PRIMORSKI DKEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE '85) R nAfil7lrtno in nKKnn v-~‘ot?v-n- TRST, sreda 25. aprila 1951 Vi - Stev. 97 (17851 ?0*tIdaa Plačana v gotovini ^ ' Spedžzione in abbon. post. 1. gr. Cena 15 lir Mirnejše ozračje v Londonu "!g_imenovanju novih ministrov »tunino l!s.ni!nister za ^°’ S'r Hertley Shawcross iJnl po. ja nuinost enotnosti laburističnega gibanja nabave naočnikov in zobnih protez - Bevan upa, [LONDON, 24. - DaMS L bila _____ feopoln^v hrfdn(l sporočeaa V'erajšn h biltanske vlade po !s delo Ro odstoPih ministra |°vino Wnsoa„an Za kb«®? mi“stra za delo Udarni Sn. AIfr«d Robens, !a Eorido podtaJnik ministrstva *^r za fvln energetiko. Mini-?0sedanii ®?Vln? Pa je postal h Pravoso^V1-1 lavni tožilec Prte! vol minister Sir Pinister ;Wros- Pravosodni Soskice J6 postal Sir Frank *«nik ’ f„^anji Slavni od-15 afcsov« ltor seneral»), Jili poslal pa so Posta- pben^^a Ungoed Thomasa. odst uradno potr- Cinika Parlamentarnesa ^bave T/S1Strs,tva za državne Shaw’c,nc u reemana-minis, ”' r-a novem me-i?l Polov i za tr“°vino dobi-5000 nlm °.pla{° kot doslej sto 10-0U0 funtov le Prevzel 5* ,leto)' Zdi se- da Nno il Posle ministra za tr. 5a bi BJerad in samo zato, te^v® Attleeiu iz se' ^nsLPa *> kot minister Sl ^erarhr^1 P° angleški vlad. ? 80v doseH V1SJ1 Položai. kot i4 iorivn v J1 šef, minister in se je s f91 izkažaf0101 8lasom že več Njo "V spodnji zbornici. t kat qinRM° kariero je za-* bi) ,dlkalist: Leta 1945 Nvijo, • za Poslanca; s Ustriislr„Je dokaj izveden v ^rtlev SLh zadevah. Sir ^ki tožiW cross 3e bil al> Nuernberškem N ^ nemškim vojnim seji spodnje nar°ld Wi! včeraj Bevan, f izsto«:, ?°n razložil, zakaj .oni, razložil, zakaj i!L‘Žalika n .vlade. Dejal je, ,Pvolj s ®ritar-ija ne dcjbiva H » da bi ohranila Nsti ,odarstvo v polni de-Ej*Di j za8°tovila nujno po-4 er>i n=,- in izvedla oboro-£ in dodal: «VeIi- w svetov ® r*'1 dobila onega flbei nr b surovin, ki ji po (Ju li,fA ?a“* Ameriška vla-M dVern ° morata izbrati B sunw možnostima: raz-£ fcrii»*š?i®? Pravično s svoji' Pičiti ‘n zavezniki ali tNroii..rtra,eške rezerve v kL bo ar-emu gospodarstvu, Se v Povzročilo družbene bj *lson • Svobodnih deželah«, f? Prihra--ritiziral < S, dr,r?nke’ iti jih meni ,,atVenieci Pri brezplačni C da ‘Pomom in nato za-k^bstvo- UJe .v laburistično n.' .<> pa pravi, da je pomenil njegov govor «potvarjanje dejstev«. Najbolj zmerno je laburistično glasilo «Daily He-rad«, ki pravi samo, da je Bevan «slabo izbral trenutek za nenaden izstop iz vlade, s čimer je povzročil zmedo v svoji lastni stranki in veselje med nasprotniki«. Večina listov izraža mnenje, da bo Attlee ostal na oblasti vse dto jeseni in da ga spodnja zbornica ne bo preglasovala. Tudi svetovni tisk posvečuje veliko pozornost dogodkom v britanski vladi. Ameriški tisk je dokaj st.rupen in listi poskušajo ironizirati Bevanov« razlo. ge za odstop. Francoski tisk meni, da bo Attlee obvladal položaj in samo «Aurore» sodi, da bi protj koncu maja utegnilo priti do razpustitve spodnje zbornice in razpisa novih volitev. V Londonu je bilo danes zvečer politično ozračje bolj mirno. Zdi se, da je enotnost laburistične stranke ohranjena, pa tudi Attlee jev izbor novih ministrov je pripomogel, da se je politična negotovost omilila. Poudarjajo, da je Attlee sklenil predvsem pomiriti sindikate (sindikalne organizacije imajo v laburistični stranki važno vlogo); novi minister za delo je mladi sindikalist Robens, poleg minister za trgovino - Seja laburistične parlamentarne - Spodnja zbornica brez glasovanja odobrila ukinitev brez-da bodo njegovi razlogi vplivali na ameriško javno mnenje tega je Attlee s premestitvijo | jal, da «želi vse britansko jav-Shawcrossa od pravosodnega I no mnenje kakršne koli politič- na trgovinsko ministrstvo zadel dve muhi na en mah: Po-mir il je sindikate, ki so bili vznemirjeni zaradi procesov, ki jih je Shawcross odredil proti stavkujočim pristaniščnikom, in obenem postavil za ministra za trgovino zmernega in spretnega moža, ki utegne imeti dokaj uspeha pri pogajanjih z A-merikanci za razdelitev surovin. Vlada, ki je bila oslabljena zaradi bolezni (Attlee), smrti (Bevin), in ostavk (Bevan, Freeman) je, kot pravijo v Londonu, spet pomlajena. Obenem poudarjajo, da je danes duša vlade, en sam mož, ki vodi bodisi notranjo bodisi zunanjo politiko, zunanji ' minister Herbert Morrison. Škotska sindikalna zveza je danes preklicala vabilo Aneuri-nu Bevanu, naj govori na letnem zborovanju delegatov, ki se bo vršilo v petek. Namesto Bevana je bil povabljen na zborovanje finančni minister Gaitskell. Bevan je v prvem intervjuju, ki ga je dal po odstopu de. ne barve postaviti oborožitev v okvir, ki bi preprečil vojaške pustolovščine«. Dodal je, da menijo Angleži, da organizacija obrambe ne sme iti na škodo civilne proizvodnje, kaj. ti obramba proti nevarnosti tretje svetovne vojne ni samo v primerni vojaški pripravnosti, temveč tudi v razvoju življenjske ravni prebivalstva«. Nadaljeval je, da nastaja bojazen, da je odstotek virov, določen v zahodnih demokraci. jah za vojaško pripravljenost, prevelik, tako da bi utegnil škodovati drugi obrambni liniji, ki jo predstavlja zadovoljstvo prebivalstva z njegovimi življenjskimi pogoji in upanje v napredek. Bevan je zaključil, da upa, da bodo ti razlogi vedno bolj vplivali tudi na ameriško javno mnenje. Spodnja zbornica je danes zvečer v drugem čitanju načelno odobrila zakonski načrt, po katerem bodo Angleži morali plačevati polovico stroškov za naočnike in umetne zobe. Ker Bevan ni vztrajal v svoji pozi. ciji in ker konservativci ukrep odobravajo, glasovanje ni bilo potrebno. i Naša jubilejna števi i k a V PETEK 2?. t. m. na dan duete cbietnice Osvobodilne frcnie korenskega naroda izide jubilejna številka našega dnevnika na DVANAJSTIH STRANEH s članki Branka Babiča, Franceta Bevka, Ivana Regenta, Julija Beltrama, Borisa Mozetiča, Viktorja Čara Emina, Toneta Peruška, Iva MlhovMcViča, Janka Furlana in drugih. SCHUMANOVE IZJAVE 0 VPRAŠANJU POSARJA Nemška vlada za čimprejšnjo odobritev Schuma-novega načrta - Stavka 15.00U kovinarjev v Nemčiji Egipčani odbili angleške predloge KAIRO, 24. — V egipčanski prestolnici se jo zvedelo, da bo egipčanska vlada v prihodnjih 48 urah predložila v Londonu noto. v kateri bo podala svoje stališče gJ.ede angleških predlogov za revizijo zavezniške pogodbe med obema državama iz leta 1936. Zdi se. da bodo Egipčani’ odbili angleške predloge in postavili protipiredloge glede evakuacije področja ob Sueškem prekopu po angleških četah in novem statutu v Sudanu. NEVV YORK, 24. — Jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler je bil včeraj popoldne izvoljen za predsednika enega od pododborov komisije za skupne ukrepe. PARIZ, 24. — Zur.-anji minv ster Schuman je danes popoldne pred republiškim svetom poročal o vprašanju Posarja in o sporazumu za Schumanov načrt. Schuman je izjavil, da se Francija s podpisom dogovora v imenu Posarja v smislu statuta te dežele ni odpovedala ničemur. Rer je — je dejal Schuman — da nemška zvezna vlada ne priznava posarskega statuta; ker pa nimamo nobenega sredstva, da bi ji vsilili to priznanje, bosta morala zadnjo besedo izreči sarska vlada n,1 parlament. Francoska vlada je še vedno mnenja, da je treba posarski statut razširiti na zunanje področje, je pripomnil minister, toda ne moremo ob priliki podpisa pogodbe prisiliti ostalih držav podpisnic, naj bi priznale statut, ki ga do sedaj niso hotele priznati. Danes je narodna skupščina odobrila dnevni red, ki so ga sestavili predsedniki posameznih parlamentarnih skupin. Najvažnejša razprava, ki bo velike važnosti za obstoj vlade same, bo v četrtek in petek. Te dni bo morala namreč narodna skupščina dokončno sklepati o volilni reformi. Jutri zvečer pa bo morala skupščina glasovati Stavka se je včeraj razširila v severnih pokrajinah Španije Do zadnji mogočni stavki v Barceloni se je sedaj protestno gibanje proti draginji razširilo na severne pokrajine, kjer delavci stavkajo kljnb grožnjam Francove fašistične vlade “Jle ZDA na Japonskem liModpisu mirovne pogodbe lošidg • i- ♦ladd ia* ta je bil o tem sklenjen sporazum z ameriško es se je vrnil v Washinqton • Izid občinskih volitev 91 ON, 24. — John “Ues se je vrnil iz To- 9 j'ztev0 , Dulles obja-V,, b*la’en ateri poudarja, Si ' Toki 1, od njegovih na-S S snJ^?ot.oviti JaP<>n- ba v vrhov- 'tL®°VeW*r.ernemb£ jN V!^vu na -UH! H m Cfte Pomeni splošne W> »L>v, poIitič- Iv I-?0 A An, J,h ]e zagovarja ^‘tovpe ^ biira skleni-i1 ’»01ia zrm g,0dbe. 2 JaPon-hi» ZahnarS se naPa- W da sabodr-«n Pacifiku in S(°brambe aponska ne pusti K^Pgodbe. sklenitvi mi' $^čelir°*V ovijejo, da se .Vd ostabw raz8ovori med ki . da so LV6*1 o‘jiaponsko sklenili At4aponskem.]U amerižk,h Nrh 56 '>a0uiVarnosti Japon-W\ ' ko in1^61'1 že v le- Pm,na JapoSko TPJrylkrat Jki* »V, sko'. Josida ;- je 0 ^rakti6no raz-1 ; straneh mirov- jSpii50polr.oma ]He bi' sPora-u. • ^oseŽen iz- 50 jo'‘mL Povračila na ptrPeii tuji dr-pPOnskart med 1 JošlH«ie. mogoče, re točke da 86 b°' «s00'SSbsr«" 4V°godbo so3an3i za ml- Ztlr>aniem an.es v an-lNdV’alda je ^ ministrstvu S®*«! SdffiTu Johnson. Predstavnik je tudi izjavil, da ameriška vlada ni sporočila londonski vladi sklepa, da pošlje tia Formozo skupino vojaških svetovalcev. Pri včarajšnjih občinskih volitvah, ki jim pripisujejo velik političen pomen, so neodvisni dobili 192 županov, od katerih je 138 konservativcev. Liberalci so dobili 19, progresisti 18, socialisti 11, komunisti pa nobenega. Opazovalci so mr.enja, da je z zmago konservativcev zmagalo tudi njihovo stališče popolne podpore politiki ZDA, t. j. zopetne oborožitve Japonske in ločene mirovne pogodbe, dočim se socialisti temu upirajo. MADRID, 24. — Kljub vladnemu ultimatumu, s katerim je vlača zažugala stavkajočim delavcem, da jih bo odpustila in da bodlo zguleitU vse pravice, ki izhajajo iz njihove službene dobe. če bodo nadaljevali stavko. se je stavka y severnih po-krajingm Španije kot protest proti draginji danes- še rrz«'rila. Vlada je tudi zažugala, da bodo tovarne, ki ne bi danes redno delale, začasno ali za nedoločen časi zaprli. Računajo, da presega število stavkajočih v poikrajinah Viz-caya in Guipuzcoa 100.000. Stavka je v vsej baskovski pokrajini danes dkeraj popolna, kar se tiče delavcev. Samo uradniki ge niso polnoštevilno Udeležili stavke. V Tolosi, Her-nadi, iilneri je stavka popolna. VEitaru je prišlo na delo samo 25 odst. delavcev. V Mon-dragonu, Beasai, Audoai je vsa industrija paralizirana, v Pasa-jeau pa samo izkrcujiejo ladje v pristanišču. V Luzuriagas je 30 odst. delavcev prišlo na delo, toda ob 9.30 so delo prekinili. V San Sebastjanu so ulice polne ljudi in zdi se, d'a je nedelja. Samo prevozna služba in železnice delujejo normalno. Računajo, da bo jutri življenje spet normalno, ker je 'bila stavka razglašena za 48 ur. Zjutraj 30 bil« trgovine normalno odprte. toda popoldne se številni nameščenci niso javili na delo. V. nekaterih velikih trgovinah je 80 odst. osebja odsotnega. Povečanje števila stavkajočih v popoldanskih urah tolmačijo s tem, da so tudi tisti delavci, ki niso hoteli stavkati, uvideli potrebo, da intervenirajo, zato da bi vladi onemogočali izvedbo grožnje, da bo odpustila delavce, ki se niso vrnili na delo. Ta ukaz je delegat ministra za delo ponovil danes v Sam Sebastiamu po dolgem razgovoru s predstavniki Zveze dela. Ukaz pravi med diru-gim, da morajo delavci, ki so se udeležili stavke, pismeno zaprositi. za zopetni Sprejem na delo, delodajalci pa lahko odločajo, katere delavce naj zopet prevzamejo na delo. Stav-delavci so tudi zgubili ka popolna v dvajsetih krajih pokrajine San Sebastiar.o. Prišlo je do incidentov. Ker so pristaniški delavci odklonili izkrcanje rib, je občina poslala skupino svojih delavcev. Popoldne so stopili v stavko tudi uradniki v bankah in zavarovalnih zavodih, ki so zjutraj i delali, V Tolosi .'o bile .popol-j dne zaprte vse trgovine razen ’ lekarn. V Mondragonu je župan ukazal zapreti kavarne. V Bilbau je vladala popoldne velika tišina na 8 km dolgem pasu tovarn, ki ločijo mesto dd industrijskega središča Baracado. Na splošno domnevajo, da bo stavka jutri prenehala. Pri civilnem guvernerju so bila ves dan pogajanja. Ponoči pričakujejo objavo uradnega poročila. Na področju Bilbaa popolnoma počiva delo v velikem industrijskem središču Baracal-do. kjer so največje visoke peči tega področja. Delavci so vsi na svojem mestu, toda vršijo samo varnostno službo. Ladjedelnice in gradbena podjetja sploh ne delajo. V vseh tovarnah na tem področju je položaj dokaj zmeden. Ponekod de. la jo samo dlelama, drugod Pa sploh ne. Civilni guverner je ukazal pripraviti sezname odsotnih in delodajalci so dobili nalogo, naj takoj sprejmejo na delo brezposelne delavce na mesto stavkajočih. Današnji tisk in radio sta poročala o včerajšnjih stavkah Falangi stični list «Arriba» na zatrjuje, da stavka nj uspela in dh «so irreli elementi, ki živijo v tujini, namen povzročiti stav- nes ponovno sestala jn razpravljala o raznih vprašanjih v zvezi z bližnjimi volitvami in s proglasitvijo združitve PSU in PSLI, ki bi se morala izvršiti 1. maja. PARIZ, 24. — Namestniki zunanjih ministrov so se danes zbrali pri kosilu, ki ga je priredil angleški delegat Davies. Kakor poročajo, so se pri kosilu razgovarjall o vprašanju oborožitve, o Trstu in o balkanskih državah, niso se pa o ničemer sporazumeli. HONG KONG, 24. — Iz Pekinga javljajo, da so vojaške oblasti LR Kitajske zaplenile poslopje italijanskega poslaništva v Pekingu. Prostore bddo morali izročiti 2. maja. LONDON, 24. — Sovjetska agencija Tass javlja, da je prezidij Vrhovnega sovjeta odstavil predsednika sovjetskega odbora za u-metnost Lebedeva zaradi neza- kaijoči delavci so tudi zgubili ki r.ai bi ga atlantske države ’Besralov^g°V° pravice, ki izhajajo iz njihove ponudile ZŠSR. Togliatti porab- , mesto Je im espalov . službene dobe. Prepoved?imo je 1 ja priliko, da znova zahteva ‘ Iz istega vzroka je bil odlstav- izplačilo mezd za dineve, ko so izstop Italije iz Atlantskega ljen tudi ravnatelj gledališča delavci stavkali. I pakfta. I «Boljšoj», Solodovnikov in na nje- Danes popoldne je bila stav- • Saragat in Romita sta se da-1 govo mesto imenovan Anisimov. Bombni atentati v Milanu in Rimu RIM, 24. — Pred sedeži pokrajinskih vodstev ANPI v Rimu in Milanu sta danes pozno zvečer eksplodirali bombi. Žrtev ni bilo. Atentaita sipravljajo v zvezo z jutrišnjo proslavo vstaje 25. aprila. Jutrišnja «L’Unitž» bo objavila Togliattijev članek o Sforzovem predlogu za nenapadalni pakt, ki r.ai bi ga atlantske države Kenneti Younger o dchumaiidvein načrtu LONDON, 24. — Na pismeno vprašanje laburističnega poslanca Maillafieua o britanskem stališču do Sohurcanovega načrta. je državni minister Kenneth Y skušali s silo odpreti vrata. Toda požar je uničil avtomatske naprave, tako da ni bilo mogoče vrat odpreti. Nekateri potniki so razbili šipe na oknih in skočili v globino 6 metrov, ker je na oni točki proga na visokem nasipu. Požar Je trajal 50 minut. Med mrtvimi je tudi osem otrok in več ko polovico žrtev je žensk. o vprašanjih zaupnice, ki jih je vlada postavila. BONN, 24. — Ministrski svet, ki se je sestal pod Adenauerje-vim predsedstvom, je začel proučevati besedilo pogodbe o Schumanovem načrtu. Ministri so sg izrekli za čim prejšnjo odobritev pogodbe. V zvezi s Schumanovo izjavo, da bodo potrebna nova posvetovanja med ministri šestih držav v primeru, da ne bi sarski parlament odobril načrta, je predstavnik izjavil, da niso v Parizu nič sklenili p tem v zvezi in da se na konferenci ni govorilo o odobritvi pred sarskim parlamentom. Za zvezno vlado, •je pripomnil predstavnik, sarska vlada juridično ne obstaja. Tudi predsedniki skupin vladne koalicije so med svojim razgovorom z Adenauerjem sklenili, da bodo y čim krajšem času predlagali zveznemu parlamentu odobritev Schumano-vega načrta. Parlamentarni krogi so mnenja, da bo ta sporazum skoraj gotovo omogočil odobritev načrta v skupščini. Adenauer se je nocoj sestal s francoskim visokim komisarjem Poncetom. izjavljajo, da sta se razgovarjala o odobritvi Schumanovega načrta. Občina Bamberg na Bavarskem je sklenila, da se ne bo ozirala na ukaz ameriškega visokega komisarja, naj v dvanajstih urah izroči načrte mostov v mestu. Občinske oblasti, ki so sg sedaj uprle postavljanju min pod mostove, so sklenile, da bodo vprašale za mnenje deželne oblasti, o «veljavnosti» ukaza okupatorskih oblasti. Iz Stuttgarta javljajo, da bo jutri stopilo v stavko za nedoločen čas 150.000 delavcev kovinarskih tovarn v Stuttgartu, Marmheimu in Karlsruhe, ker niso uspela pogajanja o delavskih zahtevah za zvišanje mezd. * .1 Predstavnik LR Kitajske protestira pri generalu Cujkovu BERLTN. 24. —. . Nimamo namena odgovarjati prav na vsako budalost «Ka-toliškega glasan, pač pa se hočemo nekoliko zadržati pri tako imenovani tretji skupini ljudi, katere «Katoliški glasu olikarlo imenuje «budala». Upamo si trditi in to pove. dati tudi uredništvu «Katoli-škega glasan, da se prav vsi člani Demokratične fronte Slovencev v Italiji ali samo «Fronte», (po K. G.) čutijo prav do kraja Slovenci in so čUini te organizacije prav zato, ker vidijo v njej najboljše jamstvo, da bodo slovenski in. teresi na Goriškem slej ali prej uresničeni. Do tega jih prav gotovo ni privedla «oe farska propan atuim, ki jc K. G. imenuje efrontaška izzi. vanjan, ampak samo dejstvo, da je znala OF tako v času narodne osvobodilne borbe kakor tudi po njej voditi tako politiko, ki je bila v skladu ne samo z željami ogromne pečine slovenskega ljudstva na Goriškem ampak tudi v skladu z življenskimi interesi vsega goriškega ljudstva. Da je to nepobitno dejstuo, zadostuje spomniti se na dogod. ke prejšnjih let ali pa na sedanje dogajanje. Tudi ljudi okoli K■ G. de ja. nja vedno znova silijo, da to dejstvo priznavajo zato so se pričeli na slovensko ljudstvo , jeziti in ga javno zmerjati z nbudalis. Toda to še ni vse. Uvodničar «K. G.» je brihten mož. Pozna tudi zgodovino, zlasti tisto, pri kateri je verjetno sam igral vidno vlogo. Proti kraju članka navaja prvo in drugo št. «K. G.» od letos, v katerih so «skušalir> (s tem Se tudi mi strinjamo) prikazati razkristjanjevalno delo OF na Primorskem. Skušali so res, kajti o tem pričata skoraj dt‘e strani svinca, oe pa so v svoji nameri tudi uspeli, to je seveda dfuga zadeva. Slovenski ljudje prav dobro vedo, da so tisti, ki so se še pred kratkim zaletavali v Fronto, bili najbolj vneti so. delavci nemških okupatorjev in da so pod njihovim poveljstvom odobravali pobijanje borcev za svobodo. Takole so pisali v «Goriškem listur: «Zato se bo naš list vedno trudil, da pokaže goriškim in primorskim Slovencem pravo pot, pot pozitivnega dela in sodelovanja z državo reda ~~ Nemčijo...«. (Leto 1. št. 1. 6. maja 1944), t■ j. z zverinskim streljanjem talcev, z «redom« Dachaua, Ausehvzitza in dragih taborišč smrti. Tako pred, šestimi letif da- nes z blatenjem Fronte, zaničevanjem slovenskih množic, ki so nacistične izdajalske pleve dokončno iztrebile iz svojih vrst. Celo več. Pred šestimi leti jim je pomagal Hitler, danes pa Vatikan *z odlokom sv. kongregacije, ki je prepovedo. la dati odvezo vsem otrokom, ki so člani komunističnih organizacij pionirjev». Slovenski tabor krščanske demokracije prav zares ni v zadregi, ko gre za izbiro političnih argumentov. Ce ne vlečejo obljube in lepe bese. de, tedaj pričnejo podtikati in proglašati osvobodilno borbo Za rpntaško izzivanje)). (Zakaj jim je «frontaško izziva. nje« toliko napoti ni težko ugotoviti, saj so v tem «izzivanju« — beri partizanski borbi — upravičeno slutili ’ svojega grobarja). Ce pa niti taki argumenti ne vlečejo, te. daj brez strahu posežejo po i>eri in cerkvi. Toda niti tl Poslednji poskusi, da bi slovenske množice preslepili, ne bodo želi zaželenega sadu. Slovenske ljudstvo na Go. riškem ve, da se tisti «krivl preroki», ki jih■ je klerikalna reakcija toliko stoletij napovedovala. sedaj skrivajo tudi za «Katoliškim glasom«. zdravstveno stanje normalno; temperatura 36,4, pulz 80, diha« nje 20. Iz vseh krajev Jugoslavije sprejema maršal številna pisma in brzojavke, ki mu že« lijo skorajšnje okrevanje. Za zdravje maršala Tita se zlasti zanimajo članj raznih domačih in tujih delegacij, ki bodo sodelovali na letošnji prvomajski paradi, ker je maršal Tito doslej redno prisostvoval prvomajskim proslavam. Britanski veleposlanik v Ju« goslaviji Charles Peake, ki je na zasebnem potovanju po Jugoslaviji, je danes s ženo obiskal staro črnogorsko mesto Cetinje. Veleposlanik Eeake je obiskal državni muzej samostansko zakladnico in razne druge zgodovinske in kulturne ustanove. Zlasti se je zanimal za razne bogate vojne trofeje. Velik vtis so naredili nanj sitarl cerkveni rekviziti in umetniška dela, ki imajo velik zgodovinski pomen. Iz Cetinja je Peake s svojim spremstvom odpotoval proti Beogradu. Na povratku bo obiskal še Titograd, Nikšič, Savnik in Plevlje. Danes zvečer je bilo izdano uradno poročilo o preiskavi, ki so jo izvedle pristojne oblasti v zvez« z incidentom, ki se je zgodil 31. marca v Beogradu ia na katerem je prišlo do pretepa med madžarskimi in beograjskimi diplomatskimi predstavniki a ene strani in nekaterimi beograjskimi meščani z druge strani. Poročilo poudarja, da je preiskava popolnoma jasno pokazala krivdo šoferja madžarskega poslaništva Gyoergya Radmaia, ki je najprej povzročil trčenje avtomobilov, nato pa pričel pretep. Dalje pravi poročilo, da se madžarski odpravnik poslov Istvan Hrabec ni odzval pozivu, naj pojasni, zakaj se je vmešal v pretep, bolgarski major Ivan Ivanov, ki je medtem odpotoval iz Jugoslavije, pa je poslal odgovor tele 19. t. m. Trije jugoslovanski državljani so bili prav tako spoznani za krive in kaznovani z denarnimi globami zaradi kršenja davnega reda. Ker so Radmai, Hrabec in Ivanov odpotovali iz Jugoslavije, se proti njim ni začel postopek. Nova skupina bolgarskih dri žavljanov je pobegnila pri S trum iri na jugoslovansko a-zemlje. Med begunci so večinoma mladeniča od 18 do 27 let B. R. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Sreda 25. aprila Marko. Tugomir Sonce vzide ob 5.05; zatone °° 19,03. Dolžina dneva 13,58. Luna vzide ob 24.00; zatone ob o.a»-Jutri, četrtek 26. aprila Boleslav, Sekana „Vivi li abblamo sbattuti foori datle tetre!” V ponedeljek dopoldne 23. t. to, ob 10. uri sta stala dva al. pinca — eden je imel glavo Pokrito z alpinskim klobukom, drugi pa je bil razoglav — ter si z očitno velikim zanimanjen ogledovala hotel . «Regina» — naš bivši Narodni doni, ki so ga bili fašistični Giuntovi razbojniki pod tedanjim liberalnim Giolittije vim režimom zlo_ činsko požgali. pa pravi tisti s klobukom in pri tem s prstom kaže ha gornja nadstropja: «Vivi li abbiamo sbattuti fuo ri dalle finestre*. Temu se pravi namreč dvatisočletna kultura, v katere imenu prosjači danes «grof» Siorza revizijo pogodbe, revizijo. ki naj bi vrnila Trst v roke požigalcev naših. ognjišč, domov — javnih in zasebnih, — ter celih vasi... A zlasti v roke alpincev ki so že leta 1942 požgali vas Ustje, ki so pobijali naše ljudi v Dornbergu, v Kamnem in povsod drugod, kjerkoli so kot zvesti služabniki fašizma in pozneje kot še zvestejši psi-nemških nacifašistov zadostili svojemu hlapčevskemu in kriminalnemu nagonu. MLADIKA. POSVETI VSE SILE za čim lepšo proslavo 1. majal Zakaj preprosto če je lahko zapleteno? C e pogledamo v občinski proračun, najdemo v njem poleg drugih zelo zanimivih podatkov med stroški, tudi pod postavko no srednji upravni uradin številko 536.133.000 lir, ki naj bi bila določena samo za osebne izdatke. Takoj moramo pripom niti, da to seveda niso vsi osebni izdatki, ker ni upoštevano socialno zavarovanje in da so to osebni izdatki samo malega dela celotnega občinskega proračuna. Vendar nas zanima prav ta številka, ker je za zdravniškimi osebnimi stroški takoj prva po velikosti. Poleg tega je pa ta kup denarja povabljen izključno samo za u-pravo in nima z drugim poslovanjem (zdravstvenim, varnostnim, kulturnim itd.) nobenega opravka. V letošnjem proračunu so to postavko celo zvišali za 6 milijonov 820 tisoč. To pomeni, da je šla iz žepov občinskega prebivalstva lepa vsota denarja,, k; bo letos še večja. Ko nekdo kupi novo obleko, ali plačuje najemnino, hoče vedeti, kaj bo za svoj težko zasluženi denar dobil. Pa rte samo to. Za dober denar, dobro blago. To je bilo do sedaj načelo vsakega pametnega poslova-nja. To je načelo, ki so ga vedno vsi priznavali in ga seveda tudi sedaj priznavajo. Priznavajo? V besedah že. ko pa pogledamo malce vsakdanje življenje, se vse stvari temeljito spremene. Najmanj, kar lahko prebivalec zahteva od uprave je brez dvoma, da bi tudi pri malenkostnih stvareh ne izgubljal časa. Pri uradu za izdajo osebnih izkaznic izgublja na primer stotine ljudi ure in ure popolnoma brez potrebe Mlad občan, k-i potrebuje prvič osebno izkaznico gre dobre volje na u-rad. podkrepljen z vsemi potrebnimi dokumenti. Ko pride v urad, ga poseben uslužbenec, ki daje pojasnila (kar je lepo in koristno) opozori, da mora k. temu okencu, tam lepo počakati in vse bo prekrasno in v redu. Zda j pa se začne križev pot. Točneje mti križev pot ne, temveč muke polno čakanje. Mladi mož postaja že slabe volje in njegova potrpežljivost pričenja izginjati. To je njegova prva izkušnja z birokracijo. Stvar bi bila smešna, če ne bi bila tako bridka za tisoče in tisoče ljudi, ki zgubljajo ure in ure pri raz-nih čakanjih. Vsakdo tudi ne more za čisto navadno potrdilo o rezidenci, ki ga večkrat rabi čakati pred okenčkom št. 13 ali 14 po več ur. Pn tem moramo misliti tudi na stare in bolne ljudi, ki nimajo niti malo boksarskih talentov, da bi se lahko toliko časa prerivali pred tem usodnim prostorčkom. Ko smo že pri okenčku, lahko povemo, da jih je v isti dvorani še najmanj ducat in da ni pred njimi niti žive duše in da si uradniki za njimi čistijo nohte, oziroma nohte si čistijo uradnice, uradniki pa čitajo »službene* časopise itd.. Potem pa, ko ubopi zemljan dobi tisto dolgo pričakovano potrdilo, še pogosto u-gotovi, da je napačno. Da, te smalenkostit niso mti najmanj smešne. Za denar ki ga plačuje ravno prebivalstvo, imamo aparat, ki ni le mnogo prevelik ampak prav zato slabo dela. Saj drugače ne more biti ko so za neko delo dva ali trije ljudje, kjer bi bil potreben samo eden. Recimo, poglejmo kaj bj se dalo napraviti pri osebnih izkaznicah. Ves posel se suče pri izpolnjevanju neke prijavne pole, ki jo piše uradnik (točneje dva) na osnovi podatkov-, razvidnih iz priloženih dokumentov. V Trstu ni nepismenosti, v kolikor Pa ne bi znal nek izreden nepismen napisati čisto enostavne pole, si vendar lahko dobi nekoga, ki je pismen. Zakaj enostavno, če je lahko komplicirano? ZaI se nam zdi, da je to načelo nekaterih odgovornih ljudi. Taka načela, ki veljajo v praksi, pa požirajo težke milijone, ki jih mora plačevati vse prebivalstvo in to povrh vsega »* p svojo korist tem/več škodo. Zadnji dnevi so sedaj pred prvim majem Mladina vadi, izboljšuje svoje vaje, drugi »izbranci* se pripravljajo na posebne točke, s katerimi bodo presenetili. Nekaj pa jih je še, ki še vedno počivajo. Vsem tem lahko sporočamo veselo vest, da se še vedno lahko pripravijo za prvomajski nastop, le če imajo toliko volje, da prepuste svoje kosti vaditeljem. Ti bodo njih gibe še vedno lahko opilili do telovadnega nastopa. Za te, ki so doslej še vedno odlašali z dobrimi ali slabimi izgovori, torej velja — ni še zadnji •čas. Prav tako pa moramo na isto dejstvo opozoriti tiste, ki so iz znanih ali pa neznanih »vzrokov* zaostali s svojimi vajami. Torej velja: brez oklevanja naj gre na delo tisti mladinec ali mladinka, ki svoje prvomajske dolžnosti še vedno ni izpol. nil in mu morda zaradi tega vseeno malo nagaja vest! Kje so vaje, lahko vsak prav hitro izve. Mladinci na vaseh se morda spomnijo, da so šli pred dnevi s slabim občutkom mimo mladincev, ki po vaseh vadijo parkrat na teden, mladinci iz mesta pa se naj ne izogibajo stadiona »Prvi maj*, kjer bodo prav gotovo našli svoje sodruge, skupno z vaditelji. Ti še pravijo, da bodo to nedeljo (29 aprila) na stadionu ves dan na razpolago vsem mladincem: tistim, ki že znajo, tistim, ki so še malo okorni, in onim, ki imajo to navado, da pridejo k telovadbi z dobro voljo tudi zadnji trenutek — pa čeprav še nič ne znajo. Tov. Miloš trdi, da upa v nedeljo naučiti vse tiste, ki vaj še ne znajo. In kdor pozna tov. Miloša, ta ve. nima navade govoriti tjavdan, da njegova beseda drži! ' t. I aA\": Kominf or mistični pohod nrirp/ljtelii mBin. 1 _ _ • na Mavhinje RAZSTAVO NARODNE OSVOBODITVE NA OPČINAH STA Sl OGLEDALA TUDI TOV. FRANCE BEVK IN LEO KOVAČIČ, KI STA BILA DELEGATA IZVRŠILNEGA ODBORA OF SLOVENIJE NA PROSLAVI 10. OBLETNICE OSVOBODILNE FRONTE V TRSTU da morajo vsi prireditelji prvomajskih proslav vložiti prošnje Za leparke do 18. aprila. Naš Odbor Za proslavo prvega maja je vložil vse potrebne dokumente že 15. aprila. Ob vložitvi prošnje so odgovorni ustmeno odgovorili na vprašanja predstavnikov Odbora za proslavo prvega maja, da bodo dobili odobritev v Ponedeljek 23. a-prila. Ko je tajnik, odbora na ta dan prišel po dovoljenja, so mu odgovorili, da jih bodo izdali šele 26. aprila. To pomeni, du bodo lepake nalepili šele v petek, 27. apnila, kar pomeni, da 'ocdo viseli samo 3 dni. Ta ukrep se zdi na prvi pogled birokratski — vendar je za njim ostra politična ost tistih ki jim ni prav, da bi delovno ljudstvo Trsta praznovalo praznik dola. — in dan ljudskega upora. Mi razumemo, da jim spomin na, prvi maj ni prijeten, toda to jih še ne opravičuje, da sil-norijo in delajo ovire. S tem pač ne bodo ustavili zgodovi ne. im ravno na eprefekturin bi morati to dobro vedeti. Kar z dvema avtobusoma so prišli v nedeljo popoldne ko-minformistični gostje v Mavhinje. Hoteli so vaščanom postreči s kulturno prireditvijo, toda le malo se jih je odzvalo. Bilo jih je v dvorani le 5 ali 6, saj so vedeli, da kominfor-mističr.i »kulturniki* imajo za višek kulture blatenje Jugoslavije. In res so začeli svojo prireditev z govoranco udrihali v njej proti Jugoslaviji, »titi-nom» in demokraciji ter proglašali sebe za edine zaščitnike slovenstva na naših tleh. Po tej «uspeli» prireditvi so se «naši ljubi gostje* zatekli v gostilne in tam prepevali, seveda italijanske popevke in go. vorili med seboj samo italijanski. Iz razgovora si celo slišal, da So govorili o Mavhi-mjah kot o «trdnjavi ščavetov*! Ze s svojim obiskom na prireditvi so Mavhinjci pokazali, da. jim ni do kominformistov, še bolj pa So bili nejevoljni, ko so bili potem priče njihovega slabega obnašanja. Pa to razgrajanje po gostilnah ko-minformistom še ni bilo do- volj. Spustili so se po njivah in travnikih in trgali cvetoče veje sadnih dreves. To početje je vandalsko in naši kmetje so upravičeno ogorčeni, ker jim taki nedeljski izletniki povzročajo veliko škodo. To vandalsko povzročanje škode po sadovnjakih se ponavlja vsako nedeljo, saj vse mogoči izletniki hodijo na izlete po naših lepih vaseh. Da to počenjajo mestni prešerr.e-ži, ki nimajo nobenega odnosa do truda naših kmetov, še nekako razumemo, čeprav jih prav tako obsojamo. Da pa to počenjajo ljudje, ki govore, da se bore za našega kmeta irj delavca, to je še toliko bolj ob. sojanja vredno. Sicer pa, kakor niso komin-formistom mar komunistična •načela, kakor je «zaščitnikom slovenske kulture* deveta briga prav slovenska kultura, tako je tudi vsem skupaj prav malo mar, kako naši, slovenski kmetje sprejemajo njihove obiske. In s takimi pohodi, kakor je bil nedeljski v Mavhinje, si kominformisti prav gotovo ne bodo krepili svojih vrst. V zadnjem tednu smo pisali, da bodo pionirji od 10 do 14 let nastopili pionirke z obroči, pionirji pa s palicami. Ko so pionirjem in pionirkam vaditelji razlagali, da morajo okrasiti obroče in palice, so to naročilo z veseljem sprejeli. Za tiste, ki so morda pozabili svojo obljubo, naj velja: okrasite obroče in palice najprej z zelenjem, potem pa s cvetlicami. Cvetlice najdete povsod — saj je že pomlad. Ni treba kupovati dragih rož — saj so preproste velikokrat lepše. Vsem telovadcem pa je namenjeno tole navodilo: vsak mora imeti bele copate. Kdor si ne more kupiti gumijastih, naj prosi mater ali sestro, da mu jih r.aredi iz blaga. Ni važno torej, kakšne so copate, gumijaste ali iz blaga — važno je, da so bele. Obleke pa bodo dobili telovadci kot vsako leto na okrajih in sektorjih. Deca od 6-10 |et bo nastopila z zastavicami. Vsak pionir bo imel po dve pisani zastavici. Te bo dobi! vsak šele na dan, ko bo nastopil. Zastavice bodo nove ir.' pionirji jih bodo dobili zadnji dan samo zato, da se nekateri ne bi mogli botj postavljati z njimi. Mislimo tiste, ki bi jih doma hranili in ne bi jih umazali, zmečkali ali celo raztrgali. Tako bodo imeli pa na sam praznik vsi enake zastavice ir.1 ne bo zato nepotrebne žalosti ali pa celo zavisti med našimi najmlajšimi. Za jusarska zemljišča in čuvaje se je zavzel na občinski seji svetovalec Ljudske fronte tov. Dekleva Po začetnih formalnostih je na včerajšnji občinski seji prvi spregovoril predstavnik Ljudske fronte tov. Dekleva, ki je dejal med drugim, da bi želel ponovno postaviti vprašanje, ki zadeva jusarska zemljišča, kar je sprožil že na občinski seji dne 9. februarja. Tedaj je predlagal, naj bi občinski odbor ukrenil vse potrebne korake, da bi one na osnovi zakona št. 1776 z dr,e 16. junija 1927. ter na podlagi člena 82. občinskega zakona z dne 3. marca 1934. ustanovljene ločene uprave za o-menjena zemljišča. Ob isti priliki je tov. Dekleva svojo zahtevo utemeljil z neizpodbitnimi dejstvi. V zadnjem Uradnem listu z dne 15. aprila je bilo objavljenih 5 dekretov, s katerimi so imenovali komisarje, ki booo vodili upravo jusarskih zemljišč v občini Nabrežina. Želel je zato vedeti, ali je občinski oobor proučil njegov predlog v prid rešitve tega vprašanja. Dotaknil se je še drugega j vprašanja, katerega rešitev je tudi že svojčas . zahteval, in sicer ustanovitev skupine poljskih čuvajev. Do leta 1945 so to služba opravljali občinski stražniki; od tedaj dalje pa nihče. Ker je bila pred približno letom dni ustanovljena upravna policija, je tov. Dekleva mnenja, da bi bila njena naloga, opravljati tudi to službo, Čeprav šteje ta upravna policija mnogo več članov kot bivša občinska, ni do sedaj sprejela še te | službe. Predolgo bi bilo naštevati, ! kolikšno škodo so naši poljedelci j utrpeli zaradi pogostih tatvin. V nekaterih krajih so bili poljedelci I telo prisiljeni zapustiti rodovitna zemljišča, ki jih niso mogli oču-vati pred raznimi tatvinami in okvarami. Kar zahteva je v bistvu zelo malo: zadostuje relativno nizko število čuvajev. Stroški zanje bi pomenili res malenkost, če pomislimo, da gre letno okrog 4 milijarde za vzdrževanje 7 tisoč policistov na našem ozemlju. Opozoril je zato občinski odbor, da se zavzame pri odgovornih čini-teljih za rešitev tega vprašanja. Poudaril pa je, da bi lahko to službo opravljali le čuvaji, ki poznajo jezik poljedelcev, ki poznajo teren ter celoten položaj. Na njegovo prvo vprašanje mu je v kratkem odgovoril odbornik Dulci, o drugem je spregovoril nekal besed župan Bartoli, ki je izjavil, da to vprašanje že proučujejo. Zelo živahna in zanimiva je postala diskusija po intervenciji svetovalca Cristianija (predstavnika Krščanske demokracije), ki se po svojem včerajšnjem govoru sodeč, nikakor ne strinja večino in povsod! z linijo svojih političnih somišljenikov. sprožil je namreč vprašanje, ki je ogromne važnosti za tržaško gospodarstvo, in sicer vprašanje naročil raznih del izven Trsta, ki bi bila lahko po njegovem izvršena tudi v našem mestu. S tem bi bilo v marsikaterem primeru rešeno vprašanje nadaljnjega obstoja raznih podjetij in tovarn, obenem pa izboljšano tudi vprašanje brezposelnosti. Po njegovem ostrerr, nastopu proti občinskemu odboru, ki dela prav v obratnem smislu, smo prišli do spoznanja, da ne spada Cristiani v skupino tistih, ki imajo na ustih vedno «madrepatrio». Njegovo včerajšnje stališče nam bo bolj razumljivo, če dodamo, da je Cristiani nekak zastopnik interesov lokalnih obrtnikov; kot tak je tudi včeraj nastopil proti delovanju občinskega odbora ter s tem izzval jezo in ogorčenje samega Bartolija. Da, da težko je biti branilec interesov naših obrtnikov in obenem tudi pobornik za interese «madrepatr*ie», to je izkusil včeraj na svoj, koži Cristiani sam. Da je njegova intervencija pogrela demokristjane, nam je pokazal že odgovor župana Bartolija, ki je odklonil vsako intervencijo glede tega vprašanja. Cristiani je sprožil kot predstavnik komisije za reševanje problema vajencev tudi to vprašanje ter izjavil, da bo komisija tudi v bodoče storila vse, da bo to vpra-' šanje rešeno. Svetovalec Giampiiccoli je načel tudi vprašanje prodaje kruha po 88 Ur za kg, ki ga marsikateri peki. kljub strogim uredbam ne prodajajo. Octrornik Geppi je nato pozval prebivalstvo, naj prijavi vse tiste peke, ki hi takega kruha ne prodajali, Franz.il je nato predlagal, naj bi občinski svet odobril podaljšanje roka provizpij eju proračuna za leto 1951; njegov predlog je odobrila samo večina, medtem ko so člani manjšine glasovali proti. Kmečka zveza za neposredno prodajo povrtnin IZ ISTRSKEGA OKROŽJA 27. april - praznik Izvršilni odbor IOLO je na predlog okrajnih izvršilnih odborov v Kopru im Bujah spremenil odredbo o praznikih v toliko, da se namesto praznika 8. septembra proglasi za okraj Koper 27. april za dela prost in plačan dan, za okraj Buje pa 27. julij, dan ustanka Hrvatov Bujščine. Ob velikih pripravah za praznovanje 10. obletnice- ustanovitve OF je prišla do posebnega izraza želja ljudstva, da bi ta dan postal praznik. V velikih dneh zgodovine, k| so nastopili v aprilu 1941, se je tudi ljudstvo v Istrskem okrožju, sledeč pozivu OF, uprlo z orožjem v rokah. Borilo se je za uresničenje programa OF. Izvršilni odbor IOLO je tako ugodil željam ljudstva, ki občuti kaj mu je prinesla OF. Izola Baletna šola iz Kopra priredi drevi ob 20. uri v kinodvorani tovarne «Airigor.‘i» baletni večer. Ker je to prva kulturno-umetniška prireditev te vrste, vabimo k številni udelež.bi. Majhen požar v kinodvorani „Arrigoni‘* V soboto zvečer ob 21.45 uri se je med predvajanjem iz še neznanih vzrokov ' vnel filmski trak. V dvorani je nastala majhna zmeda brez vseh posledic, ker se je posrečilo omejiti požar tako, da je zgorel samo trak. Majhne poškodbe je utrpel tudi projektor. V teku je preiskava o vzroku požara. Ankaran Pri delih, ki so v teku na bivših ankaranskih solinah, je bil te dni dograjen eder/ izmed stranskih namakalnih cementnih jarkov, ki bo dovajal vodo za namakanje 17 ha zemlje. Ta površina je bila do sedaj le slabo izkoriščena. Z intert-zivnim oddelovanjem in namakanjem pa so dani pogoji za gojitev zelenjave, katere bodo lahko pridelali na vagone. To je šele majhen del namakalnih naprav, ki jih bodo še zgradili, ker je v načrtu, da bodo namakalno mrežo jarkov speljali po vsej površini tfivših solin. Dela bi šla hitreje naprej, če ne bi manjkalo delovne sile. IZPRED SODIŠČA Pet mesecev zapora her je dregnil človeka s pipcem v dimlje Ustanovna skupščina prosvetnih delavcev v Portoroža V -nedeljo so imeli slovenski in italijanski učitelji, profesorji in ostali prosvetni delavci obč. r.-i zbor sindikata. Poleg članov sindikalnih podružnic, ki štejejo 402 člana, so bili navzoči tudi tov. Žerjal od okrožnega odbora ERS, tov. Jura, od o-krajnega komiteja, tov. Vidmar. okrajni šolski inšpektor. Vsi šo pozdravili skupščino in želeli mnogo uspeha. Tov. Aga-rinis je v imenu Združenja Italijanov prav tako pozdravil in pozval italijanske tovariše, naj sodelujejo pri utrjevanju bratstva, brez katerega je razvoj nemogoč. Poročilo o delu je podal tov. prof Janež. Ob zaključku so bile volitve okrajnega sindikalnega odbora. Kalan l.udovika Razstava NOB v Piranu Na predvečer praznika ustanovitve Osvobodilne fronte bo v Piranu otvoritev razstave NOB. Razstava bo odprta od 26.IV. do 3.V. t. 1„ Vabimo občinstvo, da se v čimvečjem številu ogleda to zanimivo razstavo, Antonio Di Pietro je dokazal z dokumenti, da je bil rojen pred 36 le tj y Rusiji in da je tam dalj časa živel. Kako se je potem prebijal skozi življenje in kaj ga je privedlo v Trst, nismo mogli seznati, ker se sodišče za to ni zanimalo. Dokaj več smisla so pokazali sodniki za obtožnico, ki je očitala Di Pietru, da je 25. marca letos teže poškodoval Giovannija pic-cinija, zaradi česar se je moral ta zdraviti .sedem dni. Do spora je prišlo že omenjenega dne takoj po polnoči na stopnišču hiše št. 17 v Ulici Ca-pitelli. Tam je namreč Piccini čakal v temi na Santo Kotnikovo, ki mu je prala perilo in mu napravila večkrat podobne manjše usluge. V tem pa ti pride Di Pietro, pusti odprta vežna vrata in se zgrda loti Piccinija, ki si mu upa delati opazke zaradi odprtih vrat. Vedno krepkejši izrazi so pripravili oba ob potrpljenje in čez nekaj minut sta se že valjala po tleh, prizadevajoč si, da bi drug drugemu povzročila čim več škode. Kakor je pripovedoval Di Pietro, mu je v tem ruvanju predla dokaj slaba, kajti nasprotnik ga je spravil podse in ga obdeloval s pestjo po obrazu. To ga je potem pripravilo do odločitve, da se je treba nekako rešiti, ako noče da bi ga Piccini pobil do smrti. Potegnil je torej iz žepa nož-i-ček in mu ga sunil v dimlje. Kotnikova pa pravi, da-je bil Piccini na slabšem, kajti ko je odprla vrata je prišla še ravno o pravem času, da ga je rešila iz Di Pietrovih rok, ki ga je spravil na okno in ga hotel vreči na Ul. Capitelli. Piccinija je zatem zvlekla v stanovanje. Di Pietio pa je odšel v zgornje nadstropje, kjer stanuje. Ker pa je pričel Piccini ponoči tožit*~*arudi rane, je Kot sram svoje nespretnosti in je brez odlašanja priznala, sodnikom, da ima okroglih 28 let. Sicer pa je sodniki niso klicali predse zaradi te nerodnosti, marveč zato, ker je 31. marca letos na Rdečem trgu potegni, la iz žepa denarnico neki gospodinji. Ker pa je bila opazo. Vana od nekega policijskega agenta, se ji je stvar ponesre. čila in zaključila na sodišču, Ida ni tajila tatvine. Priznala je celo, da je nekaj podobnega poskušala tudi pred dobrim mesecem, ko jo je pri nepoštenosti zalotila oseba, katero je nameravala okrasti. Takrat je naletela na dobro žensko, ki ji je odpustila in je ni naznanila in tako je Ida poskusila srečo še enkrat. Nikakor pa se ne bo smela spozabiti še tretjič, zakaj sodniki so jo obsodili na 8 pogojnih mesecev zapora in 60(K) lir globe. Vprašanje neposrednega -prodajanja zelenjave in povrtnin potrošnikom je velike vasžno-sti za naše vrtnarje in potrošnike same. Oboji bi imeli od tega veliko korist: vrtnarji bi več zaslužili, potrošniki pa manj potrošili. Sprica težkega gospodarskega položaja delovnega ljudstva je to vprašanje še bolj. pereče. Kmečka zveza se je zato cbrniia na oddelek. za kmetijstvo in ribištvo ZVU z naslednjim piismom; Kmečka zveza, ki tolmači želje in koristi kmetovalcev tega ozemlja naproša naslovni urad, da prouči položaj vrtnarjev v tej coni in ustreže njihovim upravičenim zahtevam v pogledu pridelovanja vrtnarskih pridelkov in njihove prodaje na trgu. Ze večkrat so proučevali vprašanje pridelovalnih stroškov vrtnarskih pridelkov, sistem po katerem je vrtnar prisiljen prodajati te pridelke na trgu, na debelo po skrajno nizkih cenah in nesorazmeren povišek cene temu blagu, ko pride do prodajalca na drobne in potrošnika. Vrtnar, ki bi imel pravico, da s jtredajo blaga poplača svoj trud in delo, je tako materialno odškodovan zaradi prehodu lastnega pridelka preko treh do štirih prekupčeval-j cev in zaradi trikratnega do : štirikratnega poviška cene, po j kateri je blago odstopni trgu i na debelo. Z druge strani bi si Pa potrošnik, če bi kupoval to blago neposredno od producenta, nabavil po nižji ceni. kar bi pomenilo znižanje 'življenjskih stroškov pri delu živilskih potrebščin, ki so zlasti spomladi in poleti izredne važnosti, Z odpravo tega kvarnega sistema prodaje vrtnarskih pridelkov in z dovoljenjem, da Prčdmcemt sme Prodajati to blago direktno potrošnikom, bi se onemogočila špekulacija s cenami in njihovo povišanje. S tem bi se tudi omogočilo našim vrtnarjem, da bolj razširijo produkcijo in tako pospe- šujejo poljedelstvo, za katero se je ZVU v zadnjem času tako zanimala. Moramo pa še pripomniti, da so prodajali vrtnarske potrebščine direktno potrošnikom do leta 1938, ter sa dovoljevali vstop vrtnarjem na trg na drobno. S tem da se omogoča producentom direktna prodaja, bi se dosegli sledeči rezultati: 1. kmetovalci in vrtnarji cone A bi laže prišli do pravičnega zaslužka; 2. potrošniki bi nabavljali te pridelke po nižji ceni; 3. z znižanjem cene bi se povečala količina, nabavljenega blaga: 4. z direktno prodajo, bi potrošnik imel možnost nabaviti si sveže blago. _ Naprošamo zato naslovni oddelek da prouči ta važni problem in dat zopet dovbli vrtnarjem prodajo vrtnarskih pridelkov direktno ptotrošnikom na vseh mestnih trgih ter tako daje možnost za okrepitev poljedelstva. Radio jugoslovanske cone Trsta bo oddajal na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 ck ob 18. uri „Razgovori in spomini'’ Danes: Spomini iz življenja v predfašistični dobi. 26. t. m.: Spomini naših tovarišev iz dobe fašizma. 27. t. m.: Razgovori in s po-mini iz narodnoosvobodilne borbe. POPRAVEK V včerajšnji oceni predstave «Za narodov blagor* na tretji strani našegS lista, se nam je vrinila neljuba pomota. Tako bi se-moral odstavek, ki govori o Jožetu Babiču, končati: Postavil je izrazit tip, ki predstavlja novo varianto igralčeve odrske sposobnosti. Naslednji odstavek pa bi se moral glasiti: Mrmoljevko je igrala Angela Rakarjeva s svojo priznano veščino v podajanju komedijskih likov. PEVSKI ZBORI l.maj 1951, praznik dela praznujmo s pesmijo! VADIMO PESMI, KI SO BILE DOLOČENE ZA L MAJ TER NABIRAJMO NOVE PEVCE ZLASTI A®0 NASO MLADINO! TAKO BO KONCERT PEVSKIH ZBOROV CIM MOGOČNEJŠI. Program koncertnega dela prvomajske prireditve. prir. U. Vrabec E. Adamič Fr. Venturini harm. R. Simoni« 1. Fizkulturna koračnica 2. Naša pesem 3. V nove zarje 4. Le vkup, uboga gmajna 5. Bazovica 6. V boj 7. Naša vojska *. Mi otroci smo svobode Fr. Venturini K. Pahor M. Kozina K. Boštjančič SPOMINSKI DNEVI 1874 Je bil rojen izumitelj Gu-giielmo Marconi, ki je sestavil brezžični brzojav. Umrl je leta 1937. Fotografska razstava Maria Magajne V galeriji «Scorpione» se na. dalj uje razstava umetniških fotografij Maria Magajne. Je to prva razstava take vrste v našem kulturnem življenju, ki bo nedvomno izredno zanimala našo jaivnost in privabila ljubitelje umetnosti in lepe fotografije v tej zanimivi manifestaciji. Prijavite se Radio jugoslovanske cone Trsta razpisuje natečaj za slovenske napovedovalce (spea-kerje). Interesenti naj se predstavijo ali pošljejo ponudbo z navedbo izobrazbe in starosti upravi Radiofonije v Kopru, Crispijeva ul. 14. DAROVI IN PRISPEVKI Namesto svttja na grob pokojne Francke Pahor darujejo za Dijaško Matico: Družina Krajnc Ivo 500 lir, družina Merlak Srečko 500, družina Merlak Antonija 300, družina Sancin Miro 500, družina Sancin Vsevlacti 500, Sancin Marija - Tomaževa 500, Sancin Slava 500 in Magda Gregorič 500. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. aprila 1951 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke pa so bile 4. Cerkvene poroke: slaščičar Mario Giorgi in šivilja Carla Potrata, mehanik Giuseppe Rasenj in frizerka Norma Vichi, mehanik Mario Naglic in gospodinja Gra-zia Donato, elektricist Fernando Vichi in gospodinja Flora Settimo. Umrli so: 85-letna Emilia Del-bianco, vd. Maziero; 49-letna Angela Albina Favagrossa; 44-letna Rosa Lekan: 90-letna Marija Spe-kar, por. Flandia; 72-letna Gior-gina Modugno, por. Zamagna; 69-letm Angelo Coen; 71-letna Vero-nica Peccar, por. Ceseni. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, ui. Belpoggio 4; Godina Enea. Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Zanetiti, Ul. Commerciale 26; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. GORIŠKEGA Kominformistični ‘škvadrizem Neki kominformistični škva. drist je v nedeljo ob 20.30 uri napadel v- Ulici sv. Marka tov. Krkoča Rudolfa, stanujočega v isti ulici štev. 55 in ga z železno pestjo močno udaril v levo oko. Od udarca je tov. Krkoč padel na tla in ostal v nezavesti nekaj minut. Napadalcu j-e uspelo pobegniti. Kakor je pripovedovaj napadeni tovariš, se je ob 20.30 uri vračal domov po Ulici sv. Mar. ka v družbi dveh tovarišev. Skupaj so bili na stadionu «Prvi maj*, kjer so se udeležili proslave 10. obletnice ustano. vitve OF. Ostala dva tovariša sta se ustavila v neki gostilni v isti ulici, kjer je bil tov. Krkoč napaden,, medtem ko je on nadaljeval pot proti domu. V gostilni «Pri 5 vratih* je popivala skupina kominformistov. Ko so skozi okno oPazili, nikova poklicala RK in od pr a- j c|;j se jov Krkoč vrača domov vila ranjenca v bolnico. Di Pietro ni tajil dejanja Izgovarjal pa se je, da je bil pr’ spopadu na slabšem in s se je poslužil nožička v. samoobrambi. Kljub temu so mu sodniki prisodili 5 mesecev zapora in 3000 lir globe. Nespretna mlada Ida Ida Lugnani je stara 28 let. Ker pa je čedna in mladostna in jih ne kaže toliko, se ji je zdelo pametno dokazati tudi z dokumenti, da ima samo toliko let kolikor jih kaže. Ostrga, la je torej zadnjo številko rojstne letnice na osebni jzkaz. nici in se pomladila za dve leti. Enostaven in hiter postopek, ki docela diskreditira Vorono-va. Toda delo je opravljeno ta. ko diletantsko, da je še Ido sam, so poslali za njim nekega neznanca, ki ga je dohitel in ga zahrbtno napadel. Kakor smo že zgoraj omenili, ga je nezrfanec udaril z železno nesejo v levo oko, ki je močno poškodovano. Napadalec je tov. Krkoča pustil nezavestnega na tleh in pobegnil. Tov Krkoč Rudolf je star 67 let. po poklicu je težak, za. poslen v pristanišču Sv. Andreja pri družbi za nakladanje in razkladanje premoga in rude. Ker ni stalno zaposlen, je bil v zadnjih tednih skoro vsak dan doma. Prav včeraj so mu sporočili, naj pride na delo. Zaradi močne poškodbe na očesu ne more v službo tako, bo moral zgubiti še to priliko za zaslužek Poudariti je treba, da ima tov. Krkoč ženo že več mesecev bolno in da jo preživ, lia s svojim delom v pristanišču. SPIHA K R O M I K A Nad 4 milijone globe zaradi tihotapstva cigaret Na goriški sodniji se skoraj vsakodnevno vrstijo primeri tihotapstva tobaka iz Trsta v I-talijo. Navadno so to samo manjši «podvigi». kjer se obtoženci izvlečejo z majhno denarno kaznijo ali zaporom, ki spada navadno pod amnestijo. Od časa do časa pa imajo o-pravka tudi s tihotapci «na veliko*. Tak primer so obravnavali. ravno včeraj. 1. marca letos so organi javne varnosti opazili med Tržičem in Sočo kamion, ki je vzbujal pri njih posebno pozornost. Ustavili so ga in Preiskali. Pod koruznimi storži so našli 100 kg ameriških cigaret. Z nadaljnjim poizvedovanjem so ugotovili, da so s tihotapstvom omenjene količine cigaret povezani 23-letm Ladislav Ložar in 22-letni Edvard Giandon iz Sv. Križa pri Trstu ter 80-letni Hans Schliepper iz Milana. Včeraj so se morali vsi trije zagovarjati zaradi omenjenega prekrška, Ložarja in Giandona so spoznali za kriva ter ju obsodili na 4 milijone 120.000 lir denarne kazni in en mesec zapora, Schlipperja pa so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Proti obsodbi bosta obsojenca vložile priziv, V mesecu avgustu 'n septembru leta 1950 je 68-1 etna Eleo-nora Biasutti s Travnika, po izjavah zobotehnika Rudolfa Bre zigarja navajala ljudi, naj ne zahajajo v njegov laboratorij, češ da je «mehanik» in da ne zna popravljati zobe. Brezigar jo je prijavil sodnim oblastem, ki so jo 6. decembra ianskega leta oprostile. Proti oprostilni sodbi je državni pravdnik! vložil priziv. Zato so sodniki Blasut-tijevo, včeraj ponovno poklicali predse, da*bi ji sodili. Toda tudi to pot so spoznali obtoženko za nedolžno in jo oprostili. 25. april 25. april po vsej Italiji praznujejo kot dan, ko so borci italijanskega odpora osvobodili nekatere kraje Italije in razvili zastavo svobode. V Gorici kakor tudi Trstu pa so tiste dni divjale najhujše borbe, kjer je padlo na tisoče najboljših sinov tukajšnjega ljudstva. Zarja svobode se je Gorici in Trstu nasmehnila šele prvega maja, ko so zmagoslavne partizanske čete pregnale in uničile nemške postojanke. Kljub neizpodbitnemu dejstvu pa so kakor v Italiji tudi na Goriškem pričeli praznovati dan svobode 25. aprila. Slovensko ljudstvo ter vsi pošteni demokrati na Goriškem ne priznavajo zmage in svoje osvoboditve 25. aprila, temveč bodo svojo osvoboditev praznovali samo prvega maja. ? neštetim brezposelnim, ki životarijo. meditem ko mečejo za take shode proč milijone. Primanjkovalo seveda ni pa-triotičmi/h govorov, niti patetičnih prizorov, kakor je bil oni ko je neki upokojeni general brez roke vzhičeno vzkliknil: «Se- drugo roko bi dal, samo da ba st* lahko vrnili' tja g-orl* Pri tem je pokazal na S\. goro, n-g čisto slovenski kraj. Mislimo, da bi se alpinci že lahko Spametovali, saj jirr. je zadnja vojna marsikaj pokazala, in ne bi si želeli več tujih krajev. Nekateri alpinci pa m še bolj «postavili»; na mejo so šli pet «Giovinezzo», Zato se ne brmo čudili, če- bodo po tolikih zborovanjih «fantov». bersaljerjev i-n alpincev organizirali še shod bivših fašističnih .miličnikov, ki se jim bo prav gotovo cr.bro posrečil, ker te golazni res ne primanjkuje. Ničesar se niso naučili V ponedeljek se je končal shod alpincev. Taki shodi so postali v Gorici že nekakšen običaj, da bi z njimi «ogreli» ozračje in ravneli potriotičžia čustvi ter se pritoževali nad žičnimi ovirami, ' vitve Osvobodilne fron skega naroda bo v fitr danes 25. t. m. ob 20, **r p rani prosvetnega druS^ «Manidriji». _ jv#'!*1 Govoril bo tov. lože Kulturni program vSe°'?L. Izleli V nedeljo 6. maja 17° TRSTELJ skozi LIP° VICO- nilllH11 llllllllllllilllllllllllllllMIIllIl1"111 MALI O IH' MLADEGA ABSOLVEM^j£ J GOVSKE AKADEMIJ govska firma za- takoj Naslov na naši upravi- CtAj! ADEX-lZi 13. in 14. dvodnevni Ljubljano m enoinpoldnevni ,» Buzet, ooai^ in Rono 13. maja "• enodnevni 1 posiojn« „ X£S»r!vtfr Express» IIL " i z i.* telefon Delavske Trsta, Istre in furfl Nadaljujemo Pro imraiieia P®1 dobavljenega li tjj0 ne, ki Je ,)rV‘’odpih ** ga dobite P° 11 " snic2 Lb v sledeči*1 ^ Trg Pont«-0*50 ‘ , jji 1)1 Ul. D,AnB«nzl0 i s. Teresa * iti' ■ Ta ^Pls kererno na tnali w P°d s!iko stene hiše. na mo je vas Opčine z veliki-™ črkami zaznamovala žrtve, ,!. 30 iifr dali narodnco.-vobo-c*i borbi ^ ki so jih brez_ ni oportunisti oskrunili Jum volivnimi parolami. Mi- Jili so paič, da bedo tako zva- ksmen n - na preteklost in s:e tfa “^ o njej govorilo. To- * mnenja nj pošteno . sko prebivalstvo ’ let ■— <*w«ywiti»o, beta — h Č Samo M da'a NOB. liOdtmL !° 'VSak-° shranjevanje nt°v življenjsko nevar-htLa16 prebivalstvo ‘io tOTt dokumente kot fcj* ,da .lahko poznim ro- fcrbo al1ZprBC^ žlviie:,je in Slovenskega rodu tega raja. 2e takoj pri vhodu «ho urejeno'sobo. kjer je jBteva OF. lahko %ivo knjigo, iz leta 1636 vidiš rf|; r "JJJ*SO iz ,s i obrednik« — istomac- teiku°Vt eresura- »Primavera giu-^e ,®u*da didattica per le eletnentari con lingua d’if.truzione slov ena» j2 j, 1926, pisana v slovenščini. Spisi, kako slovenski partizan pripoveduje kako je bilo v naših krajih pod fašizmom... in še pred njim ... Nekaj izvodov «11 Pic-eolo», v katerih piše proti Slovencem in hujska. V knjigi «Bazovica« — z datumom 6. IX. 1930. beremo o odmevih tržaškega procesa v inozemskem časopisju, dalje vidimo nekaj izvodov časopisa «Istra». Zelo zanimiva je tudi »lika: «Jama pri Bazovici«, kjer je bil prvi sestanek organizacije TIGR. Dokument iz leta 1937 nam kaže. da domovina ni imela kruha za naše ljudi in do se morali nekateri izseliti v inozemstvo. Globok vtis na gledalca napravi tudi slika bunkerja, v jami med skalami, kjer se je v zimi leta 1927—28 zbralo 18 tovarišev mladinske sekcije «TIGR» z imenom »Borba«. Zastopana je bila .vsa Pri- morska, od teh jih je 12 umrlo v konfinaciji in padlo v partizanih. Število e slike padlih na steni kažejo, da so Opčine dale velik prispevek NOB. Pretrese te slika zloglasnega »Ca-stelio« v Aquili, skozi katerega je šlo na tisoče Slovencev. Slike iz partizanstva, politični interniranci v raznih koncentracijskih taboriščih, kamion poln rakev s trupli slovenskih ljudi in okupatorjev ter njihovih hlapcev pri nalaganju rakev na kamion, bombardiranje Opčin, obešena mati, ustreljeni talci in mesto, kjer je bilo 9 ustpeljenib, med katerimi kurirke in aktivistke, mladi fantje in možje v «specialnih bataljonih«, zadnja pisma in stva ri padlih borcev, na stroj tipkan govor Dušana Berceta ob ustanovitvi slovenske brigade, številne knjige in brošure iiz časa borbe, slika kina ne Opčinah, kjer je bila dine 2. apri- /z ba/efa „Labodje jezero "tla 1616. je umrl angleški dramatik fci se ja rodil prav *te leta 1564 v Strat-v utrechtski grofiji, na Anglija je imela moža, ki ga še dan-Poznajo in slave po trt katerega moj-•50 nesmrtne. J^3ovein življenju ve-le Se prav ma-zgodovinski viri te-'tZ? časa nam poročajo LdTh zelo malo v skopih - . ^tadosfc dokaj bur ia nastopal v ravnik kot j 4ngiije v gledališčih jadralec jn pozneje ^ot re-d "le.rjouo ime še ni bi- stnpf.n *nHsj kot 'Orale 0 v svetu, toda e ft je « domovini že im e in preče jš- '‘0- k danše'J mnogo drugih, 6 a« Prevedena- skoraj S«> e svetovne jezike. Ta Predvajajo na vseh tk- lh odrih in vsakikrat "je. ,^L^hujajo občudova-“dušen je m h valo. -Otrova dela nam '% yjX> globine človeške človeka in i ^»cr0 na nedoseaiji ■ ^ 'rv,' rmčin, odlikuje-v hof predrti dramatični sProščenosti in 1 globini misli. Do se ni bilo drama- S° m0f)ei meriti s ,r°m Po mogočnosti z.an,isH in ele-ji’ s kar J ln Pretresljivo-b>h,l ° Prikazuje nai-K clo«ešk- „•—i. ^!^en(iZpl',etu obeudujejo naj- Uežka vprašanja. geni ta, ki do danes ktL1 našei ' ™ °° aal da tuii n»0ovT ° °blet *«j hm r°lRU* i" ‘C Hfco 1?» ženskih ^ netn, kujemo ve-%^čV3°’ nega genija, kar ?uJ'nsk-u.1 Jaslupa našega Senčiš™ umetnika Otova h naju’ 1 ie Shakespea ie0e umetner>skc besede. Y vet te Chauvire, ki je z osmimi leti stopila v znano pariško baletno šolo, je dosegla lepe uspehe v Čajkovskega »Labodjem jezeru« la 1944. med predstavo za okupatorsko vojsko izvedena akcija in je bilo 7 Nemcev mrtvih in več ranjenih, razni proglasi okupatorja, slika spomenika padlih 71 talcev, ob katerem stoji Stevo, ki je srečno ušel in si rešil življenje, slika šolskega poslopja v Repenljaboru, kjer je obstajala redna partijska šola od leta 1943 do 1945. -Zastava KP izdelana za časa vojne. Slika šfafca Kosovelove brigade, komande mesta Sežana, že izpolnjenih tiskovin »Prij&va zločina«, navodil za obveščevalno službo, raznih okrožnic, obveznic in potrdil iz časov okupacije, slika hiše, kjer je bil sedež okrajnega odbora OF na Opčinah in slika hiše, kjer je bila javka ln center kuriPk za sredmjeprimor-sko, slika hiše. v kateri je bil bunker za blagajno in finančno poslovanje okraja Seža-na, slika borcev I. kraškega bataljona, pogreba talcev, 4 knjige, v katerih se je vodilo knjigovodstvo Okraja Sežane s sedežem v Colu. Razstavljeni so tud j točni in silno vestno vodeni * seznami ene na j zvestej ših kurirk Škabar Albine. Veliki stenski grafikon kaže važne postojanke, sedež OF, Partije, javk itd., drugi pa važne vojne postojanke in premik osvobodilne Jugoslovanske armade. Slika delavca CRDA Hrovatin Karla, ki je padel v Cmero vrhu, kaže enega izmed mnogih delavcev, ki je prijel za orožje, da pomaga k pridobitvi socialnih pravic delavskega razreda. Vsi ti dokumenti in sh‘ ke pričajo o globoki zavesti našega človeka, ki je v najtežjih časih skrbno hranil vse, s čimer lahko dokaže, da se je boril za svoj obstoj/svoje pravice in prispeval velik delež za osvoboditev teh krajev, do katerih ima pravico, te zemlje, ki je njegova. Niti oskrunjeni zidovi, kjer so zapisani naši najhrabrejši borci, ki so darovali svojo kri za osvoboditev teh krajev, niti sramotni požig slavoloka, ki je Za časa obiska razmejitvene komisije skušal zabrisati obstoj slovesi' skega rodu na Opčinah, ne bosta mogla prisiliti našega poštenega človeka, da hi pozabil na vse trpljenje in borbo in pljunil na preteklost. Se bodo Opčine strnite v OE, edino, ki je organizirala, naše ljudstvo v uporu proti okupatorju in ga vodila do zmage. M. P. Tudi telovadci, ki bodo nastopili s posebno točko «V boj« se vestno pripravljajo in so prepričani, da bodo brezhibno izvedli svojo vajo ne sprejema vec tovore la AVSTRALIJO Zelo neprijetno je zadela vse poslovne kroge okrožnica, ki jo je 10. aprila poslal Tržaški Lloyd vsem agencijam in vsem špediterjem. V tej okrožnici pravi: «Sporočamo Vam, da smo zaradi težkoc pri pretovarjanju v genovskem pristanišču prisiljeni odpovedati spre jem tovora namenjenega v Avstralijo, ki se pretovarja v tej luki na ladje naše pomorske proge ItaUja-Avstralija, Kar se tiče prometa v Jadranskem morju se mora omejiti na neposredna vkrcevanja in to je na ladjo »Toscana«, ki bo odplula iz našega pristanišča v prvi polovici julija. Tovore bosta tudi . sprejemali motorni ladji «Oceania» in »Neptunia«. Kasneje bomo spo- Umetne NAPREDEK TEHNIKE elektromehanične “želve,, Umetne eteklromehanič. cžeU’ vega kolesa in vklopitev mo- ve» so še zelo nepopolne nasproti živalim. Na vsaki užel-vi» zgoraj je fotocelica, katero vrti elektromctorček tako dolgo, dokler ne pade dražljaj, namreč dovolj močan svetlobni žarek na fotocelico. Obenem se prvo kolo obrača okrog navpične osi in vrti okrog svoje vodoravne osi take da priprava niha sem in tja, ker zadnji par koles miruje. Svetlobni .dražljaj fotocelice povzroči iz-klopitev motorčka Za pogon pr- iorja zadnjih koles, tako da se vželvan prične pomikati proti luči. Zna se pa tudi izogniti ovirami, kajti pritisk ovire na plašč uželven izklopi fotocelico in «želva» brez regulatorja motovili semtertja, dokler ni obšla ovire, potem se zopet vklju či fotocelica, in «žeti;a» nadaljuje Pot proti luči. Graditelj te umetne «želven dr. \Valter pripravlja izboljšano priprave, ki bo vsebovala elektronsko ponazoritev <(spomina». Dr. Walter Hutch skupaj z ženo občuduje dve elektro-mehauični »želvi« Na slapovih Niagare največja elektrarna sveta ? Na slapovih Niagare končno le nameravajo dograditi največjo hidrocentralo na svetu, ne da bi pri tem trpela naravna krasota pokrajine. Sedaj že obstoj- 7 central, ki izkoriščajo slapove Niagare, pet jih je na kanadski, dve pa na ameriški strani. Skupne proizvajajo 10 milijard kW-leto, od teh odpade 60 odst, na "kanadske centrale. Novo projektirane centrale naj bi povišale proizvodnjo za nadaljnjih 13 milijard kW-leto (skupno 28 milijard kW-letot. Stroške cenijo na 300 milijonov dolarjev. Ni pa še določeno, kdo bo prevzel finansiranje teh del. država ali privatno gospodarstvo. Na uresničenje izvedbe tega načrta sklepajo iz dejstva, da je bila pred kratkim sklenjena med ZDA in Kanado tozadevna -pogodba. Projekt uFederal Polver Commissionu predvideva dva ali tri predore, ki naj bi cdje-mali vodo 5 km nad slapovi vodovja- Niagare ter jih vodili v centrale 8 km Pod slapovi. ročih datum natovarjanja in njun odhod. Ta okrožnica je vzbudila vrsto skrbi in mnogo negodovanja. Vsem je se v spominu »Australia« in vrsta tako lepo zvenečih besed iz ust raznih govornikov. Ta. ukrep ja vzbudil bojazen, ki je brez dvoma zelo upravičena, da bodo avstrijski poslovni krogi, ki so do sedaj po- j šiljali svoje blago za Avstralijo preko Trsta, preusmerili svoje pošiljke preko severnih pristanišč. Ta ukrep bo brez dvoma povzročil mnogo težav poslovnim krogom in bo še enkrat močno oškodoval gospodarski položaj. Zelo malo je verjetno, da bodo hoteli Avstrijci čakati tri mesece (do srede julija), ko vendar ni nikakih ovir za prevoz blaga v severnih nemških, pa tudi v pristaniščih Bene-luxa. Lahko rečemo, da bo severna konkurenca znala isko-ristiti nastali položaj in preusmeriti vsaj večji del prometa preko njih. V februarju je na primer znašal promet z Avstralijo 5.900 centov., večina tega blaga izvira iz Avstrije. Podaljšanje potniške obale na Reki V začetku letošnjega leta 30 začeli obnavljati potniški del reškega pristanišča pred palačo «Adna». Ko bodo ta 'dela končana, bo dobila Reka 65 metrov nove obaip za potniški promet. Obnovitvena deia bodo končana letos poleti. Povečevalnik s "hladno,, svetlobo Zadnja številka »Razgledov« (1951,3) se je oddolžila osemdesetletnici F. S. Finžgarja. France Bevk je na uvodnem mestu napisal o jubilantu nekaj toplih besed o tem, kakšen je bil vpliv pisateljevega dela nanj, na njegove vrstnike, na. dalje na tiste, ki so morali bolj živo občutiti raznarodovalni pritisk in končno na borce its osvobodilne borbe, ki so si privzemali imena iz Finžgarjevega «Pod svobodnim soncem«. «Med živečimi književniki«, zaključuje Bevk, «ni nobenega in med umrlimi le redek, ki bi bil tako splošno poznan in priljubljen. To je tista ocena, ki so je deležni le reshično veliki pisatelji in ki je ne more dati noben slovstveni zgodovinar. Slovensko ljudstvo je z ljubeznijo zaklenilo v svoje srce, kair mu je bilo iz srca govorjeno«. Andrej Budal, ki je na kratko prikazal življenje in delo pisatelja, pa ugotavlja: «Kritiki bodo imeli zmeraj kaj pripominjati ali pograjati, knjižnice pa bodo zmeraj izposojale in knjigarne bodo zmeraj prodajale vsaj toliko Finžgarja kakor Jurčiča in; Kersnika. Prav lo je značilno za Finžgar jevo delo«. Tri sonete je za pričujočo številko «Razgledov» prispeval Tone Batagelj (Maj, Prijatelju, Duh), Danilo Lokar pa nadaljuje svoje Leto osemnajsto. Pisatelj nas je v tem nadaljevanju privedel iz Furlanije v Vipavsko dolino. Monarhija se je zrušila, vojaštvo odhaja, po nekaj dneh pa pridejo laški tanki... Lokar pripoveduje sočno in živahno. (Nehote se nam vsi. ljuje misel, naj bi v&i, hi se še živo spominjajo tistih dni v naših krajih, napisali svoje spomine, zlasti če gre za podatke, ki bi lahko imeli dokumentarno vrednost.) V tej številki se je spet oglasil Boris Pahor; objavil je »Prevratno jesen« (drugi del). V tem svojem delu, ki se bo nadaljevalo, je Pahor segel v dobo razpada fašistične Italije. Bivšemu italijanskemu vojaku je uspelo ubežati Nemcem s tržaškega kolodvora in v Mirainaru skočiti z vlaka. Po stopnicah med vinogradi je pribežal na Prosek, kjer se v znani hiši zaplete v pogovor z dekletom Vido, ki ne kaže. da bi jo kakorkoli zanimalo. kar se je dogodilo z ubežnikom in je tudi ostali dogodki v teh burnih časih ne ganejo, vse to ji je «zelo. zelo bedasto«. — Pahorja smo skoraj vedno veseli, kadar se oglasi: z zanimanjem pričakujemo nadaljevanje njegove ((Prevratne J«8®-tli«, potem ko nas je z začetkom že močno pritegnil. O eksistencializmu objavljajo ((Razgledi« članek na štirih straneh, ki ga je napisal R. Su-pek. Po zelo odklonilnem stali- NOVE KNJIGE IN REVIJE šču do te ((filozofske in književne mode« zaključuje avtor: Eksistencialistična filozofija u-činkuje kot dvorezen meč: s svojim skepticizmom, pridiganjem nesmiselnosti, ničevnosti življenja in vsakršnega naprede ka, oddaljuje od kolektivnosti, družbenih nalog tiste intelektualce, ki še niso preboleli bolezni malomeščanskega individualizma, na drugi strani pa istočdsno goni osamljene in bo. jazljive individualiste, da delajo proti tistim, ki jih vznemirjajo v njihovi sebični in asocialni eksistenci, to je, da delajo proti naprednim družbenim silam. Pod naslovom »Slovenski kulturni dom v TtsIu« sta objavljena poziva Slovencem na Tržaškem in jugoslovanskemu ljudstvu, ki jih' je objavil Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu. Med poročili piše Andrej Budal o pokojnem Ivanu Vouku in o scenariju «Se bo kdaj pomlad« Franceta Bevka. Vladimir Bartol o knjigi <st Slovenskega narodnega gledališča za Svobodno Tržaško ozemlje. Jubilejna številka 25tetnice umetniškega delovanja Nade Gabri-jelčičeve. V letošnji sezoni naš Gledališki list ne izhaja več v taki obliki, kot smo ga bili vajeni v prejšnjih sezonah, ko je za vsako premiero izšel obširen zvezek s članki o avtorju, delu s slikami s prejinjih predstav itd. Ureditev in oprema Gledališkega lista sta bili res na lepi višini. Ko smo tako že pogrešali Gledališki list, smo se tem- bolj razveselili nove, ((jubilejne številke«, posvečene jubileju igralke Nade Gabrijelčičeve. Jože Babič je številko uredil zelo smotrno in z velikim okusom. Sloki Nade Gabrijelčičeve na celi prvi strani slede čestitke uprave SNG in glavnega odbora SHPZ. Vladimir Bartol je napisal o igralki daljši članek, ((portretno skico« ga imenuje v podnaslovu. Seznam vlog, ki jih je Gaibrijelčičeva igrala v Ljubljani in Trstu (v seznamu manjka pregled za pet sezon med 1923—28) navaja skoraj 170 vlog. Po vsej številki je raztresenih še več slik. ki predstavljajo jubilantko v raznih vlogah, ki jih je odigrala kot članica SNG v Trstu. Del številke je pa posvečen Cankarju. Celostranska slika je ena izmed manj znanih pisateljevih fotografij (po fotografiji Frana Vesela iz dne 17. novembra 1915). Urednik je ponatisnil (iz Gledališkega lista ljubljanske Drame - 1949) Janovo razčlembo komedije «Za narodov blagor«, kjer režiser podaja prijeme za svojo uprizoritev tega dela: «Leto 1900 — oz- življenje okrog tega datuma. ....Pristnost tedanje družbe in tedanjih odnosov. Nikjer cenenega pretiravanja ... samo takratno življenje v zunanji in notranji obleki«. Poleg slike Slavka Jana je še'kratek pregled njegovega de- la kot režiserja in nekaj izvlečkov iz kritik, objavljenih v jugoslovanskem tisku, ki se nanašajo na Janovo režijo Cankarjevih ((Hlapcev«. (Ljubljansko gledališče je s to dramo — poleg še nekaterih — z velikim uspehom gostovalo v sezoni 1948—49 v Zagrebu in Beogradu). Upravnik SNG dr. Andrej Budal piše o Cankarjevih dramah v Slovenskem narodnem gledališču v Trstu. («Hlapec Jernej in njegova pravica« v dramatizaciji tedanjega upravnika, SNG Ferda Delaka z na-siovom ((Jernejeva pravica«, 2. dec. 1945 ob otvoritvi prve povojne sezone; «Kralj na Betajnovi« v sezoni 1947—48: ((Hlapci« v sezoni 1948-49.) Poleg slik iz »Za narodov blagor« (posnetih po generalki), kj so objavljene med tekstom, pa zaključujejo številko tri strani slik iz dosedanjih letošnjih urizoritev Ker se nam za letos obeta še kaka številka Gledališkega lista, bi si samo želeli, da bj bila na taki višini, kot je ta. Fotografski povečevalnik s ((hladnas svetlobo je izdelala tovarna Kodak. Fluorescenčna žarnica v obliki obroča , je nameščena v , neprozornem okrova, katerega notranja obloga odbija svetlobo skoro stoodstof. no skozi negativ na zbiralno lečo, medtem ko direktni žarki slike ne morejo doseči. Zbiralna leča ima odprtino F-6,3 in žariščno razdaljo 89 milimetrov. Čeprav tudi hladna svetlo ba oddaja nekaj toplote, se ti povečevalniki segrejejo največ na 40 stop. C tako da negativ brez nevarnosti ostane lahko •trajno v aparatu in da moremo delati povečave tudi s polurnim ekspozicijskim časom. Nova svetilka je izdelana tako. da jo je mogoče montirati na ameriške povečevalnike namesto dosedanjega reflektorja z navadho žarnico. Razvoj rudnikov premoga v bazenu Kreka - Banoviči V premogovnem bazenu rudnikov Kreka in Banoviči v Jugoslaviji »e je zadnja leta proizvodnja dvignila bolj kakor v katerem koli drugem rudniku v državi. Ze lani so se začela novg velika investicijska dela, ki bodo omogočila, da bo premogovni bazen Kreka—Banoviči prihodnje leto dal skoraj 4 milijone ton premoga, od tega samo za potrebe obeh novih koksarn okrog 2 milijona ton. V kakšnem tempu se razvija proizvodnja premega na področju obeh rudnikov, lahko najbolj spoznamo, če ugotovimo, da je 'znašala predvojna proizvodnja v Kreki okrog 300.000 ton. v Banovičih pa je bila neznatna. V bazenu Kreka—Banoviči deia danes že nad 12.000 rudarjev. čeprav gre del povečanja proizvodnje na račun mehanizacije, ki so jo uvedli v obeh rudnikih. Sprememba v jugoslovanskem železniškem prometu Ponoči med 19. in 20. majem stopijo v veljavo spremembe vozr.ega reda na vseh Jugoslovanskih železnicah, ki ustreza-zahtevam gospodarstva ter Jo domačega in mednarodnega prometa. Na progi Beograd— Zagreb—Reka in na progi Beo. grad—Split bosta uvedena nova brzovlaka in tudi promet od Ljubljane do Jesenic bo razširjen z uvedbo še enega brzovlaka. ki bo vozil naravnost v Belgijo, Nemčijo in Nizozemsko. Za prevoz izletnikov v Primorje in druga letovišča je določenih več brzovlakov in motornih vlakov. Pri mednarodnem vlaku na progi Pariz Sežana—Beograd—Carigrad bo skrajšano potovanje po Jugoslaviji za dve uri. V tovornem prometu bo po novem voznem redu povečana brzina od 37 na 40 in 45 km na uro. V Zenici so začeli graditi koksarno Delavci podjetja Gradis i z Slovenije so po izvršenih pripravah pred dnevi začeli graditi prve 3 objekte velike ko-1 ksarne v Zenici. Sedaj gradijo temelje za prvo baterijo peči za keksanje, nadalje skladišče za premog in skladišče za ognjevzdržno opeko. — Samo skladišče za premog bo dolgo 300 m. Deia pri gradnji prve baterije peci za keksanje morajo končati v juniju, ko bodo po- načrtu že začeli postavljati prve peči. Konferenca za kavčuk se končala neuspešno Po dveh tednih se je konferenca za kavčuk v Rimu končala s popolnim neuspehom. Na tej konferenci so sodelovale vse važnejše države tako proizvajalke, kakor tudi po-trošnice. ‘Transu rani,, «Transuranis so umetno pridobljeni, posebno težki elementi onstran (trans) urana 92. Eden teh elementov je Curium 96, iz katerega se je -posrečilo na univerzi Kalifornije dobiti z obstreljevanjem novi element Californium 98. Življenjska doba Californiuma je, kakor se navaja, le 45 minut, nakar zopet razpade v Curium in slednji dalje v uran. Slo je prav zaprav za dve različni mednarodni akciji. Odlbor za proučevanje položaja z gumijem — je uspešno končal svoje delo. V tem odboru je sodelovalo 19 držav. Ta odbor proučuje boljšo tehnično uporabo in proizvodnjo gumija. Na preteklih sestankih se je bavil predvsem z izboljšanjem predelave naravnega kavčuka in z izdelavo cestnih gum za trapične kraje. Popolnoma druge naloge je UMEimŠEE FOTOGRAFIJE M. MAGAJNE V GALE V galeriji «Scorpione» razstavlja to pot umetniške fotografije vsem nam dobro znani Mario Magajna. Lahko rečemo, da je bila ta razstava ravno Slovencem v Trstu potrebna, če hočemo, da bomo hodili vštric fotoamaterjev iz Slovenije in Jugoslavije sploh, ki so na tem področju dosegli že mednarodni sloves. Danes priznava vsak estet tudi umetniški fotografiji velik pomen in je prenehalo naziranje, da je potrebna fotografu le tehnika, v ostalem pa da je lahko brez čustva in duše. Magajnova razstava nam zopet prikazuje, da je ravno brez teh premis nemogoče doseči umetniško fotografijo in da mora fotograf po cfrugj strani z občutenostjo in bistrim očesom ter brez pripomočka »mavričnih barv« z vsemi njihovimi odtenki, ki jih ima na razpolago upodabljajoči umetnik, ujeti motiv, razpoloženje; in pri vsem izraziti vse to samo z dvema barvama — svetlo in temno (chiaro-scuro). Naš Magajna ima te darove in razstavljeni posnetki kažejo tudi, da tiplje, išče, preizkuša, da se vedno bolj razvija in da stremi — prevzet od lepote — vedno bolj kvišku. Določiti njegovo smer danes, je težko, ker je to njegova prva razstava; vsekakor ima Magajna v sebi močno razvito liriko, v izvedbi je čist, natančen; ima prednost, da ni patetičen, ni poseur, ne hlasta po motivih in pri vsem realizmu ima okus; iz njega vre nagon po širokem obzorju (zato ga sreč^ mo na domačih tleh, v Italiji, Franciji, na Češkem, Madžarskem, in celo v Afriki), iz njega diha domače okolje domovine (kako lepi so posnetki ob morju, na vasi), v njem se zrcali močno občutena socialna nota (kmetsko im ribiško dlelo), s preciznostjo najde pravo kvadraturo za dosego učinkovitosti in nasprotja v sliki, ko ujame n. pr. vso veličastnost notredamske katedrale v Parizu, s trgom v ospredju, razkošnimi avti, ob strani na klopi pa revnega popotnika iz predmestja. ki je ravno odložil težko oprto in si prižgal morda zadnji ogorek cigarete. Povsod ima Magajna razgibanost in živahnost dejanja, dimenzionalno globino, ki pričajo, da obvlada fotografsko tehniko. Iznajdljiv in izviren je v snoveh tihožitij. Njegove melone s čebelami, zlasti pa kangle za mleko dokazujejo njegovo močno opo-zovanje okolice. Na Magajnovi razstavi prevladuje pokrajina, manj .ie portretov, tihožitij in aktov. Gradivo je natrpano v 62 posnetkih, ki jih žal vseh* ne moremo analizirati, čeprav zaslužijo. V mnogih pokrajinah je Magajna dovršen: ((Nevihta v mestu«. kjer vidiš in čutiš kako v curkih dežuje, kako odbijajo kaplje ob asfaltski tlak, kjer občutiš mraz in strah kot samoten pešec, ki išče zavetje, kjer je vse mrtvo, četudi je morda dan . . . in malo naprej gorska pokrajina «Na ledenikih«: kljub s soncem ožarjenim oblačkom se bojimo bleščečih se zasneženih pokrajin, iz katerih zevajo v ospredju kra-teri ledenih razpok ... Edinstven je ((Marseille ob sončnem zahodu«; z vso postozno. stjo nam ta posnetek prikazuje mastne valove, prihajajoče iz morskih globin, ki razodevajo bližajoči se vihar . . . Skoro poln mistike in filozofije je »Spomin« ob domačem ognjišču, ko gleda stara žena zamišljeno v ogenj; za dekoracijo slike služi folklorno ozadje kmetskega ognjišča z železnim zglavnikom ... In «Mir», ki ga uživa cerkvica v dolinici ob vznožju hntba: povsod sneg tako mehek, da bi ga božal kot mah ... Zopet naprej «Barka počiva«, zares počiva v jasnem odsevu sonca, ki je zajelo obalni grušč. Objekt, je tako plastičen, da te vabi, samo da bi zdrknil čez morsko gladino. Magajna, ki je ljubitelj planin, je epičen v ((Samotarju«, prelomljenem hrasto visoko v bregu, ki reži kričeče v nebo, nasproti pa zevajo prepadi izpod grebena gore, ki se ji poznajo vsa skalnata rebra... Kmalu za ten; pa srečamo ribiča v Umagu, ki stopa z vso «flegmo» po pomolu, ob strani pa se kot prozorna tančica sušijo ribiške mreže. Rafiniran je «Arabstoi bar«; kar bojiš se globine, po kateri stopaš z negotovostjo ob menjajoči se luči; Afrika je za »severnjaka« preveč tajinstvena. Sedanja razstava umetniške fotografije je v Trstu prva te vrste. Razveseljivo je, da smo tudi v tej smeri aktivni: tako bomo našli duhovno nit tega umetnostnega področja s Slovenijo in Jugoslavijo In dali našim posnetkom še posebno značilno potezo primorskega okolja, primorskega življenja in primorskih običajev. dr. T. Avignonski grad M. Magajna pa imela mednarodna konferenca, Osnovno vprašanje je bilo stabilizacija cep in kon-tingentiranje izvoza. Nekaj delegatov je predlagala že lani, da se sporazumejo za medna* rodni dogovor, ki bi bil podoben onemu o pšenici. Ta dogovor bi določal, da države, ki proizvajajo kavčuk izvažajo 4 petine po naprej določanih trdnih cenah, dočim eno petino prodajajo na svobodnem trgu. Zaa-adi možnosti takega sporazuma sta se Malajska in Velika Britanija odločili, da uvedeta sistem posebnih izvoznih dovoljenj. Vendar so države proizvajalke odločno nasprotne takemu sistemu izvoznih dovoljenj jn še bolj seveda izvoznim kvotam po stalnih cenah. Nedeljska številka «24 ure« poud'arja, da jo med tako različnimi državami, zaradi medsebojnih političnih in gospodarskih nasprotij težko priti db sporazuma. Poleg tega so tudi' tehnični razlogi, ki močno otežkočajo v-ak čtogavor .Ne-dovoljoa tipizacija proizvodov, velika množina različnih kvalitet, in končno nemočnost urt--ditve trga, vse to je močno oviralo delo konference; Ni pa dvoma da je osnov n i razle g v političnih nasprotjih. Treba je poudariti, da 75 odstotkov . naravnega kavčuka poberejo v Malajski jn Indoneziji. Ti dve državi pa nista članici Atlantskega pakta: Čutijo .se nasprotja med Vzhodom in Zahodom. Poleg tega se je pokazalo nasprotje med naravnim in umet nim kavčukom. Tu je nastaf prav paradoksalen položaj. Od milijona in poj celotne proizvodnje odpade že 1949. leta 400 tisoč na umetni kavčuk, ki so ga proizvedle ZDA; Njegova proizvodnja se pa stalno veča in bo dosegla letos 750.000 ton in 1952 leta skorai milijon. Vsi ti momenti so privedli do tega, da je morala izdati konferenca sledečo izjavo: «Med razgovori so se sicer razglasila stališča proizvajalcev in potrošnikov. vendar ie konferenca prišla v velike praktične težave, ko je pričela razpravljati o nedržavnih ukrepih in je prišla db zaključka, da v nastalem položaju ni mogoče premagati težav. Konferenca te je končala, ne da bi ibila določila datum ponovnega -klicanja. Tako bi hoteli zabrisati 1. MAJA BO ŠE LEPŠE TšiŽASBU 1 |r\ r* 4 i l" Včeraj ob 19. uri je bil zračni VnrAllr pritisk 767.8, toplota 18.00 (naj- f | \ L J Y | L višja med dnevom 21.8, najniž- ja 8.8), vlaga 60 odst., veter 28 km, nebo jasno, morje razgibano, vidljivost 30 km, toplota morja 12,8. V.a danes ne predvideva vremenska napoved prisebnih sprememb, zlasti zjutraj bo vetrovno, možne so tudi krajevne pooblačitve. STRAN 4 j j k 1 ii !|i j .. F* ii 1 Z A 0*31 A POROČILA 25. APRILA 1951 IIP talili "i||«| "j iji, ipIlHHHHJH!::: $ lil | i....................... IH »i I isifl * h i' , :;!S * II' 'l|l » 'I ,111 'II'I • »IH H 'I H ' , Hilli I " I ' j RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jug. cona Trsta: 18.00 Spomini iz borbe tržaških Slovencev za svoje pravice; 21.00 Literarna oddaja. Slovenija: 1310 Solisti, amsambli, zbori i orkestri; 23.00 Iz del L. v Beethovna. Tret II.: 18-Dvorak: Slovanski plesi; Chopin Poloneza opus • Trst I.: 20.30 Evropski koncert; 23.20 Plesna glas a- Kitajci že 20 km južno od 38, vzporednika Wjih glavni cilj je Seul - Sile OZN se umikajo pred boji - Oeneral Ridg\vay meni, da bi sedanja bitka mogla biti odločilna - Odmevi .v ZDA in Franciji TOKIO, 24. — General Ridgway je danes obiskal bojišče in izjavil ob svoji vrnitvi v japonsko prestolnico: «Sedanja ofenziva predstavlja enega izmed najvažnejših naporov naših sovražnikov, s katerim bi hoteli prisiliti sile OZN, da za-puste Korejo. Hoteli bi uničiti te sile, ne glede na izgube svojih čet«. Dodal je; «Sedanja ofenziva še ni dosegla svoje vajvišje točke. Bitka, ki je v tekil, bi mogla biti odločilna«. TOKIO. 24. — Po zadnjih 24 urah vidimo na Koreji novo temeljito spremembo. Korej. ska vojna je že petič izpreme-nila svoje lice: sedaj so na vrsti sile OZN, da spremene svojo taktiko in prično z novim umikom. Ta umik je beg pred Kitajci in Severnokorejci, ki so skoncentrirali svoje čete za pomladanski napad. Ta umik bi boljše imenovali umik pred borbo. Sile OZN se umikajo, položaje na katere pridejo nji. hovi nasprotniki pa takoj zbijejo z letali in silovitim topniškem ognjem. Umik je Ul zelo hiter: danes, drugi dan ofenzive ni niti enega vojaka sil OZN preko 38. vzporednika. Kitajci jn Severnokorejci ne uporabljajo pri svojim napredovanju letal in tankov, tem. Več samo topove in minometal-ce. Najhujši pritisk je na za. hodnem bojišču, kjer prodirata proti Seulu dve kitajski armadi. Mesto In j e. na reki Puhan, je padlo v kitajske roke s tem, da so se trije njih oddelki vrb nili v zavezniško zaledje. Ce. Sto, ki vodi iz Seula v Cunčon, so Kitajci odrezali 20 km pod 38. vzporednikom. Na zahodnem bojišču so bile zavezniške čete stisnjene v obroč jugo. vzhodno od Korangporja, 50 km severno od Seula. Poslali so tanke, ki so prebili obroč in so pripravili pot zajetim četam. Padlo je mesto Jongšon, hudi boji pa so v bližini Jong-ponga. Sile OZN so se umakni, le vsega skupaj za približno 40 km na srednjem bojišču. Posebno hitre so bile, ko so se umi. kale s področja hidrocentral pri Hvačonu, za katere so se še pred petimi dnevi krvavo borile. Medtem ko je cilj kitajskih prostovoljcev na zahodnem in srednjem bojišču porušena juž-nokorejska prestolnica Seul, se Severnokorejci bore tudi na vzhodnem bojišču, kjer so da. nes zavzeli ma*to Inje. Današnje večerno poročilo 8. armade pravi, da so nasprotnikove Sete »nadaljevale med današnjim dnevom s svojo ofenzivo ob reki Imjin s po. močjo dveh divizij. Na srednjem in zahodnem bojišču so povečali svoj pritisk. Sile OZN so obdržale svoje položaje, ki jih od časa do časa zbofjšujejo in nadzirajo vdore sovražnika)). Prročilo potrjuje zavzetje mesta Inje. Prav tako vdore nasprotnika za zavezniške črte severno od Jenspijonga. CPo zadnjih poročilih so tudi sile OZN prišla v protinapad) Poročilo pravi, da je bi| danes najhujši pritisk Kitajcev in Severnokorejcev vzhodno mesta Inje. Prišlo j= do letalskega boja med približno 20 letali tipa »Mig 15» jn 24 «Sahre F-86» nad severnombodno Ko. rejo. Letala OZN m v zadnjih 24 urah podvzela 622 akcij. V Washingtonu so sprejeli vesti o novem umiku sil OZN na Koreji brez vznemirjenosti Na političnem polju, menijo ‘Opazovalci v ameriški pre tol. nici, bo ta nova kitajska ofenziva služila stvari Mac Arthurja, vendar menijo, da to še zdavnaj ne bo prepričalo pred stavnikov Bel# hiše. da bi pričeli izvajati politiko, kot jo je svetovat ta general. Današnji «New Vork Times« pravi, da je potrebna previdnost pri oce. njevanju sedanjih sovražnikovih namenov, toda nobenega dvoma ni, da se ie ta odločil na večji voisški naskok. Pravi, da niso sedaj Kitajci in Severnokorejci samo bolje opremlje ni s sovjetskim orožjem, temveč so tudi izpopolnili in o-krepili svoje čete z različnimi «prostovoljci». med temi naj bi bili tudi nemški in japonski vojni ujetniki. «New York Ti- mes* meni, da si bo sovražnik s tem podaljšal svoje prometne zveze in jih še bolj izpostavil zavezniškim bombnikom. »Izkazalo se je že, da je to bombardiranje zavleklo začetek sovražne ofenzive in prav tako sedaj računajo, da bodo letal, ske sile pomagale kopnenim silam«. List pravi, da je prav ta »ofenziva postavila na laž kitajske izjave, češ da so čakali samo prave priložnosti, da bi vzpostavili mir in prijateljske odnošaje ter da je njih prvo vmešavanje pripisati dejstvu, da jim general Mac Arthur simbol razširjanja vojne«. Sedaj ko je odšel Mac Arthur s Koreje — pravi list — in so sile OZN oddaljene 200 milj od reke Jalu, se je pokazalo, da je zadnja severnokorejska mirovna pogodba samo dobro pre. mišljena poteza, ki je imela namen odločiti zmedo v svetu«. Kaj lakonski pa je «New York Herald Tribune«, ki piše: «Dokler ne bo znan rezultat sedanje bitke, se zdi tvegano raz. pravi jati o teoriji strategije in politike, kar dotlej ne bi imelo nobene praktične vrednosti««. Francoski tisk je danes pustil na strani vprašanje volitev in na veliko piše o novi ofenzivi. «Franc Tireur« pravi: «Peking odgovarja Trumanu. Po izzivalni noti severnokorejske vlade in kričanju pekinškega radia, ki je označil zadnjo Trumano. vo odločitev, kot zmago partizanov miru, je prišlo včeraj do pravega odgovora: velika pomladanska ofenziva se je pričela. Ta iniciativa preprečuje, ne glede na načrte v Londonu in Novem Delhiju, v tem trenutku kakršna koli pogajanja«. namestnik takoj ko je prispel na Korejo predlagal vojaškim piredstavnilfcom na Pentagonu, d!a bi uporabili Cangkajskove čete na Koreji. Nasvet naj bi diai Ridigway takoj, ko je »analiziral položaj«. Istega ' mnenja kot Ridigway so bili vsi višji ameriški častniki na Daljnem vzhodfu. vključno gen. Strate-meyer. poveljnik letalskih sil in podladmiral Joy. Svoje mnenje je Rid:gway izrazil v posebni poslanici, ki jo je poslal na Pentagon preko g,en. Mac Arthurja. »Poslanica je bila naslovljena na geni. Bavvtona Collinsa, poveljnika suhozemnih sil glavnega stana. Ne vem, če je Ridigway kdaj .dobil odgovor« je zaključil Whitney. |?V v 'V. ' is: ?: I ■ • # I s si MINISTRI DR2AV EVROPSKEGA «POOLA» ZA JEKLO IN PREMOG PRED PODPISOM SCHUMANOVEGA NAČRTA Grški dolgovi pred belgijskim parlamentom Predstavniki opozicije zahtevajo odstop Holienove vlade BRUSELJ, 24. — V belgijskem parlamentu so danes razpravljali o vprašanju zaplenitve 7 milijonov dolarjev v neki belgijski banki, ki so bili namenjeni po Marshallovem načrtu Grčiji m o posledicah,'ki jih je imela ta poteza na belgijsko-ameriške odnose. Na razpravi so bili prisotni poleg številnega občinstva tudi ameriški in grški diplomatski predstavniki. V zbornici sta liberalec Adolphe Van Glabeekke in socialist Henri Spaak očitala vladi, da je zavzela politično slabo stališče v tej zadevi. Liberalec Van Glabeekke je orisal grško-bel-gijska nasprotja in obtožil vlado, da se ni dovolj zanimala, da bi obvestila ameriške oblasti o belgijskem stališču in se je vmešavala v zadevo, kljub opozorilom ZDA. Vendar pa je ■ ■ ; : M Eisenhewer v Vidmu VIDEM, 24. — Poveljnik atlantskega slavnega stana, general Dwig'ht Eiisenhovver, je danes popoldne ob peti uri s štirimotornim letalom priletel iz Pariza na letališče Campo-formido pri Vidmu. Sprejel ga je načelnik italijanskega generalnega štaba gen. Efisio Mar-ras, ki so ga spremljali razni vojaški dostojanstveniki. Po običajnih pozdravnih slovesnostih se je Eisenhmver odpeljal na poveljstvo divizije «Mantova», nato pa je odšel v svoj hotel počivat. Jutri bo poveljnik atlantskih , čet zgodaj zjutraj odpotoval v A okolico Pontablja, kjer sl bo ogledal med drugim vaje nekaterih alpinskih oddelkov, popoldne pa bo pri Cavazzo Cfar-nico prisostvoval demonstraciji napada, ki jo bo izvedel pehotni bataljon ob podpori letalstva. 3. maja bodo zaslišali Mac Arthurja VVASHINGTON, 24. — Generala Douglasa Mac Arthurja bo poslušala 3. maja senatna komisija za oborožene sile. Razložil bo senatorjem svoje zunanjepolitično stališče. Danes je glasnik Bele hiše zanikal včerajšnje trditve Mac Arthurjevega svetovalca Court-neya Whitrieya, po katerih Mac Arthurju ne bi -poročil vzrokov njegove odstranitve v Tokio. Whitney je dal danes novo izjavo. Dejal Je, d® Je gen. Rid-gway, sedanji Mac Arthurjev MOGOČE DA, VERJETNO NE Presenetljiva reprezentanca V primeru poraza bi očitki naravnost zasuli sestavljalce enajstorice Nogometna zveza Jugoslavije je določila na predlog ing. Ar-senijeviča sestavo ekipe, ki bo nastopila 26. aprila v Beogra- du na trening tekmi proti novosadski Vojvodini. Ista enaj-storica bo najverjetneje nastopila tudi x Milanu. Sestavljena je takole: KOLAKOVIC BEARA HORVAT PALFI MITIČ DJAJIC BOBEK RAJKOV SENČAR OŽEGOVIC ZEBEC Rezerve: Šoštarič, Stankovič, Stefanovič, Delič, Spajič, Og-njanov, Antič in Vukas. ' Gotovo; de gustibus non di-disputandum, pravi stari latinski pregovor. Prav tako lahko tudi verjamemo, da se zvezni kapetan v Beogradu razume na svoj posel in da brez dvoma pozna do potankosti svoje igralce, vendar pa nas ekipa, ki jo -je sestavil in ji nato tudi pridobil življenjsko pravico v debati z ostalimi, člani komisije, niti malo ne zadovoljuje. Strinjamo se namreč z besedami starega lisjaka WoeIfa, ki je izjavil, da je proti igralcem italijanskega kova potrebna velika rutina in da novinci vsaj tokrat niso potrebni in Uporabni. Kaj se ne bi moglo počakati z eksperimentiranjem novih sil do manj važne tekme, kot bo na primer ona s Švico v Beogradu? Milanska preizkušnja namreč pomeni za Jugoslavijo veliko; njen pomen presega zgolj športne meje, saj zlasti mi. tržaški Slovenci vemo, kakšno moč ima v Italiji šport pri oblikovanju javnega mnenja. Posebno seveda še nogomet. proti takemu nasprotniku je torej vsaka napačna poteza dvakrat škodljiva in vredna obsojanja. V ekipi, ki bo preizkusila svoje moči proti Vojvodini so vsi trije napadalci novinci; diamantna in najobčutljivejša točka enajstorice, brez katere tudi najboljša igra četverokotnika ne prinese uspeha vliva torej najmanj zaupanja. Zanima nas kako se bodo obnašali novinci Rajkov in Zebec, ter deloma tudi Senčar, pred bučno 80 tisoč glavo italijansko množico in ob zavesti svoje velike odgovornosti? Mogoče bo šlo vse dobro in y tem primeru bomo radi. zelo radi priznali svojo zmoto in se veselili skupno z vsemi jugoslovanskimi športni- ki. Bojimo' pa se, da se bo ponovil primer tolikih mladih igralcev, ki so na domačih tekmah in manjših klubskih gostovanjih y inozemstvu bili izvrstni, ko pa so oblekli dres državnega reprezentanta, jih je zapustila vsa prisotnost duha in so se kretali po igrišču ne vedoč ne kod, ne kam. Valok in Zivanovič docent. Mi bi bili mnogo mirnejši, da bi videli kot vodjo napada starega Woelfa, ki. je v zadnjem času v taki formi, kot baje še nikoli. Tudi Ognjanov in Vukas bi s svojimi skušnjami na krilu bila verjetno uspešnejša. Na vsak način izbira še ni dokončna; mi bi z naše strani samo želeli, da bi odpotovala v Italijo zares najboljša enajsto-rica, ki jo jugoslovanski nogomet danes premore. * * * OSLO. 24. — Mestni občinski sivet iz Osla j‘e_ sklenil pričeti z gradnjo smučarske vzpenjače na mestu, kjer vodi proga za veleslalom, ki jo bodo uporabili prihodnje leto na olitmpiadi. Vzpenjača bo dolga 1600 m in bo imela 500 m višinske razlike. Od starta do cilja bodo rabili tekmovalci namesto prejSnje cele ure samo 15 minut. Motociklizem Kilmayer zmagal v Zagrebu Na motociklističnih dirkah v Zagrebu so sodelovali tudi dunajski vozači. Rezultati: kategorija 125 ccm: Sunbok (Zagreb). Klemenčič (Zgb), Val-čilo (Ljubljana); 250 ccm; Re-gvart (Zagrab); 350 ccm: Re-gvart Branko (Zagreb), Zovko Stanislav (Beograd), Mrak Vinko (Ljubljana); 500 comi; Kil-mayer Leo (Dunaj), Kilmayer Za začeteh ni slabo Jugoslovanski plavači doma in v inozemstvu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Na izbirnem tekmovanju za sestavo jugoslovanske plavalne rePrezen. tance so dosegli danes zvečer nekaj dobrih rezultatov. Na 200 metrov prsno je zmagal Barbieri s časom 2:48,9. Na 100 metrov hrbtno je bil prvi Finci 1:11,7. Na 200 metrov prosto pa je vrstni red tale: 1. Marijan Stipetič 2:17,4, 2. Stefano. vič 2:18,8 (novi srbski rekord), 3. Mislav Stipetič 2:22,0. R. R. ARNHEM, 23. — Na turneji po Nizozemski so nastopili včeraj plavalci «Mornarja» v Nij. megenu. Za njih gostovanje je bilo veliko zanimanje, tako da so bila vsa mesta razprodana. Tehnični rezultati: 100 m hrbtno: Skanata Boris 1:10,6; Van Ven 1,11; Zoneveld 1,12. 100 m prosto: Radonjič 1,05; Tschik 1,07,6; Hofman 1,09. Star feta 3x100 moški; «Mornar» (Skanata, Trojanovič, Franko-vič) 3:27,6; «Neptun» 3:51,2; N. Z. C. 4:01,8. WaterpoU>: »Mornar« — Nijmegen 20:2 (10:1). Danes je Mornar premagal v waterpolu ekipo Neptun iz Arnhema s 13:2 (9:0). Jugoslovanski plavalci so porazili Arnhem tudi v štafeti 5x50 s časom 2:24. V tekmovanju na 100 m prosto je Radovnič bil drugi. Progo je preplaval v ča. su 1:03,7. Prav tako je bil drugi tudi Skanata na 100 m hrbt. no (čas 1:10,2), Na 100 m prsno je Trojanovič prišel r.-a cilj tretji. Ekipa Mornarja je danes odpotovaila v Amsterdam, kjer bo nastopila proti mestni reprezentanci, ki pa faktično predstavlja reprezentanco Holandske. Karel (Dunaj:). Mrak Vinko (Ljubljana) Prikolice: Ribič Ivan (Ljubi), Nalovič Djordlje (Beograd). Največjo povprečno hitrost je dosegel L. Kilrnar yer — 94.492 km, Istrski kolesarji v Ljubljani Istrski kolesarji so se v nedeljo zopet izkazali ter dosegli v dirki v spomin padlih borcev-kolesaorjev. odlične rezultate. Najboljši od vseh je bil Gar-dos. ki je zmagal v II. kat. članov na 120 km dolgi progi Ljubljana - Bled - Ljubljana. Ta njegova zmaga je toliko Važnejša, če upoštevamo, da je on, doope; na cilj v skupini prvokategornikov in se, plasiral tik za bivšim jugoslovanskim prvakom Strainom in predi odličnim Baitom. Šmarčan Hrvatin je v isti kategoriji, kljub okvaram na kolesu, prispel tretji. Kolesarji Proleterja bi prav gotovo zmagali tudi med mladinci, ki so prevozili 65 km dolgo progo, če fai Tamaro v zaključnem siprinltu atopii v akcijo nekoliko pozneje. Vendar jie 'njegovo drugo mesto je povsem častno in nam potrjuje, da bo v marsikateri dirki resen tekmec najboljšim. Med prvokategorniki je v odsotnosti Rir»adiflja in Selliera, ki sta sodelovala na medmared'. nem kriteriju v Zagrebu, nastopil za Proleter samo Buzzai, ki pa je zaradi padca moral odstopiti. Rezultati; I. klat. 1. Lulik (2elezničar) v času 3h 42’ 57”, 2. Strain (Dinamo) za pol kolesa, 3. Sosič (Nova Gorica) za 2 m, 4. Perne, 5, Bat. II. kat. 1. Gardicis (Proleter) v času 3h 42’ 57”, 2. Hrvatin (Proleter). Mladinci: 1. Zanoškar (Ljubljana) v času lh 55’ 43”, 2. Tamaro (Proleter) za pol kolesa, 3. Blatnik (Krim), 4. Derin (Proeter), 7. Perone (Proleter), 8. Miklavčič (Proleter), 10. Dagri (Proleter). * k k BERN, 24. Na kolesarski dir. ki «Po Švici« bodo nastopili 0d 16. do 23. junija tekmovalci Belgije, Španije. Francije, Lu, xemburga in Italije. NEZ. 24. — Na osmi etapi ko. lesarske dirke1 v Maroku je zmagal Spanec Serra, V kvalifikacijski lestvici je Redblfl še vedno pirvi. Kaj pravijo drugi? II »Calcio itlustrato«, vodilna italijanska nogometna revija, ki izhaja v Milanu, je prinesla izpod peresa Giovannija d’Alo}a obširen članek, opremljen z ilustracijami, v katerem obravnava probleme jugoslovanskih nogometašev pred tekmo v Milanu. Med drugim pravi takole: ...Bodisi, da Jugoslovani zmagajo ali zgubijo, vedno igrajo tako, da ugaja občinstvu in da ga tudi zadovolji in poplača denar za nakup vstopnice. Ni gol slučaj, da dobijo jugoslovanske ekipe pozive na gostovanje iz prav vseh strani. ...Igra jugoslovanske reprezentance r.-i konstantna. Briljantnim uspehom sledijo porazi, včasih lahki, včasih zelo impresior.antni. Jugoslavija, ki je dosegla najvišjo mogočo popolnost na tehničnem sektor j iv kot tudi na taktičnem, čuti še potrebo po večji zrelosti in po lastnem »karakterju«, ki dajejo uspehom stalnost... Na conskem prvenstvu tudi Trifunovič BEOGRAD, 24. — Na conskem svetovnem prvenstvu v Bad Pyrmontu v Zahodni Nem. čiji, bo nastopil tudi četrti jugoslovanski šahovski mojster dr. Peter Trifunovič, ki je že odpotoval za Gligoričem, Pir. cem in Matanovičem. Na kongresu v Kopenhagenu so namreč sklenili, da bi četrti jugo. slovanski igralec lahko nastopil samo v tem primeru, ako bi Grki odstopili sosedom mesto, namenjeno njihovemu prvaku. Grki so poslali danes jugoslovanski šahovski zvezi brzojav, v katerem pravijo, da so obvestili FIDO. da odstopajo svoje mesto na conskem turnirju Jugoslaviji. * * * MOSKVA, 24. — Vodilni športni list ((Sovjetski šport« piše v svoji današnji izdaji, da bo SZ sodelovala leta 1952. na olimpiadi v Helsinkih. To bo prvič, da bodo Rusi nastopili na tej največji športni manifestaciji sveta. Prvenstveno bo SZ poslala tekmovalce v teh disciplinah: lahki ir.' težki atletiki, kolesarstvu, drsanju, orodni telovadbi, plavanju in smučanju. smatral liberalni poslanec ameriško odločitev glede Belgije ja nepravično. Zaključil je rekoč, da ni mogoče zaupati v belgijske posredovalce in da mora vlada podati ostavko. Gruber-Morrison LONDON, 24. — V angleško prestolnico je prispet avstrijski zunanji minister dr. Kari Gruber. Dames popoldne se je raz-govarjai z angleškim zunanjim n-.i’ Jsijom Morriso-n o pogajanjih za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe in pomanjkanju SU! OVjšl Nesreča brzovlaka na progi Chiasso. Zuftrich ŽENEVA, 24. -— Danes se je vsul snežni plaz s Sv. Gotthar-da. Vsul se je na železniško progo prav v trenutku, ko je bil brzovlak Chiasso-Zuerich oddaljen od predora približno 300 m- Iztirila je lokomotiva, tovorni vagon in jedilni voz. Plaz ‘jih je popolnoma pokril. Pri tem so bile težje ranjene dve ali tri osebe. Po zadnjih poročilih je bila pri nesreči najmanj ena oseba ubita. Na kraj nesreče so takoj poslali reševalne skupine. Železniški promet na tej progi je prekinjen. „Hora legalis” za moskovsko mladino MOSKVA, 24. — Moskovski sovjet je dianes objayii dekret, po katerem ne bodo smeli mladinci izpod 16 let hoditi sami po mestu pozimi po 22. uri, poleti pa po 23. Ne bodo smeli sami na javne predstarfe. če se te končajo po 21. uri pozimi in 22. poleti. Prodaja alkoholnih pijač in tobaka mladincem izpod 16 let je kazniva z globo db 100 rubljev. Starši mladincev, ki jih boidb zalotili, da kršijo javni mir, pa bodo morali plačati db 200 rubljev. Moskovski sovjet je dal navadilo mestni policiji, šolskim oblastem in mladinskim organizacijam', naj poskrbe za spoštovanje tega dekreta. Pomoč živalim LONDON, 24. Krava, ki se bo telila, lahko pokliče na pomoč s pomočjo izuma, ki ga bodo prikazali na letošnjem britanskem industrijskem velesejmu. Naprava je sestavljena iz mikrofona, ki je pritrjen pod stropom v hlevu, kjer je krava ali koza. Ko začne krava .ali koza pri popadkih stokati, sliši pastir' to ječanje v zvočniku, ki je nameščen v njegovi sobi. S to novo napravo odpade dolgo bdenje pri kravi ali kozi, ki traja včasih celo noč. Rus se prepira DUNAJ, 24. — Nek sovjetski vojak se je skregal v kavarni v Dunajskem Novem mestu z nekim avstrijskim železničarjem. nato ga je pia ustrelil. Pozneje ga je aretirala vojaška policija. Pri kopanju so ga spoznali PARIZ, 24. — Policija je prijela Josepha Vasterja varjetej-skega igralca, ki iima navado, da oblači ženske obleke, ker kakor sam pravi, tako »vzbuja večje usmiljenje«. Prijeli so ga v trenutku, ko je hotei iti spat v nek ženski zavod. Po zaslišanju je še vedno nosil žensko oblačilo in so ga po pomoti zaprli v žensko celico. Napako so odkrili, ko so ga odpeljali v skupno kopalnico na običajno kopanje. KINO V T K St T U Hossetti. 15.00: »Tom - šejk«, Totft Tamara Lecs. j--«, v Exceisicr. 15.30: »Tri mladenke modrini«. - no- NaziGuale. 15.15: »Bršljan«, o. Arcobr.eno. 14.00: »Fortunaseza* FeUnice!" 14.15: «Neprijemljlv> N*- ča trooentica«. >i--aved> Fiiodraai matico. 14.30: Alabariia^ei4.30: «Singoala» (Veter Armo^S.3 iAM;6 »Zaročerika.vseMi B. Grable, J. Harvey. Garibaldi. 14.00: »Viharno ned®' T. Hovvard. r^-«i-ila». Ideale. 15.45: «Cesar iz Kapn^, impero. i5.00: «Steza ob neir, boru«, S. Si;dney. Italia. 14.30: «Kruti ljubimci«, Lamour. .. .--mi Kino ob morju. 16.00: «Krik lje«, A. Checchi. Savona. 14.00: »Uporna ne»e»* V. Johnson, J. Allysofi-_ Viale. 14.30: «He5perijevo WhitC -moJ* lonistvo«, V. Parker, P. Vittorio Veneto. 14.00: «Joy hčerka«. . si„ih« H, Azzurro. i4.30: »Kotanja ztvinfc Bogart. G. Pagfc. „ mn Belvedere. 14.30: «Begun», n-tison. -„lnoSi*i Marconi. 14.30: »Gospa o P®1'* Wl Massimo. 14.30: »Velika ij® B. Davis. Novo Cine. 14.30: »Karava mormoncev«, J. Ford. -im. Odeon. 14.00: «Vigred se eralj Radio. 14.30: «Jolanda 'n strast* sambe«, F. Astaire. Vittoria. 14.30: «Usodna J. Poli, A. De Franetu. V OOKICI p Verdi. 17.00: «Dolina orjako”' Morgan. . 1» Vittoria. 17.00: «A1 Jolson’ Parks. f aa Centrale. 17.00: »Ljubezen ^ re čakati«, D. Morgan film). ..—.n P®* Moderno. 17.00: «Ljubezen ničlo«, S. Henie. RADIO .1 IJKOSLOV.V*#*® CONE T B ShT A Sreda 25. aprila 1»»>’ ^ Poročila v slovenščini gj , 13.00, 19.30, 23.10; v hrvasc ^ 18.45; v italijanščini ob «•* > 19.15, 23.00. j,30. 6.30; Jutranja Sl3®.3, ^uita. ‘ 12.00: Novak: Slovaška. > m, Čajkovski: Valčkova sc jjpj 12.55: Glasbena medigr3- ?ar Rachmaninov: Rapsoalijaj* , ninijevo molu. ljana V.v.' jakova ClpJ«*’, Jj.f Pregled tiska (ital. in. sl®!, jj.ft Poi -ene aktualnosti ('ibu-Lijil J Orkester Gallo. l»-00: SP®r sveF borbe tržaških Slovencev re(jK4 pravice (slov.) 13.15: IZ UuCi»i^ sične glasbe. 19.00: PM« taf^E Tajolii. 19.45: Melodije na^iB niki. 20.00: Resplghi: prodajalna in Tritonov pvr 20.30: Obletnica vstaje ^ ifj, (ital.) 20.45: Poje treptfrfttvi r •)1 nn. T i»-»»nn ocki3Ja‘.v, clO^ v del ■ - 21.00:' Literarna"oddajaj ‘“jiovšf vo govore (Iz del skih paitlzanski.h kiU‘*ba-22.15: Lahka večerna gl2-® »a iJlr Plesni ritmi. 23.15: Gia®8 ko noč ao 23.30. SLOVENJ iJ.* Poročila oz 5.15. *-• ’ 15.00, . 5.00: Ju-ranji pozora®- g.jo: ;-a ’ p“«2i; z»w$. 19.30. 22.00, '23.55- -j. ozarav. VStK venske narodne* tranji koncert, glasba. 13.00: Jtzikovn; »j 13.10: Solisti, ansambli.-, orkestri. 14.30: AK«® poPLj kovn) P$5 ambh.-f ... MR Aktuar« Ph* 14.45: Nekaj trančosktn L,Vb 15.15-15.30: NarOMie P^redfH Zlatko Sl Iško vič. l7-3U:,-a. 1"> n.i orkester Radia — Pred 10. obletnico _OK ziatko siiskovic. >tav skladatelj: Marijan K« Z* Poje pionirski % ■ "F. glasDa. 20.00: ing. Novi oddajnik ijubij?,1?.. 0edLy ske postaje. 20.15: C^‘% novir. klavirskih sonat-ne Siriti?-. Iz krvi ta? R remjske pesmi. lH*^ 1viil*(|j' e 't-*1 0td •°0:2 ne Sintič: Iz krvi ^'"0Ot Igra orkester Ro^SnoVd8' 23.00: Iz del L. v. BC*tlw TlIST H- 14.0°' Poročila ob 7.15, 1 jj, 19.45, 23.15. . . d O, M 7.30: Jutranja 813feKaJ. 11.30: Za vsakega n.?,iu: Sodobna Anglija- ‘r godR-v*1, valčkov. 12.20: Konc er 1^» licijskega zbora. ,,’ ji: >' Koncert za klavir. 1 Betž-.oS' glasba. 13.30: DebuSffpin« ska suita. 13.45: P°jei.7 30; K.^5N£S%ntSaen^: JgSb:4t’-3-Sw.klasuJ»»S«1 H 19.00: Dvorak: Slo®3 ž Zdravniški %. E'rJ.^- Operne melodije. 20- ,0i8. var; koncert. 20.30: Nrf voKaj^iiit^i Lahka glasba. 21.00- ,)Q. gch jrr#f! tet Veseli bratci. 21-2 ji.3d-»j.jf; Rozamunda, uvertura. eS;er. tvarin« in nlegov■ onJt l W " " ven: Simfonija 23oO. fol Ijcne int.o: ijC- 23.3»- rijS^ r ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... innnniinm..... Bt-ethov Priljubljene m- --o pin: Poloneza, op- „0 nočna glasba do 2’*- ^ v d&faepa. vojaka, y$bejka m dueUutM ttOjni fAUtostuf III. DEL! P K E V E 1» E E P M O P. UH. V B A N BBADAČ IiUKTIIIK.il i« k. k o b e b t h e a v a t v »To je redek primer«, je rekel pol ure nato Isti štabni zdravnik kadetu Bieglerju, ki je počival pod odejo, »gospod kadet, vi ste rekonvalescent. Jutri vas pošljem v rezervno bolnico v Tarnov. Ste nosilec kolerovih bacilov... Napredovali smo že toliko, da vse to poznamo. Vi ste od 91. regimenta...» »Trinajsti marsbataljon», je odgovoril sanitetni podčastnik za kadeta Bieglerja, »enajsta stotnija.« «Pišite!» je rekel štabni zdravnik. »Kadet Biegler, 13. marš-bataljon, enajsta stotnija, 91. polk, na opazovanje v kolerove barake v Tarnovu. Nosilec kolerovih bacilov...» In tako je iz kadeta Bieglerja, navdušenega borca, postal nosilec kolerovih bacilov. V BUDIMPEŠTI V vagonu, kjer je sedel Svejk z računskim narednikom Vanjkom, telefonistom Chodounskim, Balounom in kuharjem Jurajdo, se je razpredel zanimiv pogovor o posegu Italije v vojno. «V Taborski ulici v Pragi je bilo tudi nekaj takega«, Je začel Svejk. »Tam je bil trgovec Horejši, malo naprej od njega je imel nasproti svojo prodajalno trgovec Pošmurny in sredi med obema je bil branjevec Havlasa. Trgovcu Horejšemu je prišlo nekoč na misel, da bi se zvezal z branjevcem Havliso proti trgovcu Pošmurnemu, ter se je začel z njim pogajati, čes da bi lahko obe trgovini združila pod eno tvrdko: ,Horejši in Havlasa’. Toda branjevec Havlasa je sel brž k PoSmumemu in mu rekel, da mu ponuja Horejši dvanajst sto za njegovo branjarijo in hoče, da bi šel z njim v kompanijo. ce pa mu on, Pošmurny, d& osemnajst sto, pojde rajši z njim v kompanijo proti Horejšemu. Tako sta se pogodila in Havlasa je nekaj časa kar naprej oprezoval okrog Horejšega, katerega je izdal in se delal, kakor da je njegov najboljši prijatelj: in ko je prišel govor na to, kdaj bosta ,to skupaj dala’, je dejal: ,0, to bo ze kmalu. Samo čakam, da se stranke vrnejo s počitnic.’ In ko so se stranke vrnile, je bilo res že vse narejeno, kakor je on obljubljal Horejšemu. Ko je Sel ta nekega jutra odpirat pro. dajalno, Je videl velik napis nad prodajalno svojega konkurenta, velikansko tvrdko: ,Pošmurny in Havlasa’.* »Pri nas», je dejal bedasti Baloun, »je bilo tudi nekaj takega: hotel sem v sosedni vasi kupiti telico, imel sem jo že skoraj zaarano in votiski mesar mi Jo je pred nosom vzel.» »Ker imamo že spet novo vojno*, je nadaljeval Svejk, «ker imamo enega sovražnika več, ker imamo spet novo fronto, bo treba varčevati z municijo. ,Clm več je otrok v družini, tem vet palic se porabi’, je zmerom pravil stari Chovanec v Motolu, ki je staršem v sosedstvu pretepal otroke za pavšal.» »Jaz se samo bojim», Je rekel Baloun in se ves tresel, »da bodo zaradi te Italije manjše porcije.» Računski narednik Vanjek se je zamislil in resno rekel: «Vse to utegne biti, ker se bo zdaj naša zmaga zavlekla.* »Zdaj bi mi potrebovali novega Radeckega*. je dejal Svejk, «ta je tamošnje kraje že dobro poznal, vedel je že, kje je slaba stran Italijanov in na kaj je treba jurišati in od katere strani. Nekam zlesti je lahko, to zna vsak, ampak umakniti se od tam, to je vojaška umetnost. Ce človek kam zleze, mora vedeti vse, kaj se okrog njega godi, da ne zaide nenadoma v katastrofo. Pri nas na primer so nekoč v hiši ujeli na podstrešju tata, le-ta pa je opazil, ko je tja zlezel, da zidarji ravno popravljajo dvorišče z vrhnjo svetlobo; iztrgal se jim je, podrl hišnico na tla in se spustil po ogredju na dvorišče, a od tam m mogel ven. Toda naš očka Radecky je poznal vsako pot. V neki knjižici je bilo popisano, kako je ta general zbežal od Sante Lucije in kako so Italijani tudi zbežali in kako je šele drugi dan odkril, da je pravzaprav zmagal, ko tam Italijanov ni našel; vrnil se je torej in zasedel zapuščeno Santo Lucijo. Odslej se je imenoval maršal.* «Kaj bi govorili o tem, Italija je lepa dežela*, se je oglasil kuhar Jurajda; «bil sem nekoč v Benetkah in vem, da Italijan pravi vsakemu prašič. Ce se razjezi, je pri njem vsakdo porco maledetto. Se papež je pri njem porco, celo .madonna mia e porco’, papa 6 porco.» Računski narednik pa se je zelo simpatično izrazil o Italiji. V Kralupih izdeluje v svoji drogeriji citronov sok, ki ga dela iz gnilih citron; in najcenejše in najbolj gnile citrone je vedno kupoval v Italiji. Zdaj bo konec dovoza citron iz Italije. Ni dvoma, da bo vojna z Italijo prinesla razna presenečenja, ker se bo Avstrija hotela maščevati. «Lahko se reče*, se je zasmejal Svejk, «mašč do > čevati.^i,, l> »JUUftU oo A''® JU JL OBOULOjaj .1 misli, da se bo maščeval, nazadnje pa to odnese tisw. ^ je izbral za orodje svojega maščevanja. Ko sem prek, je $ noval na Vinohradih, je stanoval v pritličju hišnik, p(#. na stanovanju majhnega uradnika iz banke in ta J p0#. krčmo v Kramerijevi ulici; tam se je nekoč sprl z ufi' ki Je imel na Vinohradih nekakšen zavod za analizo se>- • a Ta gospod sploh ni na nič drugega mislil in ni o n 1 fll, v , gem govoril; nosil je s seboj same stekleničke s se * komur je to molil pod nos, češ naj dd tudi on svoj jne: preiščejo, kajti od tega je odvisna sreča človeka, r ^ tudi poceni je to, stane le šest kron. Vsi, ki s o hod111 0O *> ,j tudi krčmar in krčmarica, so sl dali seč analizirati,^er * V uradniček se Je Se držal, čeprav je oni gospod ve” jje za njim v pisodr, kadar je šel ven, in mu PraV„, ' spuS gospod Skorkovsky, meni tale vaš seč nekam ne opaja-^ ga svoj seč v stekleničko, preden bo prepozno!’ s c oSpod -j — ,i tt , - tisti ; ja * pregovoril. Uradnika je to stalo šest kron in tisti je analizo še primerno osladil kakor vsem v krs^e če« df ji _ diti-, sme nihče nič drugega piti kakor vodo, da ne s““r[