Leto IV.	V Ljubljani, dne 26. januarja 1928	4. štev.
50 letnica Otona Župančiča
r Pri Otonu Zupančiču imamo pač najboljši dokaz, da naši naboljši možje, največji znanstveniki, najbolj čuteči, prihajajo z dežele izpod kmečkih streh. Tam doli v Vinici, v lepi Beli krajini se je rodil baš pred 50 leti velik mož, ponos ne samo slovenskega naroda, nego vse naše države.
Kakor večini naših kmečkih sinov, tudi njemu niso bila postlana tla s cvetlicami, ko je odšel študirat v mesto. Ali študentje z dežele so bili včasih zelo šegavi in podjetni in so tudi boljše študirali kakor pomehkuženi meščani. Osamljeni, stanujoči navadno pri posta-relih gospodinjah so si iskali dobrih prijateljev, sorodnih duš in si tako potožili medsebojne bali, vzbujajoč spomne na lepo ljubo domačo vas, na domače gaje in trate. In velika usoda je bila baš takrat, ko je študiral Oton Župančič v Ljubljani, naklonjena vsemu Slovenstvu, da je prišel mladi belokranjski študent v družbo še drugih podeželanov od nosno pred-mestjanov Ivana Cankarja, Ketteja in Murna. Tam doli v stari »cu-krarni* za Ljubljanico, nasproti vsem Slovencem dobro znane »Šentpeterske kosarne«, kjer je v majhnih sobicah stanovalo največ revnega ljudstva, so stanovali omenjeni študentje. Njihova lastna življenska bodba jih je združila še tesneje, žalostne razmere stanovalcev pa so jim še bolj živahno pričarali pred oči lepo, drago domovino. Vse to je bilo povod, da so pričeli mladi po nazorih zreli možje pesnikovati ter pisati svoje lepe občutke, iz katerih so se rodile naše najlepše pesmi in povesti.
Taka je bila Zupančičeva srednješolska doba. Kot visokošolec je nadaljeval, kar je pričel v gimnazijskih klopeh. Kiju težkemu študiju je mnogo delal in narodu v lepih pesmih vzbujal ljubezen do vsega domačega, ter mu odkrival tiste drage zaklade, katerih niso videli drugi kljub temu, da jih je nabral pesnik med njimi. L. 1902. je dokončal Zupančič visoko šolo na Dunaju in bil na to nekaj časa profesor na ljubljanski gimnaziji. Ker se je bavil neprestano z leposlovjem in študiral razne tuje jezike, so ga imenovali za ljubljanskega mestnega knjižničarja in
kasneje za dramaturga pri ljubljanskem gledališču, to je za tistega, ki mora gledati, da gledališče napreduje s svetom, da sledi delu modernih velemest in pripravlja potrebne igre, odnosno jih prevaja iz tujih jezikov. To delo pa ni lahko, za to je potrebno mnogo, mnogo znanja in popolno obvladanje poleg domačega jezika tudi vseh modernih svetovnih jezikov. Baš pri prevajanju iger, kjer ima ne samo vsaka beseda, nego vsaki pomišljaj največji pomen, je potreben velikanski zaklad besedi, katerega je Oton Župančič našel med svojimi dragimi BelokranjcL
Oton Zupančič pa ni ostal samo pri prevajanjih, spisal nam je tudi novo igro, prekrasno Veroniko Deseniško, katero so prevedli v češčino in jo bodo priredili pri prslavi njegve petdesetletnice, ki se bo vršila tudi med našimi brati Cehi te dni v Pragi.
Poleg ljubkih pesmi, v katerih pesnik hodi po domačih tratah, opeva borove gozdove, pripoveduje o nedelji na Ljubljanskem polju, kjer odmeva mogočni Šentpeterski zvon in o vsem življenju našega podeželana, je spesnil krasne otroške pesmi, rekel bi prave slad-
korčke za našo ljubo deco.
Med tem ko so drugi njegovi mladostni tovariši kopičili svoje zaklade in skrbeli za svoj osebni dobrobit, se je on mučil in izpopolnjeval svoje znanje vdobrobit svojega naroda.
Li tisti, ki je prebiral Zupančičeve pesmi in se poglobil v njih, ta zna ceniti in ve, kdo je ta mož, na katerega gledamo s ponosom vsi Slovenci.
Kljub svojim izrednim zaslugam pa živi Oton Zupančič Skromno, mirno življenje, posvečeno svoji družinici. Najlepše ure pač uživa v domačem krogu svoje žene, dveh dečkov in svoje najmlajše hčerke, kar tudi vidimo na eni izmed današnjih slik.
Med šolskim letom žive v Ljubljani, na počitnice pa odhite v okolico Kamnika, kjer prebijejo mnogo lepih dni zopet med narodom, med kmeti, kjer zbira pesnik nove snovi za svoja dela,1 ki slove po vsem svetu.
Kaj rad hodi s svojo deco po okoliških gozdovih in nabira gobe. Baje, da ga ni kmalu takega poznavalca gob kakor je naš zaslužni pesnik.
Ob njegovi petdesetletnici dne 23. januarja so prinesli njegovo sliko razni inozemski časopisi in tudi nekaj prevodov pesmi v raznih jazikih.
V Ljubljani so priredili njemu na čast v zadnjih dneh veliko proslavo v gledališču kakor tudi razna predavanja o njegovem delovanju. Umetniško delo pesnika Otona Zupančiča je veliko in za slovenski narod zelo pomembno.
Našega pesnika, ki slavi 501et-nico pozna zlasti mladina, ki ga je vzljubila z vsem ognjem mladega srca. Saj pa je mladini tudi poklonil najlepše pesniške bisere. — Kakor vsi drugi, mu želimo tudi mi še mnogo let, da bi zdrav in vesel užival sadove svojega neumornega delovanja, da bi videl, da so njegovi duševni proizvodi res dosegli to, kar je gotovo takrat, ko je ustvarjal in črpal iz najskrivnejših globin svoje duše, da ©bla-žujejo dušo slovenskega naroda. Želimo pa tudi, da še pozno v svojo starost suče neumorno svoje pero, kakor vrši to danes, in bogati umteniške vrednote svojega naroda, ki mu bo zanje še v poznih vekih iskreno hvaležen.
Mati pesnika Zupančiča, ki ji je slavljenec tabo podoben po izrazitem obrazu in vitki postavi, kakor si moreta biti slična le mati in sin. Kdo naj opiše srečo še trdne in zdrave mamice, ki je doživela toliko slavo svojega sina in je prisostvovala vsem slavnostim ob njegovi petdesetletnici
Marija Primožičev.a iz Retenj pri Tržiču je pred kratkim zatisnila svoje oči. Bila je vzor slovenske gospodinje in matere 13 otrok, ki je pet fantov v naj skromnejših prilikah dala študirati. Razumljivo je, da je bilo treba zelo veliko truda in napora, da je to zmogla. Ali zlato srce dobre slovenske matere zmore v. svoji veliki ljubezni do otrok prav vse
Kraljica Marij,a je razveselila ves jugoslovenski narod z drugim princem, ki je dobil pri krstu ime Tcmislav po slavnem hrvatskem kralju. Na naši sliki vidimo kraljico v črni obleki, ker žaluje po svojem očetu, romunskemu kralju Ferdinandu, ki je po dolgotrajni in zelo težki bolezni lansko leto umrl
Pesnikova rojstna hiša na Vinici pri Črnomlju
Pesnik Župančič s svojo sivo materjo in ženo v krogu zastopnikov države, vojske, dežele, vseučilišča in najvažnejših slovenskih društev po slavnostnem odlikovanju z redom Belega orla in izročitvi narodnega daru, ki so ga poklonile slovenske občine z Ljubljano na čelu. S poklo-riitvijo daru so občine dokazale, da se zavedajo velikega pomena in vrednosti, ki ga ima pesnikovo ustvarjanje velikih umetnin za ves slovenski narod.
Levo:
Pesnik Oton Župančič s svojo ženo Anico, hčerko Jasno in sinovoma Andrejem in Markom ali Cicibanom. Cicibana pozna vsa slovenska deca iz lepih mladinskih pesmi Otona Zupančiča. Cicibana je vzljubila zlasti najmlajša šolska deca, ki ga deklamira pri vsaki .priliki
r

Dr. Anton Schwab, priljubljeni zdravnik v Celju in požrtvovalni predavatelj o zdravstvenih vprašanjih skladatelj lepih pesmi, ki jih pojo vsi naši pevski zboii, je slavil svojo
V sredini: 60 letnico Ivan Škerlj, višjesodni svetnik v p. v Novem mestu, po rodu Vipavec, je obhajal od vseh spoštovan svojo 801etnico.
Vaški smučarji v Gorjah pri Bledu pod vodstvom Andreja Prešerna iz Grabna so najlepši dokaz, da se ta praktični in zdravi šport širi tudi med preprosto ljudstvo. Na sliki vidimo mlade in stare smučarje, ki so gotovo dobre volje, ko se gibljejo po svežem zraku, krepijo pljuča in telo ter utrjujejo zdravje, ki je za vsakega človeka največje bogastvo, ki ga ne morejo zamenjati nobeni zakladi vsega sveta
Ivan Jakopič, ugledni ljubljanski knjigoves in iprvoboritelj za pravice obrtnega stana požrtvovalni večletni tajnik »Mojsterske bolniške blagajne samostojnih obrtnikov«, predsednik Pokrajinske zadruge knjigovezov, član načelstva »Zveze obrtnih zadrug«, cxl» bornik »Obrtnega društva«, zvest in navdušen član Sokola ni zaveden član naše stranke je umrl 22. t. m. star komaj 50 let
Kako je država zidala železnico Or-mož — Prekmurje.
Zgoraj na majhni sliki vidimo zijati široko razpoko v betonu še skoraj novega mosta, ker so rabili za temelj preslab beton. — Na levi sliki zgoraj zasipajo 5 m globoko strugo pod mostom, ker je po-vodenj izpodjedla in podrla steber. Spodnja slika nam pa kaže začasni most, kjer je po-vodenj pretrgala nasip. Pri 90 za to progo odobrenih milijonih so pri gradbi prište-dili ravno polovico, ker so zgradili premalo mostov, da bi se ob narastli Muri in potokih inogla odtekati voda, rabili so skoraj samo star materi'jal ter prekratke pragove iz vej-belino. 2e sedaj je velik del pragov; zamenjan z dobrimi, proga, mostovi in nasipi pa v večnih popravilih, če ne bi moral promet obstati. Kaj bi bilo Y, slučaju vojske?! Tako država «varčuje* v Sloveniji —» kjer gospodarijo klerikalci.
Levo:
LIoyd George, večkratni angleški minister, na potu v Južno Ameriko. — Mogočnega voditelja liberalne stranke je šaljivi fotograf posnel ravno, ko je slavnega politika po kosilu na krovu ladje premagal — spanec.
Desno:
Strahoviti snežni viharji so divjali na Angleškem. Na sliki vidimo, kako kidajo iz zameta velik avtobus.
Palača v Havani na otoku Kubi, kjer so zborovali zastopniki vseh držav Severne in Južne Amerike in se je tega vseameri-škcga kongresa udeležil tudi perdsednik Zedinjenih držav.
7 milijonov izstradanih otrok je v Rusiji brez strehe in rodbine, kar priznavajo sami boljševiki. Na sliki vidimo revčke, kako se v Moskvi na ulici grejejo v najhujši zimi ob asfaltskem kotlu
p laSII 1®
|»« »«»•*>!< »M ► »*"' |«» itifl I" **sais i
i»« UMI 11
kmm
Cerkve v Ameriki; 1. Tempelj v Chicagu. — 2. Cerkev sv. Pavla v Cedars-Rapidsu. — 3 Cerkev Srca Jezusovega v \Vachingtonu
Strma železnica čez najvišje planine v Južni Ameriki