OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds Vol. xxix.—leto xxix. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 3, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 172 Tito v bistvu zadostil zahtevam Zed. držav Zed. države bodo zahtevale od Jugoslavije polno odškodnino BELGRAD, 2. septembra — Neki visok diplomatski je danes poročal, da je maršal Tito izročil ameriškemu poslaništvu formalno noto, v kateri je "v bistvu" zadostil Zahtevam Zed. držav v zvezi s smrtjo petih zrakoplovcev, katerih transportno letalo je bilo sestreljeno nad Jugoslavijo. Nota je bila izročena po 65-*^ "minutni konferenci med Titom 258 OSEB UBITIH V NEZGODAH NA LABOR DAY Razne nezgode, ki so se primerile širom dežele včeraj na Delavski praznik, so zahtevale 258 človeških življenj. V prometnih nesrečah je bilo ubitih 187 oseb, utonilo je 29 oseb, v raznih drugih nezgodah pa je našlo smrt 42 oseb. Največ nesreč se je pripetilo v Californiji, kjer je promet zahteval 24 smrti, v raznih drugih nesrečah pa je izgubilo življenje 22 oseb. ICKES BO GOVORIL NA SHODU V CLEVELANDU Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! JI ameriškim poslanikom Pat-®rsonom. Poslanik ni hotel reči, ® čem sta govorila, toda je de-da je pogovor "kona^rukti-in prisrčen." ..^f^čakuje se, da bo neki ame-^'ski zrakoplovni tehnik v teku dni odpotoval v Ljubljano, Jer bo ugotovil, da-li je letalo, ^ je bilo sestreljeno 9. avgusta, ''^ogoče popraviti. Ocenjeno letalo se še vedno '^^haja na kraju, kjer je bilo Prisiljeno na zemljo, pod stražo Jugoslovanskih vojakov." * Washington, 31. avgusta Državni podtajnik Dean Ache-je danes izjavil, da bodo Ze-jojene države zahtevale od-odnino od Jugoslavije za dvo-letal, ki sta bila sestreljena jugoslovanskim ozemljem, odrobnosti glede odškodni-katera se, bo zahtevala, bodo NOVI GROBOVI doloi cene, kadar dospejo v Wash LOUISE LENARŠIC V soboto zjutraj ob 8:15 uri je preminila v Huron Rd. bolnišnici dobro poznana Louise Lenaršič, rojena Krašovic, stara 55 let. Stanovala je na 1144 Norwood Rd. Doma je bila iz vasi Gora pri Sodražici, odkoder je prišla v Ameriko pred 41 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, podrt št. 25 SŽZ in društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. Soprog John je umrl pred osmimi leti in pol. Tukaj zapušča 3 sinove: Johna, Franka in Josepha, štiri hčere: Mrs. Frances čerček, Mrs. Mary Cimperman, Mrs. Olga Mestek in Mrs. Lillian Kordish, osem vnukov, brata John Krašovic in v starem kraju pa sestro Marijo Marolt in brata Antona. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob deveti uri iz Zakrajškovega polna v cerkev obeh toeidentov, le '" " " Acheson rekel Adi amičev članek v PM v pisatelja Louisa Adami-^ glede razmerja med Zedinje- izM in Jugoslavijo je v ponedeljekovi izdaji new-o^kega dnevnika PM. Prvotno ^ ilo javljeno, da izide v izdaji in nedeljo. Vsebina Širnega članka, ki prikazuje o|5*^®|°^^iisko stran v zvezi z napetostjo, bo priob-v "Enakopravnosti" v pri-^(^jih dneh. OBISKU "^114^ Mihčič, io Ave., se nahaja- ^ obisku Mr. in Mrs. Frank in hčerka iz Shinns-' W. Va. Pravijo, da se jim ® dopade v Clevelandu. du, Prvič i s katerim se nista 32 let, ter k sestrič- na obisku v Clevelan-p"' nahaja Ignatius Arko iz I Calif. Semkaj je pri- s k bratu Johnu na 1063 Ad-^ison Rd. ^'dela ^ ____ ^j'^^rs. Mary Abram, 1010 E. iio« Mrs. Fanny Masnik, 1189 E. 74 St. OBISKU Ql^.^^trabane, Pa., je prišla na k M Turk, in sicer Mrs. George Bergoch, ® Glencoe Ave. Upamo, d prav dobro zabava v naši me-^ropoiij brata, Vincenta in Petra, sestro Lucijo in veliko sorodnikov. Tukaj je bival 23 let in je bil član društva Združeni bratje št. 26 SDZ. Več let je vodil grocerijo na Grovewood Ave. Zapušča žalujočo soprogo Rose, rojeno Obed, doma iz Cerkne na Primorskem, dva sina, Edwordo in Roberta, ter veliko sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., na Highland Park pokopališče. * FRANK LEG AN Po daljši bolezni je umrl v petek večer ob 6. uri Frank Le-gan, star 59 let, stanujoč na 1586 E. 26 St. Doma je bil iz Žužemberka, odkoder je prišel semkaj pred 47 leti. Nekaj let je vodil gasolinsko postajo na E. 78 St. i^ Union Ave. Bil je član društva Kras St. 8 SDZ. Tukaj zapušča soprogo Jennie, hčer Mrs. Jean Dropik, in vnukinjo. Pogreb se je vršil danes Po dolgi bolezni je preminil l^^raj ob 8:15 uri iz Ferfoliato-na svojan doom na 15422 Cdt-lyega pogrebnega zwnxla, 9116 cutta Ave. poznani Anton^Umon Ave. v cerkev sv. Ko-Ogrinc, star 70 let. Doma je bil' ^""ibkila na E. 26 St. in Supe-iz vaau IjBVstke fiira sv. Gbnegor,: rio? t* n!ik) na (;alvary kjer zapušča več sorodnikov.|pokopališče. ^ Tukaj je bival 48 let in je bil sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. * ANTON OGRINC SLOV. ŠT. 8 Siv krožka št. 3 Progre- ^ Slovenk se opozarja, da la j^tri večer ob 8. uri vrši-v Slov. društvenem do-Pr Recher Ave. Članice so ene, da se udeležijo v obil-številu. AVEK vjj, oglasu glede zemljiškega jjj?^j^lca L. Petricha, 19001 Ved Ave., je bila v petek na-"apašna ■ telefonska šte-ki bi se morala glasiti *ohoe 1874. ustanovni član društva Blejsko jezero št. 27 SDZ, in član društva Hrvatska sloboda št. 234 HBZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Zbacnik, doma z Sajovca, Ribnica, štiri otroke: Mrs. Angelo Cvek, Mae, Anthony, in Mrs. Jennie Babic, dva brata Johna v Pavis, W. Va., in Louisa v Cumberland, Md., sestro Mrs. Jennie Bom-bach v Johnstown, Pa., pet vnukov in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. * THERESA BOLLE V Glenville bolnišnici je umrla v soboto večer Theresa Bolle, rojena Rodman, stara 41 let, stanujoča na 1381 E. 51 St. Doma je bil iz Brežice na Štajerskem, kjer zapušča očeta George, brata Josepha in sestro Mary, ter veliko sorodnikov. Tukaj je bivala 37 let in zapušča žalujočega soproga Josepha, dva sinova, Josepha in Franka, ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob 1. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave.,« na Highland Park pokopališče. * ANTHONY SALAMANT V petek zjutraj, 23. avgusta, je bil zadet od truka na ulici v Buffalo, N. Y., poznani Anthony Salamant, star 50 let, stanujoč na 720 E. 93 St. Težkim poškodbam je podlegel v nedeljo večer, 1. septembra ob 10:45 uri v ondotni bolnišnici. Doma je bil iz vasi Salamant, Brešči-na pri Kanalu, kjer zapušča dva MARY SEME Ko se je v petek večer vračala iz "baby shower" na domu sina, je bila Mns. Mary Sčme, stanujoča na 1967 W. 93 St., zadeta od avtomobila na W. 93 St. in Madison Ave. Dobila je težke poškodbe, katerim je kmalu podlegla v bolnišnici. Njeno dekliško ime je bilo Stupka, ter je bila 54 let stara. Doma je bi^a iz vasi Otovec, fara Ribni-c% odkoder je prišla v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, sinova John in Stanley, hčere Mrs. Mary Gothro, Mrs. Stephanie Brellisford in Florence, vnukinje, in brata Johna. Pogreb se je vršil danes zjutraj iz Hein rich pogrebnega zavoda, 7311 Detroit Ave., pod vodstvom Louis L. Ferfofia zavoda ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. Čudno naključje je, da je bil njen oče pred 12 leti ubit od avtomobila in njen sin je našel smrt v avtni nesreči, ko se je pred devetimi leti zaletel v neki obcestni drog in ubil. Mrs. Seme je bila tudi povožena pred šestimi leti na Denison Ave., in W 65 St., ko je dobila tedaj prebito lobanjo in zlomljeno desno nogo, toda se je pozdravila. Monarhisti zmagali pri volitvah v Graji; levičarji bežgo v hribe Levičarji zmagali na Saksonskem Harold L. Ickes Dne 17. septembra se bo vršil v Masonic Hall velik ljudski shod, katerega prireja Progressive Citizens Committee, ki je na delu za izvolitev kandidatov ne glede na stranko, ki zagovarjajo napredne zakone. Glavni govornik na shodu bo bivši notranji tajnik Harold H. Ickes, ki je bil eden izmed vodilnih članov Rooseveltovega kabineta. Poleg njega bo govoril tudi progresivni radijski komentator in pisatelj dr. Frank Kingdon. Vstopnina na shod je 80c. V predprodaji se dobijo vstopnice v uradu Progressive Citizens Committee, 301 Leader Bldg. in rezervirajo se lahko tudi po telefonu MA 7306. « 70 mrtvih v krvavih izgredih v Indiji BOMBAY, Indija 8. sept. — To mesto je bila danes pozori-šče krvavih bojev med mohame-danci in hinduji, v katerih je bilo 70 oseb ubitih, 250 pa resno ranjenih. Policija je ponovno ustrelila na množice in ukazala, da po določeni uri ne sme nihče na ulico. Mohamedanci, ki zahtevajo samostojno vlado, protestirajo proti nastopu provizorične vlade, ki sestoji iz članov indijske kongresne stranke. Na čelu vladi, ki ima formalno voditi upravne posle pod britsko kon-i trolo, medtem ko se bo pisala nova indijska ustava, stoji predsednik kongresne stranke Pandit Jawaharlal Nehru. Mahatma Gandhi svari proti Angležem Muslimanska liga je naznanila, da ne bo nikdar sodelovala s kongresno stranko, ki zastopa hinduje. Mahatma Gandi je nocoj izjavil, da se kongresna stranka ne more nikdar združiti z Angleži proti mohamedancem. Rekel je: Ako se boj med hinduji in muslimani ne da preprečiti, tedaj naj svoj boj izbojujejo sami. Dokler se bomo zanašali na britsko orožje, toliko časa ne more biti prave svobode v Indiji." BERLIN, 2. sept. — Prve občinske volitve, ki so se vršile včeraj na Saksonskem, ki se nahaja v sovjetski okupacijski zoni, so prinesle zmago kandidatom združene socialistične 32 oseb ubitih v krvavih volilnih spopadih; kralj George se bo v teku dveh ali treh tednov vrnil v Atene ATENE, 2. septembra. — Pri plebescitu glede povrat-ka monarhije, ki se je vršil včeraj v Grčiji, so monarhisti zmagali z okoli 70-odstotno večino, kakor se je pričakovalo. V Grčiji se namreč nahajajo britske čete in na krmilu stranke, v kater^zavzemajo ko- je režim, ki je naklonjen monarhiji. Na dan volitev in tekom dni'' munisti vodilna mesta. Kandidati, ki so bili izvoljeni, ostaneio v uradih za dobo dveh let. Kot razvidno iz skoro popol-, nih volilnih poročil, je združena komunistično - socialistična stranka dobila več glasov kot pa so jih dobili kandidati opozicije, ki je sestojala iz liberalne demokratske stranke in krščanske demokratske zveze. Opozicija trdi, da je bila njena kampanja po mnogih manjših krajih ovirana, ker ni imela prilike vložiti kandidatskih list. BRICKER IN HUFFMAN SE STRINJATA GLEDE RUSKE NEVARNOSTI" WEST UNION, O., 2. septembra. — Tu sta govorila danes na prireditvi delavskih unij pred okoli 6,000 osebami bivši gov. John W. Bricker, ki je republikanski kandidat za zveznega senatorja in sedanji s,e n a t o r Jam.es W. Huffman, demokrat, Oba sta dejala,, da mora biti Amerika "edina in niočna spričo razkrajajočih se mirovnih pogajanj. ' , , Bricker, ki je govoril prvi, je rekel "Ako Ain^rika ne nastopi proti Rusiji kot en mož in brez vsakega popuščanja, se nahajamo na poti k tretji svetovni vojni." Huffman, ki je Brickerju sledil, pa je izjavil: "Amerika mora spriča močne ruske opozicije skrbeti, da bo močna in varna, ako se hočemo izogniti novemu Pearl Harborju." V ZADNJO CAST Članice društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ in dru štva sv.. Ane, št. 4 SDZ so pro-šene, da pridejo nocoj v Zakraj-škov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Louise Lenaršič. Njen pogreb se vrši v sredo ob 9. uri zjutraj in članice naj se po možnosti ude ležijo. RODZINSKIJEVA MATI JE DOSPELA-V NEW YORK V nedeljo 1. septembra je dospela z letalom iz Londona Jad-wiga Rodzinski, stara 76 let, iz Lwowa na Poljskem, in pristala na La Gukfdia letališču, kjer jo je čakal njen sin Artur Rodzinski, bivši dirigent Clevelandske-ga orkestra in sedaj vodja New York Philharmonic orkestra. Mati in sin se nista videla devet let. AMERIKANCI USTRELILI CIVILISTA V GORICI GORICA, 1. sept. — Ameriški okupacijski detektivi so snoči v okolici sv. Andreja v slovenskem predmestju ustrelili neznanega civilista, ki se je zoper-stavljal, kot poroča poveljstvo 88. divizije ameriške armade. , župan Burke okreval župan Thomas A. Burke, ki je v začetku avgusta zbolel in se moral podati v bolnišnico, kjer se je podvrgel operaciji, je popolnoma okreval in se je danes zopet vrnil v svoj urad v mestni hiši, kjer ga čaka več perečih problemov, katerim bo moral brez odlašanja posvetiti svojo pozornost. SEJA ODBORA ZA SPOMENIK Odbornike in člane odbora za postavitev spomenika na vrtu SDD na Waterloo Rd. se vabi na važno sejo, ki se bo vršila v sredo večer ob 7:30 uri v čitalnici SDD na Waterloo Rd. MESTO VENČA Mr. in Mrs. M. Poklar iz 1165 E. 72 St., sta darovala v našem uradu $5 za otroško bolnišnico mesto venca za pokojno Mrs. Jennie Bostjančič, za kar se jima v imenu odbora iskreno zahvaljujemo ! POZDRAVI Prav lepe pozdrave vsem . pri jateljicam i n odjemalcem pošiljati iz Chicage Mrs. Rozie Zdesar in hčerka Rosie iz E. 200 St. Dobro se zabavajte! pred volitvami je prišlo med žan-darmerijo in levičarji, ki so vodili kampanjo za republiko, do številnih spopadov, tekom katerih je bilo ubitih najmanj 32 oseb. Policija poroča, da so v Gala-tisti blizu Soluna "komunisti" vprizorili napad na policijsko postajo, pri čemur so bili štirje "komunisti" ubiti. V nekem drugem sličnem incidentu, ki se je primeril v okraju Larissa, je bilo na dan volitev glasom vladnega poročila ubitih sedem "komunistov." Ostale žrtve spopadov med policijo in "komunisti" so padle dan pred volitvami. Kakor se poroča, je na sto-_ tine levičarjev v pričakovanju monarhistične zmage začelo be-žativ srbsko gorovje. V Atenah je bila v skupino monarhistov vržena ročna granata, pri čemur sta bila dva vladnp, ur-adnika ubita. Tovariši žrtev so nato šli na dom lokalnega komunističnega voditelja Edomeana Kokhilakisa in ga ustrelili, ko je ležal v postelji. V nekem kraju, sedem milj od Aten je množica mpnarhistov napadla nekega komunističnega opazovalca na volišču, in ga smrtno nevarno pretepla. Neki »časnikar poroča, da je tekom obiska ducata volišč v Atenah našel samo eno volišče, katerega so obiskali ameriški in britski uradni zastopniki, ki so imeli "nadzirati" grške volilne metode. Moskovski radio je na dan volitev poročal: "V Grčiji se vrši plebiscit pod fašističnim rojali-stičnim terorjem in s tujimi četami v deželi." Sovjetski zunanji minister je na dan pred volitvami v Parizu izjavil, da navzočnost britskih čet in prihod ameriškega bro-dovja v Sredozemlju "predstavlja resno podporo obstoječi grški vladi." Na seji varnostnega sveta v Lake Success N, Y., je bila Ukrajina zavrnjena, ko je njen delegat zahteval, da se mu dovoli prečitati izjavo, v kateri je bila proti Grčiji naperjena obtožba, da ogroža mir na Balkanu. LONDON, 2. sept. — Grški kralj George II je bil "zelo srečen," ko* je zvedel izid plebiscita, je izjavil neki vladni zastopnik. Kakor se je zvedelo, se kralj namerava vrniti v Atene v teku dveh ali treh tednov. 200 "komunistov" ubitih v severni Grčiji ATENE, 31. avgusta—Grška vlada je danes naznanila, da je bila bitka med komunisti in orožniki v severni Grčiji pokončana "celotna komunistična tolpa," ki je štela okrog 200 mož. Do spopada je prišlo v bližini gore Paikon, okrog 10 milj od jugoslovanske meje v centralni Macedoniji. Spopad med Angleži in Židi v Tel-Avivu JERUZALEM, 2. septembra. — Vlada naznanja, da je bilo danes ranjenih več britskih pomorščakov, ko so Angleži v Tel-Avivu naleteli na odpor 400 Židov, ki so se nahajali na krovu ladje "Four Freedoms", ki je prinesla v Palestino okrog tisoč "ilegalnih" židovskih ' naseljencev. Omenjena ladja je bila "prva, !ti je dospela v Palestino, odkar je Anglija začela z deportacijo lovih židovskih naseljencev na jtoku Ciper. Predno so angleški nornarji prevzeli ladjo, je 12 naseljencev skočilo v morje z očividnim namenom, da odpla-/ajo na obrežje. Sladkorna znamka 51 postala veljavna WASHINGTON, 2. septembra. — V nedeljo je postala veljavna posebna racijska znamka 51 v knjižici št. 4, s katero bodo gospodinje mogle nabaviti pet funtov sladkorja do 31. decembra, ako ga bo imel trgovec v zalogi. Omenjenega dne je imela poteči sladkorna znamka 49, ampak ker v mnogih mestih obstoja pomanjkanje sladkorja, je urad OPA veljavnost znamke podaljšal do 30. septembra. Posebne znamke 9 in 10 so veljavne do 31. oktobra v svrho nabave sladkorja za konservira-aje. Zaj vsako se dobi pet funtov sladkorja. Semenj v korist Lakewood bolnišnice V petek 13. septembra od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer se bo na prostoru 15420 Detroit Ave., obdržavalo veiiko razprodajo zbranega blaga "belega slona" za korist in v podporo Lakewood bolnišnice. Razprodalo se bo veliko obleke, čevljev, moških, 'ženskih in otroških, porcelanasto posodo, steklene predmete, zlatnine, in hišnih potrebščin. Izkoriščevalci na delu Kot poroča prometni komisar John R. Sammon, so nekateri prodajalci na mestnem letališču iznašli posebno metodo, da so z zlato papirnato zvezdo zakrili pravilno ceno programov, ki so bili po 35 centov, in jih prodajali po 75 centov in celo po $1, da so na ta način naredili več dobička. POROKA Zaročila sta se Miss Mildred Kramar, hčerka Mr in Mrs. Anton Kramar, 801 E. 154 St., in Tony Godina, sin Mr. in Mis. Anton Godina, 19702 Mohawk Ave. Čestitamo! STR4N 2 ENAKOPRAVNOST 3. septembra, 1940 ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. <1S3) ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 issued Every Day Except Saturdays, Sundays an^ Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)---- For Half Year—(Za pol leta)--- For 3 Months—(Za 3 mesece)-- -$7.00 . 4.00 . 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)-- For Half Year—(Za pol leta)-- For 3 Months—(Za 3 mesece)-- _S3.00 _ 4.50 _ 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta)__ .$9.00 _ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. Mirko G. Kuhel, (lajnik SANSa): • KDO JE KRIVEC? ■ Zadnja poročila kažejo, da bo spor med Ameriko in Jugoslavijo mirnim potom poravnan. Ne bo pa končana strupena propaganda proti Jugoslaviji. Takih incidentov kot je bila blejska tragedija se torij ska reakcija celo veseli, kajti dajejo ji navidezno dober povod za povečanje svoje reakcijonarne gonje proti Jugoslaviji, oziroma da smo dosledni — proti Sovjetski zvezi in nji naklonjenim državam. ' Pretekle tedne je ta kampanja dajala Jugoslaviji tako sramotno publiciteto v ameriškem tisku, da je vsakega poštenega človeka, predvsem pa zavedne Amerikance jugoslovanskega pokoljenja, zabolela globoko v srqe. Bolečina je bila dvojna: kot ameriške državljane nas je zabolela tragična smrt petih ameriških letalcev, ki so popolnoma nedolžni izgubili svoja mlada življenja nekje na gorenjskih gorah; zabolelo nas je in zgražali pa smo se tudi nad okoliščinami, ki so privedle do tega tragičnega incidenta* kije v lahkomišljeni in brezskrbni ameriški javnosti provociral veliko antipatijo napram novi Jugoslaviji in njenim težnjam za ohranitev tistih pridobitev jugoslovanskih narodov, zaradi katerih so žrtvovali 15 odstotkov svojega prebivalstva in tako ogromno gospodarsko škodo, da jo bodo še dolgo občutile prihodnje generacije Slovencev in drugih Jugoslovanov. Če bi naš ameriški tisk bil bolj toleranten in nepristranski, bi ta umetno zasajena antipatija napram Jugoslaviji bila bolj umljiva. Ker pa je pretežna večina ameriškega žurnalizma pod kontrolo reakcije — domače in kontinentalne — prikazuje le eno stran tega umetno ustvarjenega dogodka in s tem upa doseči popoln razkol med Vzhodom in Zapadom ter tako doseči politično ono, kar Hitler, Mussolini in Hirohito niso dosegli militaristič-no. Nazadnjaško časopisje je analiziralo ameriško-jugo-slovansko epizodo v luči lažipatriotizma in to analitično teorijo je z največjo slastjo potisnilo v požiralnik svojih čitateljev. In povprečnega ameriškega čitatelja poznamo. Zanaša se na mnenje poročevalcev, ki imajo direktna navodila o čem in v kaki luči morajo biti pisana njihova poročila. Ti fakti so bili že večkrat temeljito dokazani, toda ameriška javnost se še ni ničesar naučila . Trezno razmo-trivanje obeh strani tega tragičnega dogodka — jugoslovanske in ameriške strani — n i m a^ prostora v glavnem ameriškem tisku in ta žalostna, a resnična situacija je največ odgovorna, da je Jugoslaviji sovražna klika ustvarila konfuzijo v javnem mnenju ter predstavila našo najboljšo zaveznico za sovražnico, ki v zahvalo za prejete dobrote baje strelja na naša letala. Kaj je ozadje vsega tega? Jugoslavija je od treh strani obkoljena od anglo-ame-riške vojske, ko je poveljniki v glavnem nasprotujejo notranjemu razvoju v Jugoslaviji. Angleške čete okupirajo Koroško in severni Stajer. Angleške in ameriške čete so , zasidrane za Morganovo črto, ki je presekala Slovensko Primorje na dvoje. Po sinjem Jadranu plovejo ameriške in britanske križarke, ko jih topovi odprto in preteče žugajo jugoslovanski obali. V Grčiji so britanske čete, ko-jih pozornost je bolj obrnjena proti severu — Jugoslaviji — nego politični zmešnjavi v Grčiji. V Italiji, Avstriji, na Koroškem so v službi anglo-ameriške vojske in pod zaščito zaveznikov razni elementi bivše jugoslovanske kra-]jeve vojske, četnikov, belogardistov in ustašev, katere so njihovi voditelji uverili, da bo kmalu prišel čas, ko bodo njihove čete prekoračile jugoslovanske meje in končno uresničile program, radi katerega je izgubil glavo Draža Mihajlovič in njegovi kolegi v izdajstvu, ki so v najhujši uri narodov Jugoslavije izkoristili priložnost in se za dosego svojih izkoriščevalnih namenov poklonili Hitlerju in Mussolini ju ter se obrnili proti svojemu lastnemu narodu. Jugoslovansko ljudstvo s strahom opazuje vse te preteče kretnje — postalo je nezaupno. Angleško - ameriška letala in bombniki, ki so v večjem številu preletavala slovensko ozemlje vzlic močnim protestom od strani jugoslovanske oblasti, so ta strah in to nezaupanje še pove-čal^. Med 16. julijem in 8. avgustom tega leta je bilo naštetih nič manj nego 172 tujih letal nad Jugoslavijo. Med temi je bilo 87 velikih bombnikov in 40 lovcev. V svojem ultimatumu 20. avgusta priznava naš državni department, da je v isti dobi ameriška vojska napravila 74 poletov med NOVICE IZ JUGOSLAVIJE PonalU iz "Slovenskega poročevalca" PREGANJANJE KOROŠKIH SLOVENCEV Celovec, 25. julija. — V juniju so angleške zasedbene oblasti skupaj z avstrijskimi orožni-' ki in pod vodstvom nekega I Franceta Mesarica, ki je med vojno služil pri gestapu v Mari-' boru i;i je ob prevratu zbežal na Koroško, aretirale 20 zavednih koroških Slovencev, ki so se med vojno izkazali kot neustrašeni borci proti nacifašizmu. I Največje razburjenje med ljudstvom je povzročila aretacija I Fera Elizabete in njenega 70-1 letnega moža Leonarda ter 171 letne Štefke Podojsteršek, ki je bivala pri njih. Fera Elizabeta, i ki je stara že čez 60 let, so tudi med vojno nacifašisti zaprli, ker ni hotela govoriti nemško in je bila vedno odločena protihit-i lerjanka. Istočasno z aretacija-] mi so oblasti povsod izvršile tu-, di preiskave in pri Rižnerju, Murnu, Pečniku in Fera vse pobrale. Rižner jevo trgovino s o popolnoma izropali in odpeljali iz nje celo opremo. j Na Koroškem je zaradi teh aretacij zavladalo veliko razburjenje. To, da angleška policija skupaj z belogardisti in bivšimi gestapovci ter avstrijskimi i orožniki zapira zavedne Korošie, j vzbuja slutnjo, da uživajo naci-j fašisti na Koroškem večjo za-I ščito kakor demokratično slo-!vensko prebivalstvo. Dogodki v, juniju kažejo, da je Koroška"! pred novim valom najhujših| preganjanj koroških "Slovencev. Slovensko ljudstvo na Koroškem je vpričo brezpravnosti, v kateri živi, upravičeno zahtevati čimprejšnjo priključitev k Jugoslaviji, da se reši preganjanje in zaživi človeka vredno življenje v svobodni državi. * SPOMINSKI PROGRAM NA VIŠKEM POKOPALIŠČU Dne 23. julija ob 7:30 zvečer! se je na viškem pokopališču vr-1 i šila spominska slovesnost za 18 žrtvami italijanskega fašizma z Brda pri Ljubljani. Dne 24. julija 1942 leta popoldne so prihrumeli opijanjeni fašisti na Brdo, pričeli požigati hiše in ropati. Vsakega moškega, ki so ga našli doma, so ustrelili. Lju-[ di so prisilili, da so gledali svo- ^ je skromne hiše, ki jih je poži-1 ral ogenj. Poleg tega so še naj druge načine terorizirali ljudi.' To js bil eden največjih poko-j Ijev in požigov takorekoč v sa-' mi Ljubljani. Popolnoma je bilo požganih 11 hiš, več pa tako, da v njih ni bilo mogoče stanovati. Najbolj sta trpeli ulici Pre-valj in Kolajbova. Da bi napravili čimveč škode, fašisti z vso opremo niso šli po cestah, temveč vdirali kar čez vrtove. Pri tem so podrli vrtno ograjo, ki jim je bila na poti, v trgovino Kolman pa so vrgli bombo ter jo potem popolnoma oplenili. * PREPOVED UPORABE NARAVNEGA LEDU Znanstveno dokazana je mož-n o s t prenašanja infekcijskih bolezni črevesja (tifus) po na-ravnen ledu, posebno še ako je led iz stoječe vode, ribnika, zaradi gnilobe vode in drugega onesnaženja, predvsem po dotokih. Vsled tega je iz zdravstvenih ozirov potrebna prepoved uporabe naravnega letu povsod t^m, kjer pride led v neposreden dotik z jestvinami in nasladili, v prvi vrsti pa pri pijačah, kot medica itd., ko se led doda pijači. Posredno je možna okužba na ta način, da si osega, ki je na primer zaposlena p r i izdelavi sladoleda, okuži roke s prijemanjem naravnega ledu ter tako prenese klice na sladoled. Strogo se prepoveduje uporaba naravnega ledu za polaganje na jestvine, posebno one, ki se uživajo neprekuhane ali ne-prepečene, prav posebno pa za neposredno hlajenje pijač. Za restavracijske^ hladilnike (hladilne omare), kjer led ne pride v neposredni dotik z jestvinami in pijačami, je uporaba naravnega ledu možna pod pogojem, da oseba, ki je neposredno zaposlena s pripravljanjem jedil ali točenjem opojnih pijač, ne prijema naravnega ledu, oseba, ki s tem ledom polni hladilne omare, pa si naj po izvršenem delu dobro opere roke, preden gre k drugemu delu v podjetju. Iz higijenskega stališča se iz-rečno priporoča za hlajenje jestvin, nasladil in pijač le umetni led, da se tako preprečijo infekcije po naravnem ledu. Druga stvar je vzdrževanje. Lastno kapnico vzdržuje gospodar in jo snaži. Za skupno javno kapnico se navadno nihče ne briga. Pogostokrat se zgodi, da filter ni bil osnažen, odkar je bil zgrajen. Jaški so polni peska, blata in listja, cevi in žlebovi za-mašeni, voda ne more dotekati v kapnico, črpalka je pokvarjena —pa odpirajo pokrov ter zajemajo vodo s korci—in voda curlja zopet nazaj v kapnico, z njo vred pa mogoče milijoni bolezenskih klic. Kdo naj to popravi, kdo plača? Bolj oddaljeni sosedje si mislijo: popravi naj tisti, ki ima vodo najbliže! Bližnji pa pravijo: tudi drugi hodijo po vodo, naj tudi oni popravljajo. Na ta način ostane delo neizvršeno in škoda počasi narašča. Lepega dne bo treba obnoviti polovico žlebov in cevi, odkopati zamaše-ne jaške in cevi, dobaviti novo črpalko itd. Kdo bo pa to plačal ? Ali mislite, da bo skupnost podpirala ljudi, ki se niso mogli in hoteli pravočasno zediniti, kako bi z najmanjšimi stroški in delom popravhi prve napake. Taki ne zaslužijo podpore skupnosti. Če se še sedaj ne bodo mogli zediniti, si bo moral v kratkem zgraditi zopet vsak sam svojo kapnico, kar bo pa zahtevalo dosti več denarja in dela. K sreči pa so takšni kraji pri nas že zelo redki. V kraju, kjer so take javne kapnice ali vodnjaki, naj se ustanovi vodna zadruga a! i pa v okvirju Krajevne ljudske oblasti poseben odbor. Interesanti naj izvolijo iz svoje srede tovariša in mu poverijo nadzorstvo nad napravo in skrb, da se voda ne uporablja po nepotrebnem. Čim opazi kdo kak ne-dostatek, ga prijavi nadzorniku, ki oskrbi popravilo. Vsaj enkrat letno je treba napravo pregledati in očistiti. Da so stroški manjši, naj vsi interesenti sodelujejo z udarniškim delom, ^e je treba z vodo štediti, naj nadzornik neposlušne enkrat ali dvakrat opomni. Če to ne zaleže, naj jih na masovnem sestfl-ku javno opomni. In če bi še to ne zado- stovalo, naj dotičnemu zabrani odvzem vode iz skupne naprave; kdor ne upošteva interesov skupnosti in škoduje drugim, ni vreden sadov skupnosti. Jasno je, da tudi v vodni preskrbi ne gre brez denarja. So popravila, ki jih ni mogoče izvesti udarniško. Treba je popraviti omete, žlebove, črpalke. Ta popravila morajo biti izvedena brezhibno in zato jih mora izvršiti strokovnjak. Tovariš, ki mu je povrjeno nadzorstvo, naj približno proračuna, koliko bi letno stala taka popravila. Če se še upošteva, da bo treba nekoč nabaviti nove žlebove, novo črpalko in podobno ter da je treba denar za te stvari zbirati že danes, bo lahko določiti, koliko denarja se mora zbrati letno. Ta 'znesek se razdeli pravično na vse, ki imajo količkaj koristi od skupne vodne naprave. Nima pomena pobirati ta prispevek na primer enkrat na leto. To bi bil že strošek, ki bi ga I bilo težje utrpeti. Bolje je po-: birati večkrat letno, recimo me- I I sečno, potem pa ta prispevek ne j bo povzročal težav. Ob koncu leta pa mora zadruga ali odbor ali nadzornik poročati, kako je gospodaril s skupnim denarjem. Vse take javne naprave so ljudska imovina in ljudstvo jih uživa. Dolžnost ljudstva in s tem krajevnih Ljudskih odborov je, da skrbijo zato, da ljudska imovina ne trpi |kode, da se v redu vzdržuje. Vzdrževati pa morajo te vrste ljudsko imovino tisti,' ki jo uživajo in nosijo obenem tudi odgovornost zanjo. Ni pravilno vso skrb obesiti enemu samemu na ; amo, vsi drugi pa stoje ob strani. Vsi morajo sodelovati. Saj je potrebno la malo dobre volje, organizacije, uvidevnosti, zanimanja ter redni prispevki za vzdrževanje in po potrebi malo udarniškega dela z zavestjo, da z delom za skupnost koristimo tudi sebi. Tako bodo javni vodnjaki ter kapnice v redu, snažne, ter v okras vasi. Ljudstvo, za katero so postavljene, pa bo imelo res stalno korist od njih. Po osvobojenju v ljudski šoli Posneto iz "Slovenskega poročevalca" Preskrbito potrebno nego slovenski mladini v Slovenijil Prispevajte za otroško bolnico v Slovenijil V uradu "Enakopravnosti" lahko oddasle vaš deleži Težave z našimi kapnicami in vodnjaki Posnelo iz "Slovenskega poročevalca" Z našimi javnimi kapnicami in vodnjaki imamo slične težave, kot je bilo že zadnjič razloženo pri vodovodih. Imamo pa če eno težavo več, ki je značilna dediščina preteklosti. Mnogo kapnic in vodnjakov je v privatni lasti. Navadno niso tehnično niti zdravstveno posebno dobre; kapnice so skoraj vedno premajhne zbiralne ploskve. Toda vzdrževane so večinoma kar dobro, zlasti velja to za črpalke. Bodisi lesene ali železne—če se I)o:cvari'o, jih gospodar hitro popravi ali da popraviti. Pri kapnicah zna štediti z vodo in ne dopusti, da bi jo kdo po nepotrebnem trosil. 2e porabljena vocla od pranja ali umivanja se zliva na vrt, travnik ali k drevju, da res ne gre nobena kapljica v izgubo. Ce se pa zgradi javna kapnica za vso vas ali vsaj za več hiš, je slika drugačna. Prvo kar opa- ziiro je to, da ljudje čez noč ne znajo včč štediti z vodo. Perejo navadno kar pri kapnici in voda odtoka neizrabljena; otroci izčrpavajo velike množine vode, zrlivajo vrtičke itd. Ce kdo opomin a k štednji, velja za sitneža. Saj s stališča zdravja je želeti, da S3 koristno porabi več vode. Ce pa vode manjka—in to je navadno v krajih, kjer se grade kipnice—je treba gledati na vsako kapljo, sicer bo 6b suši, ko je voda najbolj potrebna, tudi najboljša kapnica prazna. Kapnice se gradijo za najnuj-iše potrebe 1 udi in živine. Tam, I kjer so rr.lakc se živina lahko jnrpija v njih. Že kapnice, ki so zgrajene za potrebe ljudi in ži-' vino, GO velike in drage. Ce bi I jih gradili za ono množino vode, j ki jo potrošimo iz zgrajenega ' vodovoda, pa bi bile kapnice I ogromne in še bi zmanjkalo streh za lovilne ploskve. Avstrijo in Italijo, toda letalcem je baje bilo prepovedano prestopiti jugoslovanske meje. Iz tega bi se sodilo, da so ostala letala bila angleška. Jugoslavija je protestirala, toda brez uspeha. Naš veleposlanik v Belgradu Richard Patterson je v svojem poročilu priznal, da je bilo res nekaj podlage za protest. (Konec prihodnjič.) K izvajanjem tovariša Win-klerja o delu ljudskošolskega učiteljstva v šolskem letu 1945-1946 naj povem •nekaj iz življenja in dela v razredu samem, kar bo nedvomno marsikaterega očeta in mater zanimalo. Po osvobojenju se nismo znašli samo pred močno porušeno predvsem pred porušeno in neu-domovino, učitelji smo stalj -£>.vnoščeno notranjostjo našil^ najmlajših. Bili so dnevi, ko je bilo delo v razredu tako naporno, da smo obupavali ter menili da ne bo šlo več. Da bi postala naša mladina podivjana, brez srčne kulture, brez umske izobrazbe, se je okupator poslužil vsega, kar je vodilo k temu cilju. Ko sem bil v letih okupacije nekaj časa učitelj na Dolenjskem in sem se po osvoboditvi od tam vrnil pod zeleno Pohorje, sem pričakoval nekako nadaljevanje svojega dela, samo to sem vedel, da slovenščine otroci na Štajerskem ne bodo bogvekako znali. Kraji, ki so imeli na osvobojenem ozemlju šolo, se niti zdaleka ne zavedajo, kako bi bilo z njihovo mJadino, če bi pouka ne bilo. Takrat, ko smo tam na Dolenjskem učitelji sami pozimi cepili drva, kurili in pometali, ko smo cesto sredi pouka pustili otroke in hajdi na varno, takrat se nam je zdelo šolsko delo silno težko. Tukaj pa, kjer so gospodarili Nemci in zatirali slovenski jezik, tu smo se znašli v takem položaju, da je bilo treba zbrati vso voljo in vso moč, pa je bilo včasih še skoraj premalo. Prve mesece so bile težkoče še vedno večje. Učil nobenih, discipline nobene, čuta za red in snago niso I poznali, da o poštenju niti ne govorim. Smo pa kmalu ugoto-i vili, da se znajo otroci odlično 'boksati, kaj je moje in kaj tvo-[je, tega niso razlikovali, tudi ^ ključ ni pomagal. Pozdravljali I niso, pretepali so se ali sredi I ulice ali v cerkvi ali v razredu \ in kjer koli. Kaj pa znanje ? V petem in šestem razredu ni bilo med učinci niti enega, ki bi znal pisati pravilno sem ali pa po nareku navaden razširjeni stavek. Toda kaj kmalu so stopile v ospredje zdrave in klene sile naše mladine. Volja do znanja in zavest, da je znanje nujno po-' trebno in maršalove tri zapovedi "uči se—uči se—uči se!" so postale kmalu gonilna sila vsega dela. To tekmovanje v učenju je prešlo nekaterim kar v strast. V petem razredu niso čitali, nego zlogovali ali pa tudi črkovali. Nekega učenca so sošolci dražili, da pri tekmovanju s sou-čoncom ne bo uspel, da bo "pogorel" v čitan u berila. Slučajno nem pa slišal, kako se je zakli-njal, da bo uspel, pa naj se uči tudi vso noč. Partizahske pesmi so peli zelo radi,'Kajuhove jim pa gredo kar do srca, radi se jih uče na pamet. Zelo radi čitajo-dnevno časopisje, brošure, izrezke iz časopisov in slike so prinašali sami od sebe v šolo, jih tam nalepili v j posebno mapo, pri jezikovnem pouku smo pa vse premleli. Mirno trdim, da pred vojno v' dveh letih ni učitelj storil v šoli tolikega dela kot letos, ne računajoč izvenšolskega dela. Naši najmlajši bodo dobri zadrugarji, kajti čut za skupnost in geslo' "Kdor ne dela, naj ne je" jim je ■ "obsedelo," kakor da pač nikoli drugače na svetu ile bi smelo biti in ko smo govorili pri zgodovini o borbi slovenskega kmeta za svobodo, so se jim kar stiskale pesti, pa je enemu kar ušlo, da se on ne bi pustil od grašca-ka in valpta niti tedaj, niti danes. Pri obisku tovariša nadzornika je neki učenec izjavil, da bi se raje do smrti pretepel, kot izročil svojo last tujcu. Tujega nočejo, svojega ne dajo, to jim je prešlo v meso in kri. Zato vem, da bodo pošteni in pravični, ker vedo, da vodi naša država tako najpravičnejšo politiko. Rekel bi, da ti otroci resnico bolj sprejmejo ^a resnico kot cesto odrasli. Ti najmlajši na primer ne morejo razumeti, kako je bilo sploh mogoče, da ni bila zemlja že od pamtiveka vedno last tistega, ki jo obdeluje. Borba delavca in kmeta od kniečkih uporov in francoske revolucije je bila v šoli vedno zanimiva snov za razgovore in pO" dajanje težke poti našega naroda od takrat do danes. Za razvoj naše narodne književnosti, pot, k^iko smo mi Slovenci ustvarjali svojo kulturo, za nase pesnike in pisatelje od Trubarja dalje kažejo otroci veliko zanimanje. Včasih sem imel občutek, da hočejo poznati vsak korak ustvarjanja naše kulture. Prešeren jim zelo ugaja radi svojih preroških besed, najbc^j med vsemi pa Cankar, ki se zavzema za reveže ter išče pravico. Pravico, ki v očeh teh najmla]' ših mora zmagati, vedno in pO' vsod. Kadar koli je nanesla pn* lika, so me prosili, da jim še še čitam Cankarjeve črtice-"Domovina, ti si kakor zdravje, CO jim je zavest največje dobrine življenja. Tako smo jim točili vedno samo čisto resnico, kakršne pred vojno nismo smeli. Zavest osaBi' ijonosti posameznika, kakor tU,' di celote, te dela šibkega. 4 vidite njih obraze sedaj, ko dobro vedo, kako velikega in moC' nega prijatelja imamo v Sovjetski zvezi! Videli so film "Praznik mladosti." Vendar pa imam občutek, da jim veličina sovjetske države, nje gospodarska moč in ljubezen sovjetskega človeka do rodne grude še vedno m čisto jasna. Preveč resnice naenkrat in težko jo dojemajo. S prezirom in sovraštvom zro otroci na nemški uničevalni načrt Slovanov, iznašajo krivic®' ki so jih doživeli v nemški šoUi imc".:v.Jejo sošolce, ki so bili ^ letih oJcupacije ljubljenci v šoli' a jim radi odpuste ter jih sprejmejo medse, kajti nič več jih ii| strah! O rdeči armadi bi hot°'^ sliijati vsak dan kaj povega-Zgodilo S3 je, da je bil za načelnika pionirjev izvoljen 14-letni A., ki je vodil "Hitlerjugend. Naslednji dan sta dva, ki prejšnji dan nista bila v šoli, to iZ" nesla in ves razred je zahteval, sedaj njegov odstop. Desetar ni delal domačih nalog, razred ga je razrešil, pra^ tako zdravstvenega nadzornika' ]{i ni vestno opravljal poverjen® mu službe. Kar slišijo o naših herojih, kakor nasprotno o izdajalcih, si do pičice zapomnijo-Prav všeč so jim junaštva njn^ enakih, posebno'to, kako so znali najmlajši kurirji često fašiste "za nos potegniti." Naša mladina je res vse drugačna, kot jo bila svoj čas, klen') zrnje takoj loči od plevela. D®' nes so disciplinirani, k čemur J® največ pripomogla pionirska ganizacija. prav z veseljem P®' magajo pri obnovi. Eno uro pr®d poukom so prišli dogovorno ^ šolo, samo da so iz potoka P^'' vlekli težko jekleno kolo. Pa di po pouku so ravnali tako. & tako mladino moremo pač nH"-' no zreti v bodočnost. Hotel sem podati s tem P^'' bližno sliko dela v šoli v prve"^ letu po osvobojenju ob vznožjih zelenega Pohorja, pa nič ne dV' mim, da je drugod tudi tako al* pa še bolje. E. Snude^"^' 3. septembra, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 BUDHIN DEMANT GUSTAV LE ROUGE odnesla nevarni sod daleč proč v kot, ostali so padli po Brady-ju in ga krepko privezali na osamljeno skalo sredi kaverne. To se je izvršilo tako naglo, da noben bandit še ni opazil zakladov, ki so ležali okoli njih. Z ironičnim nasmehom se je Misterija počasi kot mačka približala ujetniku. — Končno smo vas pa vendarle ujeli, je dejala pomilovalno. Storili ste pač vse, kar je bilo v vaši moči. Sedaj mislim, da mi brez ovinkov poveste, kje je demant. — Nikoli! je zarjovel Lionel in škrtal z zobmi, sicer pa tudi ničesar sam ne vem. — Laže! je vzkliknil Boby. Ravnokar ga je še imel v rokah. Udaril me je po čelu ž njim. Menda ga je vrgel proč, ko sva se, borila. — Bomo že videli, je rekla Misterija; demant moramo najti. Natančno so preiskali Lione-la, a našli so ničesar. — Morda ga je pogoltnil, je dejal^ eden mornarjev. — Nemogoče! je ugovarjal Boby, saj je velik kot pest. Še enkrat vam zagotavljam, da ga (Nadaljevanje) — Pusti vendar Mr. Bradyja, junaški Boby; saj vendar vidiš, da ni tako močan kot ti! Moram govoriti ž njim. Boby je le neracj izpustil Lio-nela. To je bil z enim skokom I^konci, ves divji, globoko užaljen v svojem moškem ponosu in športnem slovesu. Ves bled je skrival svojo jezo; toda v veliko začudenje Misteri-m njenega spremstva je mir-^0 potegnil cigareto iz žepa in jo zapalil. Nekateri mornarji ®o se bedasto smejali. — Sedaj, je vzkliknil zmago-®lavno, imam pa jaz življenje vseh v svojih rokah. Ce se kdo le gane, vržem cigareto semle v smodnik. Vse je spreletela zona in sto-so korak nazaj. Edino Mi-^t®rija se ni ganila. Občudova-^ ga je. ^ Nikoli ne bi mogla sovra-tako junaškega moža, kot ®te vi, je dejala in zardela od Razburjenja. Kar ste napravili, Je občudovanja vredno. Dajte Budhin demant in pustim oditi brezpogojno. Še več, vam Terryjevo hčerko, ^jen kristalni glas je zvenel ^ko iskreno in prepričevalno, a bi mu Brady skoraj verjel. ^aj če bi se pobotal? Ta mi-mu je šinila skozi možgane, ^ v tem trenutku ga je nekdo ''epko zagrabil za roke. Bil je °^y. ki se je v začetku tega prizora vrgel na tla in tiho zle-za Lionela. Ta je izgubil ravnotežje, a še v padcu vrgel go-^0 cigareto v smeri proti sodu ®^odnika. Malo je manjkalo, da i^i dosegel. Krik groze se je izvil iz vseh a že je eden mornarjev po-cigareto, dva druga sta pa takojšnji prevzem Hiša za eno družino, 5 sob; Velika lota; garaža; v bližini ^sher Body tovarne. — Cena $8,800. , PORATH realty 5777—10522 SUPERIOR AVE.—KE 8064 Mr. Pausic Mi ' govorimo slovensko BONCHA Refrigeration Service ^mmercial and Domestic Call HE 4149 BENEŠKI ZASTORI NAREJENI PO NAROČILU Prvovrstno delo — proračuni dani. Tudi prenovimo in popravimo zastore MILES PARK VENETIAN BLINDS MFGS. VETERAN MI 0201 Ob večerih: FA 3973 Mlada žena, I katere mož se nahaja pri vojakih, in bi rada delala po par ur na dan. dobi dobro delo za klerkinjo v lekarni Mandel Drug Cp. 15702 Waterloo Kd. wssxsxixsxsrjxsxsxsxsxiyixsxsxsx^^ "^OHN 2ULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 priporočamo rojakom za lonjenost za vsakovrstno za ^^'•ovalnino. S Radio & Electric Service 1011 East 64th Street p Albin Zbacnik, lastnik opravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba N ................ Ne dopustite, da bi vaši dolarji zgubili svojo veljavo! Investirajte sedaj za vašo bodočnost! Oglejte si te izredne nakupe. 4 trgovine, 9 stanovanj letni dohodek $5,196 Cena $40,000. 10 Stanovanj, letni dohodek $5,064 Gena $36,000. 10 stanovanj, 7 garaž; letni dohodek $3,300 Cena $25,000 PORATH REALTY RA 5777—10522 SUPERIOR AVE.—KE 8064 Mr. Pausic Mi govorimo slovensko PRIJATELJ. Appliance Service Jamčena posluga na pralnih strojih, čistilcih, likalnikih, itd. 1142 East 66th St. Tel: EX 2680 na domu: EX S985 je moral vreči proč, 'medtem, ko sva se borila . . . S strahom je Lionel gledal, kako so roparji preiskovali vse kotičke kaverne, a nikomur ni prišlo na misel, da bi pregledal tla na mestu, kjer je vtaknil demant globoko v pesek. — Kaj zato, je naposled dejala Misterija, ki je komaj skrivala svojo slabo voljo, vsekakor dobimo kamen. In obrnila se je k Lionelu, ki so ga nategnjene vrvi močno skelele: * — Le pogum, Brady, mu je dejala. Ali nočete povedati, kje je demant? Prav! Lakota in žeja vas že prisilita k temu. Ne grem odtod brez Budbinega de-manta. Obrnila mu je hrbet ia se delala, kot bi se več ne brigala zanj, naročila pa je Bobbyju, nja ga ne izpusti izprad oči. Ženska za snažen je šolskih poslopij; nočno delo; dobra plača Zglasite se pri. PROSPECT WINDOW CLEANING CO. 1107 Bolivar Rd., CH 6991 ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. Bth St. in Broadway Plača 93%ic na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R.R. Co. E. 9th & Broadway Odbor. podr. s+. 14 Slovenske ženske zveze za leto 1946: Frances Rupert, predsednica, Antonia Svetek, podpredsednica, Mary Unetič, 922 E. 209 St., tajnica, Frances Medved, bla-gajničarka, Mary Štrukel, za-pisnikarica. — Nadzorni odbor: Frances Globokar, pred., Frances Grčman, Mary Gregory. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 8. uri. AUTO BOEfY & FENDER MAN izkušen na tem delu dobi stalno delo po $2.00 na uro plače. Vpraša se pri Superior Body & Paint Co. 6605 St. Clair Ave. 8e Q tisoče Slovencev poslužilo Asthma Nefirin favil za naduho in dobili so ^jšavo. To zdravilo dobite pri Has. Mandel Drug Co. LODI MANDEL PH. C. Slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. IV. 9611 odprla: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. ■ Zaprta ves dan ob sredah. VASI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako jih oddasU v popravilo zanesljivemu čevljarju, k vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikai 16131 St. Clair Ave. DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ! Boljša postrežba in boljše delo. Forncz in dimnik sčiščen po "vacuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmounl 6516 Vselite se v svojo hišo! 6 sob za eno družino, vse sobe spodaj in veliko podstrešje. Fornez, kopališče; lota 40x144; na 20731 Goller Ave., v Euclidu. Cena $7,700. Takoj $3,000. Hiša za 3 družine na 5615 Carry Ave., med E. 61 St. in E. 55 St.; sedaj zarentana za $74 mesešno. Cena $8,700. Najprvo poglejte in če se vam dopade, potem pa pokličite L. PETRICH REALTOR 19001 KILDEER AVE. IVanhoe 1874 AUGUST KOLLANDER v Slov. Nar. Domu, 6419 St. Clair Ave. • POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in ^prejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj. • Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi. Njena pozornost je obrnila na nekaj drugega: baklje so več kot polovico že pogorele in njih dim je bil napolnil kaverno z zaduši jivim vzduhom, tako da je že bilo težko mogoče dihati. — Treba je bilo takojšnje pomoči. Dva mornarja sta dobila nalog, vrniti se na "Morsko lastovko" in prinesti seboj petrolejk in sveč, tako da bi bilo mogoče pri boljši luči raziskovati jamo in poiskati znameniti kamen. Mornarja sta se čez par minut vsa preplašena vrnila. — V spodnji hodnik udira morje. Izhod je zaprt . . . Pri teh besedah se je vseh polastila groza. Misterija je s silo zatajevala svoje nerazpoloženje. Misliti bi fhorala na to, je dejala hladno. Ko smo vstopili, je bila oseka, sedaj pa spet morje narašča. Tu nismo v nevarnosti. Treba je počakati, da spet pride plima. Da so tu shranjeni razni predmeti in celo smodnik, nam dokazuje, da morska voda ne prihaja nikoli do sem. Ujetniki smo za dve ali tri ure, a ne za več. — Kaj je treba storiti? je vprašal Boby, ki je kljub tej razlagi postajal nemiren. — Delajte, kar hočete! je odvrnila Misterija. Jejte, pijte, spočijte si! Goreti sme pa samo ena baklja, ne samo, ker je tre-; ba štediti razsvetljavo, temveč tudi, da zmanjšamo ta prokleti dim. Možje so takoj izvršili njeno povelje in razgrnili jestvine, ki so jih bili prinesli z "Morske lastovke". Vse je bilo strah. Težki vzduh je začel vplivati nanje. S težkim srcem in še težjo glavo so jedli, ne da bi bili lačni, pač pa so pili, kolikor so mogli, da si preženejo temne misli. V rdeči luči edine baklje, ki je tičala v skalni razpoki, so se težke, velike sence premikale po stenah. Nakopičena zlatnina se je tajinstveno blestela in mi-sterijozni odsevi so plesali v vedno bolj gostem dimu, ki se je vlekel po jami in polagma razširjal v sosednje hodnike. Moštvo je utihnilo, polotila se ga je čudna otrplost. Zdelo se jim je, da so stoletja nazaj in za vekomaj pokopani v tem mrtvaškem podzemlju. Tudi Misterija se ni mogla otresti tega bolestnega vtisa. Sedla je na tla, naslonjena s hrbtom na zaboj in polagoma so se ji zapirale oči. Končno je zaspala. Boby Bancroft je še enkrat pregledal vezi svojega ujetnika, ga sirovo sunil v prsi, legel na tla in tudi zaspal. Sedmo poglavje Rešen! Lionel ni spal; preveč so'ga skelele vrvi, ki so mu rezale meso. V glavi pa se mu je kar mešalo, omotica se ga je poloteva-la in zdelo se mu je, da se mu možgani razlete. Vedel je, da ne sme zaspati, da se prilika ne vrne nikoli več, okoristiti se s spancem sovražnikov. Obupno je napel vse svoje mišice in skušal raztrgati vezi, a te so ga le še hujše rezale. Treba je bilo iznajti kaj drugega. Po zelo težavnem zvijanju se mu je posrečilo, približati vrv, ki mu je vezala zapestja, ostremu robu skale, in potrpežljivo je začel drgniti. Čez dobrih deset minut je bila vrv predrgnjena in ena roka mu je tako postala prosta. Ostalo je bila igrača. Bil je % par trenutkih razvezan. Nekaj časa je ostal nepremično na mestu, da se mu odre-veneli udje oživijo. Potem je napravil nekoliko korakov in pazljivo poslušal. Nihče se ni ganil. Mornarji in roparji so vsi spali. Treba se je bilo okoristiti s to srečno priliko. Imel je svoj načrt, vedel je že, na kak na'cin se mu posreči ubežati; toda najprvo je bilo treba misliti na demant, ki je bil zakopan v pesku, dva koraka proč od njega. Naglo se je sklonil in začel brskati po pesku. Našel je kamen in ga vtaknil v žep svojega telovnika. — Neverjetno srečo imam! si je mislil. • V istem trenutku pa je baklja, ki je bila dogoiela do konca, šuste ugasnila. V kaverni je nastala popolna tema. Lionel se je začel počasi plaziti v smeri izhoda in skušal priti preko mož, ki so ležali po tleh in spali. (Dalje prihodnjič) Društveni koledar 7. septembra, sobota. — Comrades št. 566 SNPJ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. septembra, nedelja. — Cos-well Club—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. septembra, sobota — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. septembra, nedelja. — Zen-ski klub S. D. D. — Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 21. septembra, sobota. — Cami-ola Hive 498 The Maccabees. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. septembra, nedelja. — Zen- ski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. septembra, sobota. — Dru- štvo "Spartans" št. 576 SNPJ Ples v avditoriju Slovenske- ga narodnega doma na St. Clair Ave. 27, septembra, neCelja. — Moški klub cerkve sv. Pavla. — Ples v avditoriju SND. 29. septembra, nedelja. — Odbor za postavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 5. oktobra, sobota. — Društvo "Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek št. 1 ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 6. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 50. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. oktobra, petek. — Ples United American Slovene Youth of Cleveland v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. g##;: j. % ...s. %. X MICHIGAN WHEAT TITHING PROJECT ... A block-long fence of wheat was built at Adrian, Mich., for the Lord by Michigan and Ohio farmers who joined with Perry Hayden, Tecums'eh, Mich., to complete a six-year tithing project. The original cubic inch of wheat planted by Hayden multiplied into a 2,660-acre crop in its sixth year. ROBERT W. BOLTON SW'SiSi To ni mož iz drugega sveta, pač pa je to Robert W. Bolton, 9735 Woodward Ave., napelje-valec telefonov od Ohio Bell Telephone Co., opremljen z različnim orodjem in opremo, ki se jo potrebuje za vse prilike pri napeljavi navadnega telefona. Seveda, on ne nosi vedno s seboj vse te prtljage. Nekaj od tega se nahaja na njegovem vozu, kjer je lahko dostopno,, kadar potrebuje. Vse te potrebščine so pa na kritični listi, ker jih je težko dobiti ali nadomestiti. Skoraj je nemogoče po-streči vsem telefonskim druž- bam v Zedinjenih državah z vsem blagom, ki ga potrebujejo. Ohio Bell sistem iina dva moža v Ohio, ki skrbita, da se dobi nadomestne potrebščine od Western Electric družbe, ki izdeluje vso instrumente za naša potrebe. F. P. Merrick, trgovski poslovodja za Ohio Bsll Telephone Co., pravi, da vse potrebščine, ki se jih dobi, niso standardnega izdelka, toda v sedanjih razmerah ni izbere. Cilj je, da se čim-preje mogoče postreže prosilcem novih telefonov, da jih bodo dobili takoj, ko vprašajo zanje. Sperber Radio Company Plošče in električni predmeti — igrače — novelitete 18633 ST. CLAIR AVENUE — CLEVELAND 10, OHlO Imamo vsakovrstne slovenske in druge popularne plošče. -IVanhoe 3245 IVANHOE AUTO BODY 1000 IVANHOE RD. GL 5256 IZVRŠIMO POPOLNA POPRAVILA NA AVTNIH OGRODIJ BARVAMO AVTE IN VRŠIMO VSA POPRAVILA, KI SO JAMČENA MEDAL FOR FATHER . . . Little William B. Collins, 2 years old, never saw his father, and he never will. Lt. Jarden B. Collins, USNR, died in action. In lieu of a third air medal, a gold star was presented to his son. VARANO'S RECORD SHOPPE GLAVNI STAN ZA SLOVENSKE PLOŠČE OD FRANKIE YANKOVIcA, ERNIE BENEDICT, KUŠAR TRIO, HOYER TRIO IN JOSEPHINE LAUSCHE 15223 ST. CLAIR AVENUE — GL 0840 nasproti Collinwood High šole Odprto ob večerih do 9. ure. stran 4 ENAKOPRAVNOST 3. septembra, 1946 Dr. Miha Kambič: Trst je kot mesto, pristanišče in industrijsko središče tvorba narodov njegovega zaledja Posneto iz "Slovenskega poročevalca" Vsa Primorska z Istro je etnografska, gospodarska in kulturna celota z glavo v Trstu. To je narodnostno, gospodarsko, kulturno, geografsko, zgodovinsko, skratka dejstvo, ki ga ne morejo ovreči nikaki strokovnjaki, politični akrobati, zgodovinski iz-najditelji ali geografski arhitekti. Stvarnost je močnejša kakor želje, sanje, zavist in pohlep. Trst je bil še v začetku 18. stoletja majhno obmorsko ribiško mesto s 7,000 prebivalci, med katerimi je bila polovica Slovencev, polovica Italijanov, vsa okolica pa je vedno bila in je ostala popolnoma slovenska. Mesto je raslo v glavnem iz dohodkov trgovanja s svojim neposrednim, najbližnjim gospodarskim zaledjem slovenskega Krasa, Kranjske in Istre, kakor daleč je pač mogel segati prevoz s konjsko vprego. Takrat še ni bilo gorskega masiva po sredini Istre (kakor so ga letos iznašli strokovnjaki medzavezniške komisije). Kras, Istra in Kranjska so posredovale trgovski promet dalje proti vzhodu in severu v pokrajine srednjega Podonav]a. Prometa v zapadni in južnozahodni smeri na italijansko narodnostno področje ni bilo, ker so bile sever-novzhodne italijanske pokrajine absolutno področje mogočne Beneške republike, ki je ljubosumno čuvala svoje trgovsko področje. Z izumitvijo parnega stroja v prvi polovici 19. stoletja, z njegovo praktično uporabo na železnih cestah je nastal v prometu senzacionalen preokret. Oddaljeni kraji in piokrajine so ae prometno zbližali, gospodarsko povezali in medsebojno izpopolnjevali. Bivša avstro-ogrska monarhija kot tipična država srednjega Podonavja je hitela k naravnemu izhodu na morje in v širni svet. Med njenimi prvimi železniškimi velikogradnjami je bila gradnja južne železnice od Dunaja do Trsta v od narave nakazani in najlažje prehodni smeri mimo Gradca, dalje po slovenskemu ozemlju med Alpskim in Dinšrskim visokogorjem, med Trnovskim lesom in Snežnikom do morja. Vsi narodi avtsro-ogrske so s svojimi dajatvami prispevali za izgradnjo železnice, luke in njenih naprav, da so lahko zadostile potrebam stalno naraščajočega prometa. Od tega časa se je Trst naglo razvijal in je rasel, postal je tipična izvozna in uvozna luka, tedanje avstro-ogrske monarhije to je pokrajin srednjega Podonavja. Bogato severno in vzhodno zaledje je s svojim izvozom in uvozom dvignilo tržaško trgovino do zavidljivega blagostanja; nekdanje ribiško mestece je postalo trgovsko središče z mnogoštevilnim trgovskim prebivalstvom. Železnica Dunaj-Trst v prometnem pogledu nikakor ni samostojna, zaključena celota, ona je del prometne celote, ki jo predstavlja povezava srednje in dela vzhodne Evrope preko tržaškega pristanišča z morjem, in s tem obenem z mednarodnim svetom. Za povezavo po morju je bil potreben plovni park in narodi srednje evropske Avstrije kot edini interesenti izhoda na morje preko Trsta, prvenstveno narodi neposrednega zaledja, so prispevali in zgradili ladjedelnice v Trstu in ladjedelnice v nerazdružljivo s Trstom v eno celoto povezanem Tržiču. Gospodarsko je Tržič del Trsta, brez Trsta ni gospodarske- Moški želi dve neopremljeni sobi. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. ga Tržiča. Ladjedelnice v Tržiču so posestrime tržaških ladjedelnic. Te težaške in tržiške ladjedelnice, ustanovljene in zgrajene izključno s sredstvi in enako izključno za službo vedovno od narave diktiranim prometnim potrebam edinega naravnega srednje evropskega zaledja, so dobivale za zgraditev plovnega parka potreben les iz slovenskega in hrvatskega zaledja. Za armiran je in opremo ladij so potrebni najrazličnejši enostavni in komplicirani polizdelki, izdelki, stroji in instrumenti. Ta potreba je nujno narekovala gradnjo novih sporednih industrijskih in obrtniških delavnic: visokih peči, topilnic, livarn, strojnih tovarn, mehaničnih in drugih delavnic itd. Vse te potrebne tovarne in delavnice so sprejemale za obratovanje potrebne sirovine, staro železo, polizdelke, pomožni material in delno tudi fabrikate skoraj v celoti in vedno le iz svojega srednje evropskega, predvsem slovenskega narodnostnega zaledja: Ljubljana, Jesenice, Podroščice Štor, Raven, Poludnika, Bistrice, Ziljice, Slovenskega Plajberka, Borovelj, Železne Kaplje, iz severo koroškega Hittenberga in štajerskega Eisenenrza itd., torej zopet iz svojega naravnega zaledja v interesu in za prometne potrebe tega področja ter ob konkurenci, zavisti in zaviranju s strani italijanskih pristanišč, v prvi vrsti s strani bližnjih ljubosumnih Benetk, ki @o se smatrale ogrožene v svoji trgovski eks-panaivnosti od strani tržaške luke. Trgovski promet se je razvijal in rasel, tržaški trgovski sloj je postal najštevilnejši i« najbogatejši del mestnega prebivalstva, ki je bogatel izključno le iz posredniške trgovine iz srednjeevropskega in za srednjeevropsko področje. Ta izmenjava dobrin s širnim svetom je pripomogla k nadaljnemu gospodarskemu napredku. Iz kolonij so prihajali pridelki in sirovine kolonialnega značaja, kava, riž, dišave in začimbe, razna olja, južno sadje itd. Te predmete so v Trstu predelovali, sortirali, pakirali in dirigirali na različne odjemalce severnega in vzhodnega srednje- Dr. "Carniola Hive" št. 493 T. M. Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1946 so sledeče: Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Stanonik; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND. I Sedaj smo dobili veliko močnih kož za nova čevlje in za popravljali Jih. Usnjo }e po nizki ceni. MARTIN JAKULIN 12520 SHAW AVE. Pokličite zvečer po 9. uri — Liberty 2665 evropskega zaledja. Dovažali so iz drugih dežel razna sirova olja in oljnata semena in nastale so rafinerije olj, enako se je razvila kemična industrija, vse in vselej za potrebe, za odjem tržaškega severnega in vzhodnega zaledja. Brez tega zaledja bi Trst ostal še naprej malo ribiško mestece, kakor je bil pred 200 leti. Samo to zaledje ga je krepilo, dvigalo in bogatilo, dočim je bilo vse stremljenje sosedne Italije v tem, da v interesu Benetk, da v interesu nadvlade italijanske trgovine na Jadranu in v Sredozemlju uniči Trst. Trst je napreden, protireakci-onaren in protifašističen, je svobodoljuben in borbe, se ne ukla-nja diktatom. Tak Trst je treba po mnenju nekaterih diplomatov pritisniti in kaznovati. Najučinkovitejša kazen je, ako ga odrežemo od njegovega bogatega naravnega zaledja, ako ga obdamo z diplomatskim "gorskim masivom," ako glavo odsekamo od etlesa. S tem obenem udarimo po svobodoljubnih, naprednih, k gospodarski osamosvojitvi stremeči narodih srednje Evrope, reakciji in kapitalu pa omogočimo ofenzivni pohod pohod iz Benetk preko Vidma, Pontablja v Kanalsko dolino in Trbiž ter odtod v Dravsko dolino na Beljak in Celovec. Tu so bogati rudniki cinka, svinca, železa, mangana, anti-mona, bitumena, bauksita, živega srebra in celo sledovi zlata na slovenskem področju Rezije, Karnskih Julijskih in Ziljskih alp ter Podravja. Ker so rudniki neločljivi, nerazdružljivi, največkrat v globino zasidrani del slovenskega ozemlja, ni drugega izhoda kakor ta, da zaradi rudnikov vzamemo Slovencem in Jugoslovanom tudi njihovo narodnostno ozemlje. V zavarovanje teh zemeljskih zakladov, v zavarovanje gospodarsko strategičnega dohoda do njih po ' progi Benetke-Videm-Pontabelj-Trbiž-Beljak in Celovec je diplomatska kirurgija globoko posegla v slovensko narodno telo ter amputirala Gorico, Brda, Rezijo, Kanalsko dolino, jih izročila vsemu svetu znanim tlačiteljem, neefašističnim zločincem, krvavi aventgardi reakcije in kapitalistišne eksplo-atacije. Moralno čiste, nepokvarjene Mesec september je najboljši za sajenje stalnih cvetlic. Dobili smo veliko izbiro vsakovrstnih gvetličnih korenin, katere ostanejo v zemlji skozi leto; tudi lepe prave nagelne imamo. F. Jelerčič Cvetličarna 15302 Waterloo Rd., IV 0195 POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM IIE1101 UMI lEALTM AND WELFARE AGENCIES lElT OR TIBt SUPPORT He's depending on you EARN YOUR RED FEATHER BY A GENEROUS GIFT množice vseh narodov prav gotovo ne bodo nikdar osvojile diplomatske logike, ki po svojih sklepih in dejanjih govori: Ce so Slovenci, Hrvati in Italijani Julijske krajine, če so Jugoslovani žrtvovali toliko krvi in življenj, če so sami v težkih borbah in z desettisoči padlih osvojili svojo skupno domovino Primorsko, Istro in Trst, pa naj— navajeni žrtev — žrtvujejo še svojo zemljo, zaklade in bogastva te zemelje, svojo svobodo. Vemo, da nas ne bodo hoteli razumeti vsi oni, ki jim je vsako delo neprijetno breme, ki žive od tujih žuljev, ki jim je moralno bistvo zavist in pohlep po tujih dobrinah. Vso globino dejstev in dogajanj razume slovensko, hrvatsko in italijansko prebivalstvo Primorske, Istre in Trsta, ki je v skupnih borbah proti fašističnim krvnikom skovalo bratsko skupnost, ki se je—razočarano po izgonu okupatorjev —še tesneje povezalo v nerazdružljivo celoto v borbi za svojo svobodo, za skupno boljšo materialno in duhovno bodočnost. To ljudstvo vse preveč ljubi svojo domovino, da bi prenehalo borbo, dokler ne postane samo gospodar na svoji z znojem in krvjo prepojeni zemlji. Če di- plomatska tehnika tujcev gradi meje in ovire, pregrade in gorske grebene, je zanstvena in praktična tehnika v posesti ljudskih množic dovolj močna, da jih ruši in poruši, še najlaže pa tam, kjer takih ovir dejansko ni, kjer so le nedonošen plod fantazije, sanje in blodnje. Prav gotovo je bilo strlo in porušilo slovensko, hrvatsko in italijansko ljudstvo Primorske, Istre in Trsta, ki ne predstavlja samo treh zaveznikov, temveč je v borbi proti fašizmu in vsaki reakciji v granitno celoto ustvarjena nerazrušljiva enota, nezlomljiva v borbi za svoje pravice. Dokler ne doseže svojih pravic, more ta borba prenehati šele tedaj, ko bo v borbi za pravico padel poslednji napredni Slovenec, Hrvat in Italijan svoje teptane kraške domovine. Kaj je zagrešilo naše primorsko, istrsko in tržaško prebivalstvo, da ga diplomati obsojajo na strašno smrt počasnega umiranja od lakote? Dobrodošle so bile zaveznikom brigade najboljših sinov in hčera tega ljudstva, dokler so v borbah proti fašistom in nacistom krvavele in umirale ter razbremenjevale zaveznike. Ali nam res hočejo vsiliti vero in prepričanje, da bi DEKLETA IN ŽENE za fine Sterling suknje, suits ali FUR COAT, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu, na Will- Call pokličite Beitno B. Leustig 1034 ADDISON ROAD ENdicoit 3426 TUDI IZURJENA PEKARICA Delajte v čistem, prijetnem ozračju. Morate biti vešči angleščine. Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo. Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme. PRUATEL RADIO AND ■ APPLIANCE SERVICE ^ Radije aparati, pralni stroji, čistilci, itd. Mi smo tako blizu vas kot vaš najbližji telefon ex 2680 1142 E. 66th St. ex 3935 2. do 10« ZV. Mi popolnoma jamčimo 2. do 10. ZV. naše delo Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Soba 901 700 Prospect Ave. *).o:o:o:o:o:o:o:o:o:o:o:o:oOT CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS 0 I LOANS • PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction Loans APPLY AT St. Clair Savings & Loan Co. 6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670 jim biJe najbolj dobrodošle, ako bi že v teh borbah popolnoma izkrvavele, in z njimi vred izkrvavelo vse primorsko ljudstvo. ? Odločno odklanjamo tako vsi-Ijevano vero, ker vemo, da so narodi miroljubni, da so bojeviti le nekateri diplomati. Če se diplomati, komisije, strokonjaki in agenti trudijo, da razdvajajo narode, da ustvarjajo razprtije 1 in pregrade, so to izumetničene i tvorbe, ki jih zdrave in sveže naravne sile miroljubnih, k napredku stremečih narodov za-nosno podirajo. Ti narodi so nas poznali v borbah in trpljenju, nas cenijo zaradi tolikih naših žrtev, samozatajevanj in iskrenega pojmovanja zavezniške stvari. Želimo biti enako iskreni in nesebični zavezniki v miru, obnovi in gospodarski izgradnji. Kakor smo šli v borbo z lastnimi silami, golih rok, brez tuje pomoči, tako smo se lotili tudi obnove porušene domovine z lastnimi silami. Naše krvave borbe in zmage so zadivile zunanji svet, naši napori pri obnovi in priborili še večji ugled pri negospodarski izgradnji so nam pristranskih opazovalcih. To je vsekakor dostojno spričevalo za zavezništvo tudi v mirni dobi ustvarjanja. Ali je res in zakaj prava volja ljudskih mož v diplomatskih krogih ne pride do izraza, da še vedno veljajo skonstruirane doktrine mračne preteklosti, mesto perspektiye boljše in člo-večanske bodočnosti. Ali naj bodo tudi še po drugi svetovni vojni po tolikih ruševinah in krvnih žrtvah izigravanja, intrige, zahrbtnosti in nezvestoba vodilna načela mednarodne politike? Ljudske množice vseh narodov prav gotovo obsojajo take metode. Ali naj nam druga svetovna vojna v svojih posledicah pokaže, da malim in tlačenim narodom ni dobro biti zaveznik nekaterih velikih narodov, ker po* stanejo njihove žrtve? Tega se nikakor ne verjamemo, ker smo prepričani, da Združeni narodi niso nikaka nova nepredelana izdaja starega Društva narodov, društva blokovnega nadglasova,-nja in formalne uzakonitve najbolj vpijočih krivic. Pravica je samo ena, ima svojo globoko in naravno vsebino, je neodvisna od števila diplO' matskih glasov, manevrov in zastraševanj, je čista in resnična, neizpremenljiva. Borili smo se za svobodo pravico. V borbi smo dokaza i ga naroda, smo objeknili. Žalitve in ponižanja, ki smo jih ' v kratki dobi zadnjega leta v vse odlike velikega in ponosne-bogati izmeri deležni s stram nekaterih zaveznikov, bolijo, toda nas tudi družijo še tesneje iD krepijo naše odporne sile v bor bi vse dotlej, da bo pravici zadoščeno. Nikdar ne bomo priznali r®®'' tve, ki zahteva, da kot zmagO" valci z delom svojega narodneg® telesa nagradimo fašistične nacistične zločine. in zahvala S tugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem bridko vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu in nikdar pozabljenemu soprogu in očetu Nick Strahine Blagopokojnik je preminil po dolgotrajni bolezni dne 22. avgusta, v starosti 60 let. Pogreb se je vršil iz August F. Svetek pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Nikola, smo položili njegovo truplo k večnemu počitku na Calvary pokopališče dne 26. avgusta. Doma je bil iz sela Strahinj, Danjelovic na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Tem potom izrekamo našo iskreno zahvalo vsem, ki ste položili tako krasne vence h krsti pokojnika, kar nam je bilo v tolažbo in dokaz vašega spoštovanja do pokojnika. Najlepša hvala vsem, ki ste dali za av. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše, kot tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Hvala lepa vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki ste se udeležili njegovega zadnjega sprevoda na pokopališče. Zahvalo naj prejmejo tudi pogrebci. ki so nosili krsto ter August F. Svetek pogrebni zavod za vsestransko najboljšo pomoč in lepo urejen pogreb. Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in nam bili v veliko pomoč v dneh naše žalosti. I Preljubljeni soprog in oče! Prestal si trnjevo pot tega življenja. Od nas si šel vse prerano, vsaj smo Te vsi tako ljubili. Pustil si svoje drage in truplo Tvoje sedaj počiva v grobu hladnem. Naša srca so žalostna ker si se moral od nas posloviti za vedno, toda Tvoj blagi spomin bo živel med nami dokler tudi mi ne pridemo za Teboj in se skupno enkrat zopet snidemo nad zvezdamil ' Žalujoči ostali: MARY, soproga RUDOLPH, WILLIAM in NICK, sinovi CAROL, poročena Schwartz, in JANE, hčeri HAROLD SCHWARTZ, zet DEBORAH SCHWARTZ, vnukinja Cleveland, Ohio, dne 3. septembra 1946.