta, slabo obnese! Politični pregled. Notranji položaj stoji v znamenji bosanskih železnic. V tej zadevi se j* vlada na veliko škodo cele naše državne polovice udala Madjarom, vsled česar pride v drž. zboru do velikih bojev. Volilno gibanje se je v vseh deželah močno razvilo. Boj je povsod jako hud in silovit, samo v Dalmaciji bodo volitve mirne, ker so se Slovani med seboj sporazumeli. Deželni zbori se snidejo v drugi polovici decembra, jedni pred Božičem, drugi po Božiču. Amerika. V Združenih državah je bil po dolgem volilnem boju zopet izvoljen dosedanji predsednik Mac Kinlev. Afrika. Vojna mej Angleži in Buri v južni Afriki se še vedno nadaljuje, in so Buri dosegli več lepih uspehov. Azija. Mej Kitajsko vlado in mej zastopniki velesil so se začela mirovna pogajanja. Nemce velja ta »špas« 152 milijonov, koristi pa nimajo od te vojne prav nobene. Domače in razne novice. Volilno gibanje na Kranjskem postaja čedalje živahnejše. Kmetsko ljudstvo se krepko giblje, a treba je vstrajnosti, treba je napeti vse sile, da se kaj doseže, zakaj klerikalci so zviti kakor kozji rog in bodo vse storili, da premagajo kmeta in spravijo v državni zbor svoje kandidate, ki so največji škodljivci kmeta. Zadnjič je bilo več shodov. Klerikalci se ne upajo prav na dan, le skrivaj delajo, ter se ogibljejo javnega nastopa. Ni čuda, da se volilcev boje. V Mirni peči so jih tako lepo napodili, da še nikoli kaj tacega, v v Kamniku so so osmešili, v Kranju pa še bolj. Tu so se kmetski možje, župani svetovalci in drugi veljaki zbrali, da proti klerikalnemu kandidatu Pogačniku postavijo svojega neodvisnega kandidata. Že to je veselo znamenje, saj je bila Gorenjska do zadnjega časa luči popolnoma ne-pristopna. Možje se niso zjodinili. Jedni so zahtevali, naj se kandidira ravnatelj kmetijske družbe Pire, drugi pa, posestnik Koželj. Pač pa so iz grda spodili duhovnike, ki so z dekanom Koblarjem na čelo prišli na shod zgago delat. „Gospodarska zveza" je društvo, ki je od vlade dobila že več tisoč gld. podpore in uživa sploh razne dobrote. »Slovenski Narod« je minolo soboto v daljšem članku dokazal, daje »Gospodarska zveza« lansko leto goljuf al a s tem, daje manjvredno žlindro prodajala kot polnovredno. To razkritje je obudilo velikansko začudenje v celi deželi pa tudi na Dunaju. Vse je mislilo, da bo dr. ŠusteršiČ tožil, a glej spaka, dr. ŠusteršiČ, načelnik »Gosp. zveze« je izjavil v »Slovencu«, da ne bo tožil. S tem se je mož sam obsodil-In tacega Človeka naj volijo pošteni ljudje za poslanca? Volitve na Štajerskem. Narodni v lilni odbor v Celju je razglasil v četrtek oklic, v katerem razvija program Štajerskih Slovencev in priporoča v izvolitev kandidate: Berksa, Ploja, Robiča, Dečkot* in Mlakarja, prepušča pa volilcem, da se sami odločijo glede kandidatov za celjsko peto kurijo. Volitve na Primorskem. Hrvatje in Slovenci v Istri in v Trstu se prav pridno gibljejo in se marljivo pripravljajo na volitve. Na Goriškem stoji za napredno stranko prav dobro. Zadnje dni so napred-njaki pri volitvi volnih mož zmagali v Solkanu in v Rifenbergu. Ti dve občini ^o bili doslej vedno klerikalni. Vsled te smage se sodi, da je izvolitev dr. Turne Ugotovljena. Kranjci posnemajte zavedne Poricane, ne pustite se osramotiti. Možje in hinavci. Po znamenitem shodu v Mirni peči, o katerem poročamo fia drugem mestu, so bili duhovniki v ^li okolici silno razkačeni. Ni čuda! Tudi ^ Kandiji je neki kaplan pihal kakor pu- *an in svojim podrepnikom pripovedoval, kaj se je zgodilo v Mirni peči. Kako se Je ta kaplan začudil, ko je neki njegovih kftietov vzdihnil: Ti kmetje v Mirni peči B° možje in n e h i n a v c i. Kaplan je nevoljno vprašal »Kaj ste pa vi?« in do-^iČni mož mu je s povešeno glavo rekel: Gospod, ne zamerite, mi smo pa hi-**avci, Bog nam greh odpusti!« Zmaga v Mirni peči je po celem dolenjskem obudila največje veselje. V ^ovem mestu je vladala velika radost, k° so je stvar izvedla. Meščani so na se-^nj došlo može in žene iz Mirne peči ^ostopili in radovedno izpraševali, kako Je bilo. Veselo so jim stiskali roke in še Pozno v noč so jim napivali, kličoč: Bog Živi vrle mirnopeške može in njih družice, živi te hrabre stražarje kmetske neovisnosti in možatosti. Kako klerikalci agitirnjo. U krškega okraja se nam piše: Viljemu Pfeiferju gre Pa že zelo trda. V torek, G. t. m. se je ^ar sama gospa Pfeiferjeva peljala v Rašico in na Bučko za svojega Viljema citirat. Posebno se jo obrnila do necega ^at. Jakliča, posestnika na Jurčku pri ^učki. Milo mu jo tožila, da volilci več 116 marajo njenega Viljema za poslanca, *° je vendar »toliko dobrega storil« za BVoje volilce. Govori so, da je gospa s ^Iznimi očmi prosila Jakliča, naj ji pomaga, **°sjačiti glasovo za njenega Viljema, ^ospa — n0 bo nič! Jaklič Vam ne more tej reči nič pomagati, akoravno on ^enskam v vsem prav rad ustreže. V *etrtek 8. t. m. je Pfeifer v Lonicah pri . aki vino točil in prodal. Pri ti priliki *e Pustil na Raki vino po hišah £6liti samo zato, da bi ga še volili. °8obno veliko ga je poslal tamošnjemu finskemu tajniku, najstrašnejšemu svo-^ftiu agitatorju. Ta je bil tisti popoldan ar skrivnostno sladko ginjen od Pfeiferjeve .°°rote. Res slabo so Pfeiferju godi. Naj 01Jo bi storil, če bi zlezel v postelj in j|. til nas kmete, da si izberemo poslanca, 1 bo še kaj druzega, kakor da samo ^ustavlja našo revščino, j,. Novo tihotapstvo v Vencajzovi ošta-J*' Torek teden prišla sta proti večeru Y ninski revident in dacar v slavnoznano 6ncajzovo vinogradniško društvo ter predala kloti Y 0gt£irijski kleti sta dobila ^. dacu podvrženih sodov odprtih, in so ta* Vrnm zamaški stran odtrgani. Seveda B * 8eo»l t0V Ivan J>- Vencajza za državnega ^ Unca nujno potrebna, ker Vencajz je 1 m°ž» ki °o dosegel, da se odpravi *njii toli nadležni užilninski zakon, in bo postalo tihotapstvo »prosta o*brt«. Možje-volilci, glasujte vsi za Vencajza; ta najbolj zasluži, da postane poslanec. Obsodba potrjena. Kaplan dr. Mau-ring na Igu je bil radi častikraje in radi žalitve obsojen na 100 kron globe. Ker se je pritožil, se je obravnava ponovila inje bila obsodba v 1. instanci potr j e n a", Kakor znano, je Mauring pred krstom zavrnil župana Jamnika, češ, da kot liberalec ne more biti krstni boter. Shod na Uncu. V nedeljo teden je Nace Žitnik imel na Uncu shod. Mož, ki je svojo častno besedo obesil v dimnik, tja, ker še visi častna beseda necega druzega katoliškega prvaka, je ta shod seveda skrivaj priredil. Kdo bi tudi mogel misliti, da se bo Nace Žitnik upal javno nastopiti! In tudi sicer je bil Nace Žitnik prav previden. To ve dobro, da nima nič ugleda in nič veljave, in tudi to ve dobro, da s kakim govorom ne prepriča tudi najrevnejšega kmetica. Za to je poskusil na drug način, pridobiti si zaupanje. Na shodu naUncusosnedli celega pujska in spili 72 litrov vina, a nobenemu zborovale u ni bilo nič plačati treba, vsi volilci so jedli in pili zastonj. Med tem, ko so jedli in pili, so razni gospodje govorili, in več ko so možje spili, bolj so bili navdušeni za kandidata Žitnika. "Naposled je prišel tudi tisti znani »ljudski prijatelj« v duhovski obleki, ki zna tako spretno sukati »bokser« po tujih glavah. Imel ga je precej pod kapo, in vsled tega govoril z veliko ognjevitostjo. Spustil je pravo kapucinado nad kmete, popisal z veliko zgovornostjo silno nevarnost, ki preti kmetovalcem od kmetovalca Bosiča ter naposled z gromovitim glasom zakiical zbranim volilcem: »Možje vera je v nevarnosti. Zato pa skup držite, možje katoliški, skup držite kakor hrvaški preši č i«. In navdušeni volilci so dvignili polne čaše in storili sveto obljubo, da bodo vsi glasovali za Načeta Žitnika, in da bodo v resnici »skup držali, kakor hrvaški prešiči!« Novi kandidatje na Štajerskem. »Tagespost« javlja, da kandidirajo na Spodnjem Štajerskem: F ran z Wratschko, načelnik gorenje-radgonskega okrajnega zastopa proti dvornemu svetniku dr. P1 o j u, Ludovik Kersnik iz Slovenske Bistrice proti prof. RobiČu v mariborski okolici in Ivan Wissenjak, župan na Slomu pri Možgancih, v celjski peti kuriji. Narodno-napredni občinski odbor v Lescah jo pri seji dne 4. novembra podelil častno občanstvo častitljivemu gosp. Frideriku Hudoverniku, župniku, zla-tomašniku, škof. svetovalcu itd. v hvaležno priznanje marnega delovanja in mnogih zaslug, kj si jih je v dolgi dobi 35 let pridobil za občino in z nadejo, da bo še nadalje jednako nepristransko deloval. Gospodu župniku se je izročila lično izvršena diploma. Imenovanje gospoda župnika častnim občanom svedoči novic, da tudi slovenski naprednjaki spoštujejo duhovnike, seveda tiste, ki bo toga vredni. Podaljšanje dolenjskih železnic. Poroča se, da je neka velika ogrska firma (Ranz & Comp.) prosila za koncesijo za zgradbo električne železnice iz Novega mesta v MetTiko in v Črnomelj. Nesramnost. Minoli četrtek se je vozil v kupeju II. razreda kamniškega vlaka neki kranjski župnik z neko ženo, ki pa seveda ni njegova. Ko je stopil kondukter v kupej, je zalotil ta parček v takem položaju, da mu je šinila kri v glavo ter je bežal iz — sramežljivosti. Videli so pa ta škandalozni prizor tudi drugi, tako neki dostojanstvenik in tudi neka dama. Ime tega župnika smo iz usmiljena zamolčali. Prvi občni zbor društva v pospeševanje obdelavanja ljubljanskega barja se je vršil 8. t. m. ob 11. uri do-poludne v mali dvorani »Mestnega doma«, udeležilo se je 40 oseb, in večinoma gospodarjev z barja. Ker se načelnik provi-zoričnega odbora, ljubljanski župan gosp. Ivan Hribar radi bolezni ni mogel udeležiti zborovanja, otvoril je dr. E. Kramer, ravnatelj kmetijsko-kemičnega preskuše-vališča zborovanje, pozdravil navzoče, omenil, da je slavno c. kr. deželno pred-sedništvo potrdilo društvena pravila ter v kratkem označil namen društva. Kot zapisnikar je prisostvoval gospod nad učitelj F. Crnagoj. Potem so se vršile volitve predsednika in odbornikov. Predsednikom je bil izvoljen soglasno mestni župan Ivan Hribar. Za odbornike pa: dr. J o s. Kosler, veleposestnik v Ljubljani, dr. E. Kramer, ravnatelj v Ljubljani, Gabrijel Jelovšek, župan in posestnik na Vrhniki, Josip Kušar, posestnik in župan na Brezovici, Vinko Ogorelc, posestnik na Škofelci in Jakob E rjave, posestnik na Studencu. Kot članarina določili sta se 2 kroni na leto. Na to je imel gosp. dr. E. Kramer jako zanimivo predavanje o delovanju kmetijskih od c. kr. ministrstva za kmetijstvo subvencioniranih poskuševališč na barju in o njih praktičnih uspehih. S tem zborovanjem je bila tudi zvezana mala, a jako lično vrejena razstava kmetijskih pridelkov imenovanih poskuševališč, katera je navzoče jako zanimala. Društvu je pristopilo že lepo število Členov, in želeti mu je vsestransko podporo in najboljši uspeh. Iz Rajhenburga se nam piše 12. t. m.: Sinoči smo imeli v naši župnijski cerkvi tatu. Baje se je dal zvečer zapreti vanjo ter ponoči šel na delo. Razbil je pušico, v katero se nabira za cerkvene potrebščine, in pobral iz nje neznatni drobiž. Na tabernakeljnu je razbil sv. razpelo, odprl šater ter razbil monstranco. Da je zlata ali srebrna bi jo bil pobasal — tako jo je pa ostavil. Tudi nekaj druzih reči je razmetal po tleh. Potem je od znotraj šiloma odprl vrata ter jo popihal. Sumi se, da je zločinec civilno opravljen, 2-Hotni ptujec, kojega so v mraku videli v svetišču. Samomor v zaporu. 531etni potepuh Franc Frisch, rodom s Štajerskega, se je obesil v Ložu, ker je bil radi tatvine in potepanja zaprt. Tatvina v Rudniku. Dne 15. novembra ob 3. uri popoldne, ko ni bilo nikogar doma, je vlomil neznan tat v klet pri posestniku Juriju Nežmanu v Rudniku in iz kleti je prišel potem v sobo. V veži je vzel sekiro in ž njo odprl omaro, iz katere je vse pometal. Iskal je denarja, pa ga ni dobil. Odnesel je le pol hleba kruha. Nesreča pri borbi z bikom. Iz Madrida poročajo, da so se pri borbi z bikom v Pedreguerju v pokrajini Alicante porušile klopi. Dvanajst oseb je bilo ubitih in 200 ranjenih. Blagajnica ju je ubila. Iz Draždan poročajo: V banki Ed. Rockscha sta ključavničarski mojster Gigas in njegov pomočnik premikala veliko, težko blagajnico, ne da bi bila počakala delavcev, ki bi jima oskrbeli delo. Blagajnica je padla na mojstra in pomočnika in ju ubila. Ko so prišli delavci, so našli nesrečneža mrtva pod blagajnico. Vihar na morjn. V luki Honkong so bile radi groznega viharja poškodovane tri angleške ladje. Več kitajskih ladij se je potopilo. Utonilo je baje več sto oseb. Bogata beračica. V Versaillesu je umrla 681etna beračiča Marija Leret, ki je beračila pred cerkvami, na postajah in po cestah, V njeni siromašni sobi so našli denarja in vrednostnih papirjev za 160.000 frankov. Leret ima nekaj revnih sorodnikov, ki so njeni pravni dediči. Duhovnik — požigalec. Radi požiga je bil Janez Irmer, redovnik babtist v Prenzlau, pred porotniki obsojen na 5 let ječe in na 51etno izgubo časti. 114 let stara ženica, Miezl Marija, je prišla te dni v graško bolnišnico. Rodila se je 1. 1787 v Piirschlagu pri Brucku. Vse življenje je bila dekla. Oče ji je umrl 90 let star, mati pa 80 let stara. Ko sojo vprašali, ali je imela kaj otrok, je dejala, da ji je umrlo eno dete, ko je bilo staro 2 leti. A to je že bilo malone pred 100 leti. Narodni boji v vojaški kaznilnici. Na potu iz Aten v luko stoji vojaška kaznilnica. Tam sta nastali med kaznenci dve stranki, ki sta se besno sovražili. Nedavno sta se stranki sprli na sprehodu. Dvajset kaznencev, vojakov iz Aten in Patrasa, je planilo pod vodstvom korpo-rala Theodorakisa z noži, bodali in palicami na vojaka Stolichosa, ki je dobil takoj pomoč. V boju so bili Stolichos in trije tovariši ubiti in več vojakov ranjenih. Straža je skušala napraviti mir in red ter je metala na boreče kamenje. Končno je celo streljala. Prišli so na to še konjeniki in ves 7. pešpolk. Začelo se je streljanje na borilce, in vkratkem jih je padlo 30. A miru še ni bilo. Končno je vzelo vojaštvo kaznilnico z naskokom, rabilo puškina kopita in bajonet ter ranilo veliko število kaznencev. Dognalo se je, da jo dal neki feldvebelj kaznencem skrivaj nože, da se je vršila potem pravcata bitka. Smrtonosna zaušnica. 22. m. m. je dal v Bozenu znani pretepač kočijaž Pavel Stufener 181etnemu gostilniČarskemu slugi Fridolinu Freindametru tako zaušnico, da je sluga padol nezavesten in uro kasneje umrl. Dobil jo klofuto brez najmanjšega povoda. Dva predrzna zamorca begunca. V „kaznilnici v Nowyorku sta bila zaprta radi vlomov dva zamorca. Neka ženska jima je prinesla v ječo kolač, v katerem je bila skrita pila. S to sta prepilila že-lezje na oknu. V zadnjem trenotku pa sta ju zalotila dva paznika. Zamorca sta enega ubila, drugega pa ranila. Potem sta napravila iz posteljne oprave "Vrv, ki je bila 35 črevljev dolga. Vendar je bila še prekratka, da bi segla do tal. Na njej viseči zamorec se je začel zategadelj nihati sem ter tja tako dolgo, da se je mogel spustiti ter je priletel na 7 m oddaljeno plosko streho. To se mu jo posrečilo in zamorec jo ušel. Tovariš ga jo hotel posnemati, toda vrv se je že pri vrhu utrgala in padel je 54 črevljev globoko. Seveda so jo ubil na mestu. Loterijske srečke. Oradeo, 10. novembra. 63, 85, 27, 64, 51. Brno, 14. novembra. 85, 62, 83, 48, 37. Dunaj, 10. novembra. 47, 21, 86, 52, 33. Lino, 3. novembra. 80, 79, 68, 13, 66. Tržne cene v Ljubljani 10. novembra 1900. Pšenica, 100 kg Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ Koruza, „ Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, Špeh 8vež, lit. kgr.. BTtT 16150 14;50 13 — 13i-i!5[60 |18l-14|- 4140 -124, -120 -16 2 140 136 Špeh povojen, kgr. , Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . , Goveje meso kgr Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ Piščanec . . . Golob .... Seno, 100 kilo Slama, „ * . Drva trda, klftr „ mehka, „ K v 44 90 6 16 28! 1J20 14Q 80 20 4o' 420l 3 60; 7 5 „Ženi čast in spoštovanje", pravi pesnik, ker ona skrbi za telesno in objednem za duševno blaginjo družine. Mož, ki se popolnoma posveti svojemu delu in poklicu, se seveda ne more brigati za to, kar pride za njegovo telesno hrano na mizo. Gospodinji je pa tudi težavno, vselej pravo zadeti; in njena odgovornost se pričenja pri jutranji kavi. Vsekako je torej splošno koristno, da se opozarja na sledeče: najizvrstnejša, zdravju koristna in najbolj prijetno okusna kava je splošno priznana bobova kava namešana s polovico Kath-rainer-Kneippove sladne kave. Stotisočera izkušnja priporoča to najboljšo kavino primes, zlasti vsaki gospodinji in materi, ako hoče pripravljati res pristno domačo kavo, ki nam nudi poleg za-željenega prijetnega okusa tudi mnogo redilnih snovij in krepil. Kathreiner-Kneippova sladna kava se dobi povsod, a pristna samo v znanih izvirnih zavitkih. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu spaveia A» posluje nad 11 iet in ima do sedaj hranilnih vloff uže blizo 15 milijonov kron, katere obrestuje po 4 odst. brez odbitka rent*-nega davka, katerega sama iz lastnega plačuje 'r nevzdignjene obresti pa pripisuje vsacega pol let*-h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitev porok za vse pri tej hranilnici vložene denarje ^ vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno-močjo. Poleg te varnosti nabira mestna hranilm0* ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni zaklad, ki znaša sedaj nad M. 8SO.OOO. Ker je torej taka varnost za hranilne vlog®" nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni-nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovat*, je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo svO* denar pri me&tni hraniItiiel ljubljansk** BI Glavna slovenska registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu 14 Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4l/a°/0 od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi 8e obrestovanje pretrgalo. Dr. M. Hudnik predsednik. Poštna hranilnica ček. št. 849.086. Telefon št. 135. Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Bnsinaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. P5y Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. *W| 7<<<:<:<>>>>>x Preobleke! ^* Ijani, Kolodvorske ulice, hotel Štrukelj. Praga, 7. novembra. Tr«t, 3. novembra. 78, 27, 33, 31, 41. 79, 49, 45, 34, 15. "D e a (A es ° 0) "5 5^:2. -C k_ — cO v O « N © -* O) c *-> £ °- o 'tn >č/> o o "o _3 <0 *rr m — "O ° e > > 5 5 o -o -g -S > .-» N 2 * .H a. > RILA in METODA ZALO G A pr i IV. JE B A Čl N U ljubljani. ? 8 I i t 1 t i ? i Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne" v Ljublja^1* 7Y