ar* «1 Poštama savšaUrana. Posamezne siaviSke i Dčn. ¥ LiublJanL v četrtek 13. aprila 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Lelno 180 D Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para. večkrat popust P^EZEaaiBBaapnKMi^MiMiiiiii,!, i j km Obvezni izvori Penine ,,ro8(o’ Keučeliški knjižnici v Ljubljani. Urednifitvo: Woltova uiica 1/L Telefon 360. Uprava: 8. Telefon 44. isi se ne vračajo, m je priložiti znamka za odgovor. liki! t-j s^elsfc ganovske konference 2A ENOTEN CARINSKI SISTEM NASLEDSTVENIH DRŽAV. PROMETNE KOMISIJE. SEJA •v Oenova, 12. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja tretje komisije, v kateri zastopa Italijo poslanec Olivetti, ki ^e_Predlagal naj se za predsednika ko-rnisije izvoli francoski državni podtajnik Colrath. Predlog je bil sprejet. Francoski delegat je nato prevzel predsedstvo in predlagal, naj se izvoli podkomisija. Madžarski delegat je predlagal, naj se izvoli posebna podkomisija za nasledstvene države bivše Avstro-Ogr-ske monarhije, kakor tudi za države, ki so sklicale konferenco. Naloga te posebne podkomisije naj bi bila v prvi vr-stu da prouči finančne zadeve, ki se nanašajo na Avstrijo, Jugoslavijo Rumu-5*io, Češkoslovaško, Madžarsko in Poljsko. Colrath je naglašal, da je nadomestilo starega avstro-ogrskega carinskega sistema z raznimi režimi nasledstvenih držav, zlasti, ker je večina nasledstvenih držav uvedla gotove omejitve in prepovedi eden glavnih Vzrokov gospodarskih težkoč ne samo vzhodne Evrope, ampak tudi v resnici Cele Evrope. Delegati češkoslovaške Poljske so se upirali madžarskemu Predlogu. V sporazumu z Nemčijo, An-£lijo in Italijo je predsednik predlagal, naj ta nova komisija proučava zaenkrat vsa vprašanja, ki tvorijo točko 5 canneškega programa, da se na ta način doseže organizacija in lcončnove-ljavna razdelitev dela. Ta predlog je bil sprejet. Seja je zaključila, da se izvoli pet delegatov, ki bodo skupaj z zastopniki sklicujočih držav ter Nemčije in Rusije tvorili podkomisijo. Izvoljeni so bili zastopniki Jugoslavije, Švice, Norveške, Latiške in Holandije. Oenova, 12. aprila. (Izv.) Istočasno kakor tretja komisija je zborovala četrta komisija, ki se ima ba-viti s prometom. Baron Celesta je predlagal za predsednika komisije belgijskega ministrskega predsednika Theunisa. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Theunis je prevzel predsedstvo in izvajal, da po prometna vprašanja zelo številna in komplicirana. Prometna komisija ima važno delo in mora doseči praktične uspehe. Komisija je nato sklenila izvoliti podkomisijo, ki naj določi program. V tej komisiji bo po en zastopnik sklicujočih držav ter po en zastopnik Nemčije in Rusije. V komisiji bo tudi pet zastopnikov ostalih držav, in sicer Avstrije, Švice, Poljske, Portugalske in Rumunije. Oenova, 12. aprila. (Izv.) Angleški finančni minister sir Robert Horne dementira oficielno načrt odmora v oboroževanju, ki ga pripisujejo Llo3''d Georgu* Oenova, 12. aprila (Izv.) Italijanski ministrski predsednik Facta ostane v Genovi še ta teden, potem pa se povrne v Rim. Rusko vprašani« pred peHti& fcemisiSo MADŽARI ZA SVOJE MANJŠINE IN PROTI MALI ANTANTI. Genova, 12. aprila. (Izv.) Tekom današnjega dneva so pričele konstituirati posamezne komisije, ki imajo nalogo podrobno razpravljati o predloženih gospodarsko-političnih, finančnih in prometnih vprašanjih za obnovo Evrope. Prva je imela sejo takozvana politična komisija. Sejo je otvoril Lloyd George. V svojem govoru je nagla-šal važnost te komisije, ki ima nalogo proučiti obveznosti držav, sestaviti poročilo o propagandi držav v drugih državah, dalje poročilo o pogodbi glede spoštovanja pravic tujih državljanov, o zaščiti tujcev in njih Osebnega premoženja v tujih državah. Indirektno se ta vprašanja v političnem *niislu nanašajo na sovjetsko Rusijo. Za predsednika komisije je bil izvoljen italijanski ministrski predsednik De Facta. Komisijo tvorijo: Lloyd George, Angleški finančni minister lord Curzon, francoski minister Barthou, francoski Poslanik Barriere, italijanski ministrski Predsednik De Facta, zunanji minister Schanzer, nemški državni kancler dr. Wirth, zunanji minister dr. Rathenau, 2a malo antanto dr. Beneš in rumunski ministrski predsednik Bratianu in za Rusijo Čičerin. Od ostalih 28 delegacij Je pozvanih v komisijo 6 članov. — Glavna naloga politične komisije je v Prvi vrsti vzpostavitev splošnega miru Zanimivosti z genovske konference LJENIN PRIDE V NAJKRAJŠEM ČASU V GENOVO. — ITALIJA IŠČE STIKE Z MALO ANTANTO. — FRANCOSKI KOMUNISTI V ZVEZI Z ClČERINOM. — ČIČERINOVA ZMAGA NAD BAREROM. — MALA ANTANTA BO IZVAJALA SVOJO POLITIKO. v Evropi, v drugi vrsti pa rešitev ruskega problema. V krogih male antante je vzbudil nastop madžarskega delegata grofa Bethlena gotovo pozornost in ogorčenje. Grof Bethlen je takoj na današnji seji politične komisije porabil priliko, da je sprožil vprašanje madžarskih manjšin v čehoslovaški, Rumuniji in Jugoslaviji. Predlagal je, da se komisija zavzame za madžarske manjšine. Ministrski predsednik dr. Beneš je v imenu male antante kratko zavrnil predlog Bethlena iz razloga, da spada ta predlog pred forum Zveze narodov. Politična komisija ni merodajna za rešitev tega vprašanja. Madžarski predlog bagatelizira Zvezo narodov. Predsednik De Facta je nato predlagal, da se vprašanje madžarskih manjšin izroči posebni podkomisiji v razpravo in proučevanje. Ta predlog je bil sprejet. Izvoljena je bila podkomisija obstoječa iz štirih zaveznikov (Anglija, Francija, Italija, Japonska) Nemčije, Rusije in štirih zastopnikov ostalih držav. V komisijo je bil izvoljen tudi rumunski delegat Bratianu. Čičerin je proti temu protestiral, a njegov protest }e bil zavrnjen. Podkomisija ima izdelati samo poročilo o madžarskih manjšinah, definitivno o tem pa sklepa politična komisija. Genova, 12. aprila. (Izv.) Italijanski delegati zatrjujejo, da je z vso gotovostjo pričakovati, da pride Lje-nin v najkrajšem času v Genovo. ‘ Genova, 12. aprila. (Izv.) Italijanski delegati skušajo priti v stike 2 malo antanto, da bi z njo skupno nastopali na konferenci. Zlasti želi Italija doseči z malo antanto popoten sporazum v gospodarskih vprašanjih. Genova, 12. aprila. (Izv.) Vodja francoskih komunistov Marcel Ca-chin se nahaja v Genovi in ima sestanke s Čičerinorn. Nekateri sodijo, da je francoska vlada poverila Ca-chinu važno misijo. Genova, 12. aprila. (Izv.) Včeraj ie bila seja podkomisije -pod predsedstvom italijanskega zunanjega ministra Schanzerja, na kateri je Prišlo do incidenta. Francoski delegat Barere je zahteval, naj se h kon-terenci pripusti tudi delegat George, knez Mentahbeli. Takoj je vstal čičerin in rekel, da se v zmislu can-^oških sklepov ne smejo na genovski £onferenci '.otiknti tneie tulih držav. Georgija je bistven del sovjetske Rusije. Alco bo na tej konferenci še enkrat kdo izustil besedo Georgija, bodo ruski delegati takoj zapustili Genovo. Pri glasovanju je Baterov predlog propadel. Praga, 12. aprila. (Izv.) Kakor javlja »Prager Presse«, je imel ministrski predsednik pogovor z nekaterimi novinarji, katerim je izjavil, da je želeti, da konferenca v Genovi obdrži svoj popolnoma gospodarski značaj in da se na njej izključi vsaka politika. S tega vidika so ruski predlogi za nadalnji potek konference nekoliko nevarni. Glede male antante je izjavil dr. Beneš, da ne bo nikdar postala orodje v rokah tujih držav. Genova, 12. aprila. (Izv.) Lloyd George se je danes z Barthoujcm peljal v Rapallo, kjer se bosta posvetovala o tekočih vprašanjih. London, 12. aprila. (Izv.) Ameriški veleposlanik v Rimu je dospel v Genovo. Izjavil je poročevalcu »Chicago Tribune«, da se bo udeleževal sej konference, toda ne v uradni lastnosti. Italijani za iipreraera- b© rapalske Zagreb, 12. aprila. (Izv.) Povodom vesti, da se je baje dosegel sporazum z Italijo glede Zadra in Reke in da je naša vlada popustila v svojih zahtevah, kar so nekateri zagrebški listi posneli po italijanskih novinali, se je pokrajinski namestnik Demetrovič ' obrnil telefo-nično do ministrskega predsedništva za pojasnilo, ali odgovarjajo te vesti resnici. Vlada je takoj nato izdala komunike, v katerem izjavlja, da vse te stvari niso resnične. — Medtem trdijo poučeni krogi, da stojijo Italijani na stališču, da bi se pogodba dala lažje izvesti, ako bi jugoslovanska vlada pristala na gotove izpremembe. Italija nam hoče odvzeti del baroškega pristanišča in zahteva, da dobiva Zadar živila iz jugoslovanskega zaledja. Ministrski svet ima danes popoldne sejo, na kateri bo razpravljal o poročilih, ki jih je poslal zunanji minister dr. Ninčič o tej zadevi. VSEOBČI PROTEST PROTI POPUŠČANJU GLEDE RAPALLSKE POGODBE. Beograd, 12. aprila. (Izv.) Ministrsko predsedništvo je prejelo mnogo protestov iz Sušaka, Zagreba, Splita, Šibenika in drugih krajev, proti kakršnemkoli popuščanju naše države v vprašanju rapallske pogodbe. Vlada je nato izdala kategoričen dementi. PRED VEČ KOT 200% POVIŠANJEM ZEMLJIŠKEGA DAVKA Beograd, 12. aprila. (Izv.) Večina člp.nov finančnega odbora je proti temu, da se z naredbo vstavi v zakonski načrt o proračunskih dvanajstinah določbe o 200% povišanju zemljiškega davka. Nasprotujejo tudi notranjemu loterijskemu posojilu v znesku ene milijarde dinarjev. Večina sodi, da je treba ta dva predloga združiti v poseben zakonski načrt, o katerem je treba tudi posebej sklepati. Kar se tiče zemljiškega davka, menijo, da je povišek tega davka nezadosten za kritje primanjkljaja. O novem posojilu se ne navaja, za kaj se bo porabilo. REORGANIZACIJA NAŠIIi SODIŠČ. Beograd, 12. aprila. (Izv.) Ministrstvo za pravosodje je začelo izdelovati načrt zakona o organizaciji vseh sodišč v državi. PAPEŽ ŽELI GENOVSKI KONFERENCI POPOLN USPEH. Genova, 12. aprila. (Izv.) Genovski nadškof je izročil predsedniku konference Facti pismo, ki mu ga je poslal papež povodom otvoritvene konference. Temu pismu je dodal svoj dopis. Facta je na to pismo odgovoril in se zahvalil za lastnoročno pismo papežovo in naglašal cilje, ki jih zasleduje konferenca, da se namreč doseže ono soglasnost, ki naj pomenja za narode konec neskočnega trpljenja in začetek nove dobe. Borzna poročila. C*rih, 12. aprila. (Izv.) Berlin 1.75, New York 51S, London 22.70, Milan 27.70, Praga 10.35, Budimpešta 0.64. ZagTeb 1.65, Pariz 47.40, Dunaj 0.066, avstr, krone 0.07. Berlin, 12. aprila. (Izv.) Dunaj 3 905, Budimpešta 37.7o, Milan 1588, Praga 594.25, Pariz 2736.55. London 1318.35, New York 295.63, Curih 5782.75. P r a g a , 12. aprila. (Izv.) Dunaj 0.5475, Berlin 16.70, Rim 269, avstrijske krone 0.60, italijanske lire 266, Budimpešta 6.225, Pariz 460.50, London 220,75, New York 49.545, Curih 970.50. Dunaj , 12. aprila. (Izv.) Devize. Zagreb 2434.50—2440.50, Beograd 9728—9752, Berlin 2595—2605, Budimpešta 971—977, London 34.025—34-075. Milan 41.320—41.380, New York 7694—7706, Pariz 70.950 do 71.050, Praga 15.480,-15.500, Sofija 2295 do 2305, Curih 149-625—149875. Valute. Ameriški dolarji 7644—7656, bolgarski levi 5240—5250, nemške marke 2620—2630, angleški funti 33.925—33.975, francoski franki 70.650—70.750, italijanske lire 40.870 do 40.930, jugoslovanski dinarji 9718—9742, ru-munski leji 5644—5656, švicarski franki 148.875—149.125, češkoslovaške krone 15.455 do 15-475, madžarske krone 971—977. Zagreb, 12. aprila. (Izv.) Devize. Berlin 108—ni, Milan 1640—1660, London 1355—1365, New York 302—303, Pariz 2775 do 2825, Praga 625—627, Švica 6000—6100, Dunaj 4—4.075, Varšava 0^-9, Budimpešta 39-75—40.25. Valute. Ameriški dolarji 299— 302.50, avstrijske krone 4.50—5, češkoslovaške krone 605—610, angleški funti o— 1360, napoleondori 900—o, nemške marke 112—o, italijanske lire 1625—1650, madžarske krone o—45. Beograd, 12. aprila. (Izv.) Devize. London 343—345, Pariz 710—713, Ncw York o—78.60, Ženeva 1540—1550, Milan 415—419, Praga 156—156-50, Dunaj I—1.01, Bukarešta o—60.50, Sofija 52—56, Budimpešta 9,70—9.80. Valute. Bolgarski levi 50 do £3-50. Rapallo if. Zopet gredo po domovini Jobove vesli. Rapallo se nam obeta v drugo in topot še usodnejše kot prvič. Italijansko časopisje — raznih barv in zvez objavlja bolj ali manj precizne točke, ki jih bosta sklenili glede Reke naša in italijanska vlada. »Secolo« ve celo povedati, da je v glavnem sporazum že dosežen in se takorekoč samo še izdeluje končna stilizacija. Izjave naših državnikov, lansirane v vladno časopisje, nas v tem oziru nikakor ne zadovoljujejo in tudi namigavanje teh krogov. na rezervatno pismo dr. Trumbiča v vprašanju baroške luke je le prepozoren manever Trumbičevih naslednikov, ki bi se radi otresli odgovornosti in odveli( kalno vodo v drugo smer. Eno je gotovo: rapallska pogodba ni še registrirana pri zvezi narodov in Jugoslavija vsled tega Italije ne more na kompetentnem mestu niti tožiti rad^ kršitve dane besede, če se bo Italija branila izvesti rapallslio pogodbo. Bati se je, da bo dosegla italijanska diplomacija poleg tega še to, da se bo naša vlada podala na pot koncesij, ki bodo šle seveda po dosedanjih izkušnjah vse na našo kožo. V baroški luki poizkuša Italija dobiti v svoje roke vsaj en molo, drugo nuj magari ostane nam. S tem dejstvom bi bil ustvarjen v Barošu nekak italijansko1 jugoslovanski kondominij in kakšno življenje bi se pričelo v tem slučaju, nam očitno kažejo reški dogodki. — Edina eksekutivna oblast bi postali namreč fašisti, tisto amoralno orodje italijanske politike, ki nastopa povsod na najsuro-vejši način pod tiho zaščito oblasti. Pred kratkim se je vršil v Milanu nekak kongres fašistov in po milanskih ulicah se je razvil sprevod kakih 30.000 teh žalostnih izvrševateljev državnega banditstva ter klical k pokolju in slavil surovo silo. Ni dvoma, da je Reka najvažnejša ekspozitura te surove organizacije % prve njene dobrote bi čutili na sebi naši jugoslovanski trgovci in delavci, če IAt se Italija na tak način zasidrala v baroško luko. Zato ne smemo dopustiti, da bi vlada brez pcu'lamenta odločala v tem naj-važnejšem vprašanju naše trgovske politike in da bi bili zopet kar čez noč po* stavljeni pred izvršeno dejstvo. Naši poslanci naj se zavedo, kaj je njihova dolžnost in naj izvedejo svojo kontrolo. Če je pa sedanja vladna večina res tudi v tem narodnem vprašanju za vsako ceno in za vsako rešitev, četudi proti narodu, samo da se obdrži na krmilu sama — potem pa žalostna nam majka! Potem nam preostane samo še upanje v pravičnost usode, ki ne bo prizanesla ne tujim, ne našim krivcem. Dr. Sušteršičeva brošura. RAZKRINKANJE KLERIKALNE' STRANKE IN NJENIH METOD. — VODITELJ - USKOK POZNA SVOJO BIVŠO ARMADO IN NJENE METODE. — OČIV1DNA ZVEZA DR. ŠUŠTERŠIČA Z DR. ŽERJAVOM IN DR. KUKOVCEM. Danes je prišla v javnost že več tednov pričakovana brošura dr. Šušteršiča. Brošura ima motto: »Tudi alteram parteem!« Da se resnica pra spozna, treba zvoniti oba zvona! — Vsebina je razdeljena sledeče: Predgovor. I del: 1. Moje stališče do klerikalizma. 2. Kdo in kaj je SLS. 3. lispehi SLS v državi SHS. 4. Jugoslavija in jaz. 5. Moje avstrijakant-stvo. 6. Moje avdijence pri cesarju Karlu. 7. Moje srbofopstvo. 8. Kraljevina SHS. II, del: 9. Moje napake. 10. Moji nasprotniki. 11. SLS in avtonomija. 12. Metode mojih nasprotnikov. 13. Moje politično delo v Avstriji in moja dež. uprava. 14. Epilog. — Danes nimamo ne časa, ne prostora, da bi mogli točno zavzeti stališče napram tej najnovejši senzaciji v slovenskem političnem življenju. Po bežnem pregledu brošure kon-štatiramo za enkrat samo sledeče. Noben liberalec ali demokrat ali sploh kak napreden element ni klerikalcev bolj brezobzirno razkrinkal, kot njihov bivši voditelj dr. Šušteršič. To mu seveda ni težko, ker amo-rale, klečeplastva, koritarstva, izrabljanja verstva v politične svrhe In apeliranje na najnižje Instinkte — vse to kar dr. Šušteršič očita klerikalcem — vsega tega jih je učil In naučil on sam. Voditelj pozna svoje bivše ovčice! Iz brošure pa za po* znavalca dr. Šušteršiča tudi jasno izhaja, da je njegova akcija v tesni zvezi z dr. Žerjavom in dr. Kukov«, čevo koncentracijo naprednih sil. tem smo že na kratko govorili pred nedolgim časom na uvodnem mestu. Posvetili bomo pa še ponovno v to zvezo koruptnih sistemov, katerim so načela in dobrobit države nič, vse pa osebno-strankarska korist. — Interesantno bo za našo javnost tudi dejstvo, da je vodstvo klerikalne stranke precej splašeno in da tajništvo SLS noč in dan pošilja na krajevne organizacije SLS. obvestila, da naj se ne puste zbegati 1^ dr. Šušteršičevi brošuri in da naj pjre* prečijo njen zli vpliv tudi med pristaSl SLS. Vsekakor se voditelji SLS precej boje svojega prejšnjega voditelja —* »klerikalnega vojvode« — saj uskok je hujši od sovražnika in uskok — voditelj pozna svojo bivšo armado in njene metode! V očitanjih dr. Šušteršiča proti klerikalcem je veliko, veliko resnice — skoro vse — v njegovi samo-obrambi ravnotoliko laži. Brošuro prinese intelektualcem veliko zabave in veliko pouka, za maso pa ji je potreben komentar, da jo bo znala čitati — oboje na škodo dr. Šušteršiču, klerikalcem in — mla-doliberalcem. In za ta komentar bomo v prihodnjih številkah poskrbeli mi. Kfrangel s rosi svojim beguncem z odtegnitvijo naše državne podpore Zagreb, 12. aprila. (Izv.) »Slobodna Tribuna« prinaša danes izvleček članka beogradske »Tribune«, v katerem piše ta list pod naslovom »Rusi pri nas«: Tu se razširjajo govorice, da odteguje zunanji minister dr. Ninčič Wranglo-vim beguncem vsako nadaljno podporo in da je odredil razpust vseh v to ustanovljenih pisarn in uradov. Ako je dr. Ninčič res to odredil, potem bo gotovo ostalo brez učinka. V Beogradu se mnogo govori o podrobnostih, kako organizira Wrangel svojo armado. Vsi caristi, ki žive večinoma v Beogradu, so v zadnjih dneh začeli dvigati glave. General Wrangel je začel registrirati svoje ljudi in grozi onim, ki se nočejo javiti njegovim inšpektorjem, da jim bo naša država odtegnila vsako podporo in da jih bo izgnala iz JugoslavJjE. Hkrati pa jim bo prepovedan povratek1 v Rusijo. Prišli bodo na črno listo, Kljub vsemu terorju pa je odziv Wran-glovcev zelo majhen. (Več kot značilfl<> je, da upa Wrangel groziti z odtegnitvijo naše državne podpore. Vlada bo seveda zopet vse dementirala — ona z VVranglovimi načrti sploh ni v nobeni zvezi!) ’ J VENIZELOS — POMIRITELJ. Atene, 12. aprila. (Izv.) Vsled angleškega in francoskega posredovanja in radi genovske konference, namerava sedanja grška vlada izvesti kompromis med Konstantinovimi in Venizelosovi-mi pristaši. — Vstvarila naj bi se kon- centracija vseh Grkov. To novo pto* helensko grupacijo naj bi v zunar svetu zastopal Venizelos, s katerim zaupniki vlade že v dogovorih radi slo» vesne vrnitve iz pregnanstva v domo-. vino. Venizelos bi takoj po vrnitvi Je l»8fme..^ »To naj vam ne tež! srca,« je smehr Qaje odmahni! detektiv. »Vaša sedanja Inna Je odpovedale zaroka ko je spo MtoJM.«* »mtaJi vmtm mr vilno in spodobno. In da vam povem takoj, zakaj se je razšla z vašim prednikom; zato, ker je videla, da je tat.« Umetnik je žalostno zmajal z glavo. »In meni ni povedala niti besedice o teh stvareh!« »Cisto prav, da vam ni!« je dejal Joe Jenkins kima je z glavo. »Cernu naj bi vam težila srce? 2e kar je trpela ona, je bilo dovolj... zlasti ker ga je imela zelo rada, ako me znamenja ne varajo!« Michaelis je nejevoljno vzdignil glavo. »Po čem sodite?« je vprašal izzivalno. »Takoj vam povem... sicer pa ni razloga, da bi bili ljubosumni na onega siromaka!... Lepega dne, ko Je grofica nekam odpotovala, je sobar Feliks zdajci zapazil, da je mlada vdova njegovega pokojnega gospodarja — služi! je namreč že pod grofom AnkarstrOm-skim —- nu, da je njegova gospa iz ne-brižnosti pozabila svoje dragoceno briljantno ogrlje doma na mizL Grofovska obitelj je živela tačas na neki graščin! nedaleč od Glflcksburga in grofica se je bila odpeljala v zapuščinskih zftd«vah za tri tedne v Oothenburg. v službeni razkaz, pač pa se sporoči pristojni komisiji za ocenjevanje in službeno vsem višjim, oziroma nižjim načelnikom kaznovanega nameščenca.« Cl. 171. »Zoper odlok o kazni radi nereda se more nameščenec pritožiti v treh dneh od dne naznanitve pri načelniku neposredno višje oblasti, čije odločitev je izvršna. Pritožba se izroči načelniku, ki je kazen naložil. Zoper kazenski odlok načelnika najvišje centralne oblasti ni pritožbe.« Mislimo si, da je g. načelnik — najprijetnejše stališče v tem oziru ima načelnik najvišje centralne oblasti! — ravno v denarni stiski. »Izgovor se najde, če ga pes na repu prinese, pravi pregovor In globa tudi ne bo izostala dvem, trem ali še več podrejenim organom. Pritožbe in event. sporočila se kratkomalo zadržijo v pisarni, saj »sme nameščenec občevati z višjimi oblastmi le prek načelnika oblasti, v kateri služi« (čl. 101. S. P.). Tako bodo potovale odtegnjene globe mesto v državno blagajno v — predstojnikov žep! Take metode pa mora uradništvo v lastnem interesu odklanjati. Brez dvoma prinaša načrt trenotno izdatno izboljšanje gmotnega položaja državnim nameščencem, ali ravno tako gotovo je ves zakonski načrt iluzoren, ako se ne opustijo odstavki, kakor zgoraj navedeni. Kakor hitro nam vzamejo politične svoboščine, ki so zajamčene po ustavi vsakemu državljanu, pridejo na vrsto materijalne pridobitve druga za drugo. Uradniške organizacije pa, ki imajo besedo k načrtu, naj ga opeto-vano premotrijo s kritičnim očesom od besede do besede ter upoštevajo pri tem izrek starega Laokona: »Timeo Danaos et dona ferentes.« Dri. uradnik. išče se kompetentna oblast. Nekega dne meseca septembra m. I. je obstopila neko zadrugo z živili in gospodarskimi potrebščinami v Ljubljani straža ljubljanske carinarnice, pomnožena z detektivi in dvema civilnima osebama kot pričama. Vodja carinar-nične streže Je izjavil, da ima nalog vsled došle ovadbe, da prodaja zadruga nepravilno upeljane vžigalice, preiskati njeno skladišče. Vkljub temu, da je hotel poslovodja zadruge na podlagi faktur In izkazov dokazati, da je bila monopolna taksa od vseh vžigalic plačana, se vodja straže na to ni oziral in je zaplenil vso zalogo vžigalic v množini 16 zabojev in vrednosti 68.000 kron. Tudi se je primoralo zadrugo, da je vžigalice zapeljala v skladišče carinarnice. 2e po nekaj dnevih je carinarnica uradno ugotovila, da je bila monopolna taksa v redu plačana in da je bila ovadba neutemeljena ter zasežba neupravičena. Vkljub temu pa blaga zadrugi ni izročila, češ, da mora to rešen je podpisati Generalna direkcija v Beogradu in finančni minister. Na opetovane pismene urgence in ustmene intervencije je koncem meseca januarja prišel dotičnl akt iz Beograda nazaj na carinarnico v Ljubljani s pripomba da ta zadeva ne spada v delokrog cariname, marveč uradu za monopol; kateremu uradu naj carinarnica izroči akt in blago. Dne 31. januarja ali 1. februarja je carinarnica odposlala akt z blagom vred uradu za monopol v tobačno tovarno. Dne 6. februarja t. 1. je ta urad poslal vse spise pod štev. 488 Upravi državnih monopolov, administrativne odelenje, v Beograd v podpis. Pričela so nova pismena in ustmena posredovanja za takojšnjo rešitev zadeve. Zastonj! Dne 11. marca t. 1. se je peljal član vodstva zadruge sam v Beograd, da doseže rešitev. Pa akta ni! — Po odločnem nastopu zadružnega zastopni-kar se končno po 2 in polurnem iskanju akt vendar najde na mizi oddelko-vega načelnika, zametan v kupu časopisja. Obljubila se je takojšnja rešitev. Dne 22. marca je bila zadruga poklicana na policijsko ravnateljstvo v Ljubljani!, kjer se ji je povedala da je uprava državnih monopolov v Beogradu akt glede zaplenjenih vžigalic izročila tukajšnjemu policijskemu ravnateljstvu, da naj ono zadrugo obvesti, da ta zadeva ne spada v delokrog Uprave državni .hmonopolov, temveč v delokrog Pokrajinske vlade v Ljubljani. Urad za monopol v Ljubljani je nato odstopil zadevo okrajnemu finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Kakor slišimo, bode akt znova romal v Beograd. Ce pa bode na svoji tretji poti rešen, dvornima Pri tem ugotavljamo, da je bila v času, od kar leže predmetne vžigalice zaplenjene v uradnih skladiščih, že dvakrat monopolna taksa zvišana, in bi se vžigalice prodajale danes za 76 vin. dražje, kakor pa v času zaplembe. Prizadeti so torej posamezni zadružni člani, prizadeta pa je tudi celokupna zadruga, katera ima v neupravičeno zaseženih vžigalic založenih nad 68.000 K — in tega kapitala, od katerega mora plačevati visoke obresti, ne more obratno izrabiti, ne glede na to, da je imela zadruga še stroške na kolkovini in potnini. štev. 88. Človeku ni treba biti ravno »proti-državni element«, da se s takim postopanjem naših uradov absolutno strinjati ne more. Najmanj kar moremo zahtevati od države je, da je njen upravni ustroj tako urejen, da točno in brezhibno funkcijonlra. To pa se more doseči le, ako ima vsak urad točna In jasna navodila, kaj spada v njegov delokrog in kako ima zadeve reševati. Predle-žeči primer ni edini svoje vrste. Je samo eden izmed tisočev sličnih in še hujših primerov, ki so se že dogodili in s® še dogajajo vsled napačne, pomanjkljive in zanemarjene organizacije naših novih državnih uradov. Ob tej priliki bi apeliral na naše poslance vseh političnih strank, da posvetijo vprašanju ureditve poslovanja državnih uradov večjo pažnjo in skrb. Uprav slovenski poslanci, kot zastopniki onega dela naše države, kateremu se mora v organi-zatoričnem oziru pač pustiti prvo me-sta so v prvi vrsti poklicani, da v tem vprašanju odločujoče sodelujejo. Najboljši zakoni in najboljše naredbe ne morejo doseči svojega dobrega namena, ako se od izvršujočih organov nepravilno izvajajo. Politične vesti. X Izpraznitev trete cone. Na Šuša-ku je ražširjena govorica, da se v kratkem začne izpraznjevati tretja cona. Karabinjeri na Šušaku so dobili povelje, naj se pripravijo za odhod. Na njihovo mesto pridejo vojaki brigade Bergamo, ki naj izroče ozemlje Jugoslaviji. X Reški fašisti pripravljajo nova na-sflstva. ItalijausKi fašisti in legijonarji na Reki so zelo razburjeni, ker se vedno bolj bliža trenutek, ko se mora rešiti reško vprašanje. Pri tem zastopajo stališče, da se mora to vprašanje rešiti le v smislu D’Annunzievega programa, in sicer tako, da pride Reka v gospodarskem pogledu popolnoma pod italijanski vpliv, da se na ta način prepreči morebitni sporazum med jugoslovansko in italijansko vlado, po katerem naj bi Jugoslavija dobila Baroš, Reka pa bi postala samostojna. Fašisti so začeli v sporazumu s svojo centralo v Milanu izdelavati jugoslovanske uniforme kar na debelo. Ako se reško vprašanje ne bi rešilo po njihovih željah, potem nameravajo fašisti priti v teh uniformah na Reko in izzvati nemire; potem pa bi tako računajo, obdolžili našo vojsko, da je z orožjem udrla na Reko. To naj bi služilo kot pretveza, da more italijanska vlada priskočiti Reki na pomoč. Faš. oddeleki v okoliških krajih so dobili povelja, naj bodo za vsak slučaj pripravljeni. V premogovniku ob Raši je sedaj zaposlenih kakih 500 novih delavcev, ki so prišli iz Kalabrije in ki so vsi fašisti Ti delavci naj bi po fašistovskih načrtih vdrli la Reko pod poveljem poročnika Salvatora Farine iz Trsta. Ta Farina je organiziral že zadnjič puč na Reki V poslednjih dneh je imel daljša posvetovanja z baronom Lazzarinijem, ki je dodeljen raškemu premogovniku in ki je znan zaradi svojih napadov proti Jugoslaviji v italijanskih listih. Poleg tega so fašisti spravili tudi moštvo italijanskih vojnih ladij »Audace« in »Nullo« na svojo stran. Ti mornarji naj bi se navidez uprli in pod to pretvezo streljali na Reko. Pri tem streljanju bi elektrarno, plinarno, vodovod in pristaniške naprave uničili in Reki prizadeli tako škodo, da bo za dolgo vrsto let popolnoma nesposobna izvrševati svoje funkcije kot trg. pristanišče. X Nezadovoljstvo z VVranglom v Beogradu. Včeraj je bilo v Beogradu veliko razburjenje zaradi vesti, da se vpokličejo vsi sanitetni častniki k orožnim vajam. Smatrajo, da je ta vest v ozki zvezi s poskusno mobilizacijo sanitetnih edinic, in z bivanjem ruskega generala Wrangla v Nišu, odkoder namerava, kakor je sam izjavil odpoto- vati v Bolgarijo, ker je izvedel važno misijo. Iz Bolgarije namerava iti v Bukarešto, odkoder bo, kakor se govori, spremljal nimunsko vojsko na njenem pohodu proti Rusiji. Kakor torej vse kaže, bo Wrangel res podpiral oboroženo akcijo Rumunije zoper Rusijo. Naša država se nahaja v vojaški konvenciji z Rumunijo. Zaradi tega smatrajo v Beogradu, da mora naša vlada predvsem gledati na lastne interese. Po zadnjih vesteh, ki so dospele v Beograd, se Wrangel zelo kompromitira. Naša vlada bo morala z vso energijo nastopiti proti njemu. Javnost je posebno zaradi tega razburjena, ker je v istem trenutku, ko so iz Niša sporočili da Je general Wrangcl dospel tjakaj, prišla iz Berlina brzojavka, da je general Wran-gel sklenil tajen dogovor z Rumunijo, ki se nanaša na vojni pohod proti Rusiji. V Beogradu se splošno sodi, da tako postopanje ruskih beguncev v Beogradu naravnost škoduje interesom naše države. X Ruski nastop proti Ruma-nfjl in Japonski. Včeraj se je ob enajstih dopoldne se je sestala prva, takozvana politična komisija, čije razprave so pričakovali z velikim zanimanjem. Po konstituiranju je stavil madžarski ministrski presednik grof Beth-len predlog glede postopanja proti manjšinam. Takoj po konstituiranju pododbora se je dvignil Čičerin in je protestiral v imenu ruske delegacije proti udeležitvi Japonske in Rumunske v pododboru, ker je Japonska s silo zasedla ruske pokrajine, Rumunija pa Besarabijo. Rumunski delegat, ministrski predsednik Bratianu Je odgovoril da Je Besarabija rumunska po volji prebivalstva. Japonski delegat je odgovoril v še ostrejših besedah in je izjavil da se bo Japonska udeleževala konference in da za to ne potrebuje nobenega privoljenja, najmanj pa Rusije. Seja se je zaključila in se je naznanilo, da se ob štirih popoldne sestane pododbor. X Naša vojna mornarica dobi polagalce min. V smislu odločitve repara-cijske komisije v Parizu se naši vojni mornarici prisodijo polagalci min, ki jih je bivša Avstro-Ogrska začela graditi V Kraljeviči. X Zedinjene države ameriške za pogojno priznanje sovjetske vlade. Wa-shingtonski dopisnik lista »New York Tribune« poroča, da je izvedel iz zanesljivih virov, da nameravajo Zedinjene države ameriške priznati rusko sovjetsko vlado pod pogojem, da uspe mednarodna gospodarska konferenca v Genovi in da se zmanjša število rdeče vojske. O tej stvari je razpravljala V svoji seji v sobota Sobar Feliks je Videl ogrlje, ki je predstavljalo ogromno vrednost, in obšla ga je misel... tri tedne je imel časa... časa dovolj, da bi dal napraviti veren posnetek prekrasnega nakita. In res se ni obotavljal. Za svoj namen je porabil sicer do malega vše, kar je prihranil... a vendar... kaj je bilo to v primeri z bogatim dobičkom! In ko se je grofica za tri tedne vrnila in je prvič spet nadela nakit, se Ji pač ni sanjalo, da nosi na vratu zbirko navadnega brušenega stekla... Nekaj moram povedati Feliksu v opravičbo: odpovedali so mu bili službo v tem ženskem domu; petnajstega drugega meseca je imel ostaviti hišo... Jeza nad to odslovitvijo, ki se mu Je zdela neutemeljena in nepotrebna, ga je gotovo pomagala zapeljati. Za Feliksa, ki se je čutil že bogataša, je zdaj sledila doba razočaranj. Baš visoka vrednost teh nenavadno velikih in redkih kamnov in njih nezaslišano popolni lik sta mu napotovala povsod; redkost draguljev mu je povsod pretila z odkritjem. Po dolgem in brezuspešnem prizadevanju je sobar Mzadnla uvidel, da v Evropi m misliti na prodajo nakita. Sklenil se je peljati v Ameriko in je predlagal svoji takratni nevesti, naj ga spremi Ugodnost skupne izselitve ji ni mogel predočiti drugače nego s tem, da ji je razodel svoje dejanje in povedal kolikšno imetje se nahaja v njegovih rokah. Gotovo jo je upal premamiti z bleskom bogastva. Toda uštel se je. Zaročenka mu Je z grozo in zaničevanjem obrnila hrbet. Dolgo ni slišala spletična ničesar več o tem človeku. Pač pa je medtem spoznala vas in Je postala kmalu nato vaša žena. A glejte... nekega dne, ko vas ni bilo doma, jo zdajci poseti njen bivši zaročenec, ki je bogve kako izsledil njeno bivališča Pove ji, da ga preganjajo... Kar Je bilo seveda le Prevara živcev, nerdka pri ljudeh, ki imajo slabo vest — ih jo prosi, da mu shrani llšp, dokler se ne vrnejo boljši časi Ona ga zavrne vsa ogorčena... češ, kaj poreče mož! A Feliksov odgovor je že pripravljen: preobleče se za krošnjarja in ji proda nakit vpričo moža kot nepristno blago... Bodisi pod vplivom njegove osebnosti, ki jo je morda spominjala nekdanjih srečnih uz,. u bodisi zato, ker se je ?hnHUn y nji ženska ničemurnost — koncem koncev je rekla vaša žena ,da’. Toda ko sedi Feliks nekega dne v kinematografu in gleda prihod Svena Medina v naše mesta uzre nenadoma drugo osebo: grofico Ansarstrčmsko na Lehrtski postaji! Srce mu zastane ob pogledu nanjo in njegova prva misel je: prišla je zaradi svojega na- kita... zaradi tebe! Vse je izgubijo-no... Naravno ja da hoče posvariti svojo bivšo nevesta da jo ne bi obdolžili sokrivde, ker je shranil nakit pri nji; ker pa je ves teden niste pustili izpred oči mu ni mogoče govoriti ž njo na samem. A končno se mu oglasi rešilna misel S prinese Ji... knjiga« »Knjigo?« je vprašal Michaeli* * drhtečo, zasoplo napetostjo. »Da... modni koledar. Evo g®** Joe Jenkins je potegnil knjigo iz pr®" nega žepa, užgal kresijo in podržal koledar nad plamenom. Knjiga se J® časi odprla. (Dali® pritu) X Republikanski poslanec Gjonovič K stavil linistrskemu predsedniku Pa-acu vprašanje, v katerem zahteva pojasnila na podlagi katere odločitve je «U kralju Aleksandru podarjen tako-2Vani Knežev dvor v Dubrovniku. Poslanec sodi, da se s tem uniči kulturni spomenik iz 16. stoletja. X Madžarski poslanik nastopil svoje mesto. V sredo je kralj Aleksander sprejel v svečani avdijenci madžarskega poslanika Kalozca, ki mu je izročil SVoje poverilnice. j. X Sestava fin. komisije. Finančna wmisija se je sestala danes ob štirih Popoldne pod predsedstvom angleškega finančnega ministra Roberta Ilor-£ea. Glavno vprašanje je tvorilo tudi ™saj ustanovitev pododbora. Angleški nastop, je predi, naj dobijo sklicujoče drsa, ve ter Nemčija in Rusija po enega delegata, vse ostale države pa štiri. Za-Sjopnik^ Francije pa je predlagal, naj Sklicujoče države dobijo po enega debata, vse ostale države skupaj pa cst. Proti temu r>redlogu je protestiral zastopnik Rusije in za Nemčijo zunanji minister dr. Rathcnau. Angleški zastopnik je vztrajal na svojem predlogu in je vprašal, ali so Francozi pripravljeni umakniti svoj predlog. Italija se je izjavila za predlog Anglije, ki je bil končno tudi sprejet. Francozi so izjavili, da na to pristanejo. Zaradi tega se je postopalo tako kakor dopoldne in so bili izvoljeni zastopniki ostalih držav, in sicer po cn Danec, Finec, CehoslovaJt in Holanec. X Nemili na Irskem. Medfem ko je George Ciavanduffy, zunanji minister irske države, govoril v Stullamore na Irskem, so pristaši Devalere vdrli v dvorano, kjer je bilo zborovanje, so potegnili govornika s tribune in ga pretepli. Izgredov so se udeležili tudi ženske. Vstaške čete so včeraj zasedle Broadford v grofiji Clerk. Po daljšem boju se je redarjem posrečilo prisiliti vstaše k izročitvi kraja. Vodja vstašev, ki se ni hotel takoj podati, je bil na mestu ustreljen. Časopisni glasovi •'»'lapi-ej« prinašr poziv glavnega odbo-» !>5>ClJalistične stranke Jugoslavije na de-. stvo glede proslave l. maja. Poziv ■'&-u«*Va- delavstva, da proslavi i. nia; z Vsd!tVi!!0 ^e'a> Prvesa maja stopi na čelo . ,1 *ahtev zahteva, da se upostavi medna - edinstvo delavskega razreda, da se r ?v.1. bratomorni boj. Zahtevati moramo Žeo'Z1J0 .nas'*n'h mirovnih pogodb, ker ho-® !° m*r med narodi in obče razoroženje k.°Pnem in na vodi. Zahtevati moramo ~“lnJe;ije izjemnega zakona o zaščiti drža-I*’. nva.)sirše politične svobode, zlasti pa neti.,-3110 in neomejeno pravo delavske koa-ra*Je’ organ'z'ranja in borbe. Svoj glas mo-mo povzdigniti za široke socijalne refor-■vza brezpogojni 8 urnik, za vsestransko c‘to in varstvo delavstva, za pravilno M cnf°- re^ormo brez ozira na narodnosti, uov r no borbo proti draginji, za kulturno ^1*8° ljudskih mas. jj.nf ov* čas« prinaša članek o genovski vi j6r®nci' poroča o njenem poteku in pra-aa je treba priznati, da je Cičerin vredni? Zas*opal Rusijo kot tako, ne glede na lil i° včerajšnjo ali današnjo vladno ob-°-Akobodo vsi člani genovske konieren-ie l! dobro to umeli, kakor Cičerin, kar konferenci tako toplo priporočil Pij XI-, Jjotem bo njeno delo blagoslovljeno in Genovo bodo poslej blagrovali vsi narodi. »Slovenec«. Med Anglijo in Jugoslavijo ne obstoje baš najboljši odnošaji. Za Pa-*l<-evo tezo o veliki Srbiji itd. se ne ogreva danes niti en angleški državnik več. Naj- uplivnejši angleški krogi se zavzemajo za decentralizirano državo južnih Slovanov. »Slov. Narod«. Dr. Korošec ne taji, da obstoji v klerikalnih vrstah namera povzročiti razkol v SLS. Eno skupino vodi dr. Korošec, dočim se druga skupina naslanja na dr. Gosarja. Zaenkrat ima še vso moč v rokah dr. Korošcc s svojimi starini, ker ima denarna in gospodarska sredstva stranke v oblasti. Nastop dr. Gosarja je zaenkrat onemogočen, ker se ima boriti z financijel-nimi težkočami. Položaj bi bil pa takoj drugi, če bi se pojavil dr. Šušteršič in bi razpolagal z primernimi sredstvi ter podprl Gosarjeve somišljenike. »Jutro«. Z energično gesto, ki je pretila genovski sestanek sploh onemogočiti, je j Francija dosegla, da je bilo z dnevnega reda vže naprej izločenih dvoje največjih 'vprašanj evropske in svetovne politike sploh: reparacijsko vprašanje in vprašanje razorožitve. Na konferenci je nastalo med Francijo in Rusijo nesoglasje, ker je Či-čerin zahteval obravnavanje vrašanja razorožitve. Izbruhnil pa ni samo spor med Francijo in Rusijo, ampak tudi med Italijo in malo antanto. Italija je zasnovala intrigo, ki naj malo antanto izključuje od javnopravnega 'sodelovanja. Postopanje Italije mora posebno jugoslovensko delegacijo navdajati z največjim nezaupanjem. Naša delegacija bo morala podvzeti vse, da se na genovski konferenci ne bo ničesar ukrenilo na škodo jugoslovanske države. Gospodarstvo. Za zboljšanje naš. prometa (Iz govora Ivana D er žica v narodni skupščini) Gospodje, pokazal bom, kako se jc Postopalo z osebjem in kako je to Osebje brez vsakega razloga gladno in “Oso in da se je vlada tako daleč spodila, prikazati javnosti to osebje kot ■rivce železniškega nereda. Iz tega podaja bomo našli izhod samo tedaj, «0 zavržemo vse ono, kar je krivo našega današnjega žalostnega stanja ^ezniškega prometa. Radi tega bi jaz frosil narodno skupščino, da pristane anketo, da ugotovi vse ono s čimer bi toogli mi izpolniti svoj promet. Mo- Prepričanje jc, da se morajo ministrovo saobračaja in železniške direkcije ®mancipirati birokratizma in da se pojavijo na trgovsko stališče. Vem pa pdi, da se deluje na to, da bi naše zelnice prišle v zasebno izkoriščanje, Jn to vsled toga, ker delujejo v tem Pravcu parlamentarne komisije v nem-in francoski republiki. Najprvo jc ^mška republika na temelju mnogošte-v’lnih strokovnih anket ugotovila, da je e.dina rešitev njenih železnic v privatiziranju. Ravno tako je anketa odseka francoskega parlamenta ugotovila, da sicer država ne bo v stanu zadostiti potrebam gospodarstva železnic. Go-■fpodje, to v neki meri priznavam. Obe državi sta industrijski, imata gosto že-fczniško omrežje, gospodarske centre, bilijonska mesta iri brezštevilno tvorec. Na najmanj vsakih 100 km se radi *eSa mora izvrševati gost potniški in Pojavni promet. Mi priznavamo, da ;'obena železnica ne more izhajati z do-^■odki potniškega prometa. Pri železniškem gospodarstvu tvori blagovni pro-rnet glavni dohodek. Vsled tega je sta-‘™e. francoskih in nemških železnic da-tako težko. Toda mi, gospodje, v r>aši državi je 10.000 km železnice, ima-rfl° toliko narodnega bogastva in toliko ‘Waga, da bi pri zboljšanem prometu •'r>orale naše železnice vsekakor biti ak-‘Vne. y tem me prepričuje fin. sta-1Je južne železnice, ki se nahaja pod Pravo ljubljanskega ravnateljstva. In ® ie jako važna točka, o kateri naše “'•nistrslvo saobračaja ni vodilo nobo-ra^una- Slovenski narodni želez-lčarji so prosili g. Vuloviča in tudi toV° Vlatl0 v se sekvestira Podjetje, in to ne samo radi tega, ker ; du»ajska gospoda gonila Slovence na b/”'*1 želez, temveč tudi radi tega, da akr ^ezn‘ce v naših rokah pomenile t;vni saldo za tranzitno progo med o^stom, Nemčijo in Avstrijo. Po pre-takatU p? lla^a država pristala na Pri °.zyani začasni režim, to se pravi nih ^ na za*ltevo francoskih uprav-na„S^tnikov- ^a kak°r vsc ostale edstvene države eventuelne defeci- te te železnice. Zato pa jc dobila pravico da nadzira finančno gospodarstvo južne železnice. Naše ministrstvo je sicer postavilo tak nadzorstveni odbor in ga namestilo v Zagrebu. Dva člana tega nadzorstvenega odbora ne delujeta, eden, ker je bolan, drugi, ker je mesto zapustil. Ministrstvo ni podalo nobenih smernic delovanju tega odbora, zato obstoja dejansko samo na papirju. In kaj sc je dogodilo. V naši državi so južne železnice aktivne, investirale so nad 100 milijonov kron za postaje, železniške hiše itd. V ministrstvu saobračaja pa se že 8 mesecev prepirajo, ali bi se dovolilo južni železnici sezidati kretnico na Turupolju pri Sisku in da razširi postajna poslopja južnega kolodvora, ker poslednji ne zadostuje več. In tu se se nadzorni odbor postavil na stalilišče, da v to ne privoli, ker se boji, da bi ta železnica tega kapitala ne mogla kriti iz svojih dohodkov. To .le popolnoma zgrešeno stališče, gospodje, kajti ves materija!, tračnice, opeke, leže že leto dni plačane na licu mesta in potrebno ja samo, da južna železnica izplača mezdne vsote, ki so za zgradbe potrebne. Ker to cincanje traja že 8 mesecev, zato je najbolje, da južna železnica naloži svoj suficit Narodni banki in da na glavni Skupščini predlaga svojim upravnim svetnikom, Francozom, Madžarom in Nemcem, da s tem denarjem poplačajo dolgove v Avstriji. Ako bi imeli v ministrstvu saobračaja juriste in strokovnjake bi bili ta vprašanja že davno rešli. Radi vseh teh neprilik je moje globoko prepričanje, da je skupščina dolžna postaviti anketno komisijo, ki naj na licu mesta izvede preiskave. Predhodno pa naj se pozove naše industrijske in gospodarske kroge, da se najde skupni temelj in izhod iz te krize. Anketa naj postopa po svoji vesti in naj predloži svoje izvestje narodni skupščini. Na nas narodnih poslancih pa je, da brez ozira na strankarsko pripadnost ta izvestja preštudiramo in složno delujemo, da se končno izboljšajo kritične neprilike našega železniškega prometa. (Konec) + Dobava maziva, desk in žebljev za zaboje ter papirja. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 2. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu ofertalno licitacijo za dobavo maziva (mazilnega olja in masti), na dan 3. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne ravnotam ofertalno licitacijo glede dobave desk in žebljev za zaboje ter na dan 8. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne ravnotam ofeftalno licitacijo glede dobave 5000 kg belega papirja. Predmetni oglasi so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. , + Znižanje mezd v češki tkalski industriji. V severno-češki tkalvkl industriji nastopi na podlagi sporazuma med podjetniki in delavci od 1. maja 15% in od 1. junija zopet 15% znižanje delavskih mezd. + Prodaja razbitih sodov. Inten-dantsko slagalište v Mariboru ima na prodaj 50.851 in 1970 litrov sodov, ki so se razbili in so doge na razpolago. Pozivajo se interesentje, da stavijo do 20. aprila t. 1. pismene ponudbe, koliko plačajo za ta materijal. Materijal se more pogledati pri Upravniku Inten-uantskega slagališta v Mariboru. + Dobava električnega materijaia. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 15. t. 1. ob 11. uri dopoldne ponovno pismeno licitacijo glede dobave električnega materija-la. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Redno parobrodno zvezo med Antverpnoiu ia Japonsko snuje neka neška finančna skupina s Stinnensom na čelu. + Povečanje predšl-ilce in tkalnice v Tržiču. Po večletni stagnaciji v bombaževi industriji, ki jo je povzročil ukinjeni prekomorski prom=t in s tem onemogočena nabava surovin, sledila je po vojski ugodna konjunktura, ki obeta vsaj tekstilni industriji zlasti v naši državi izredno uspešni razvoj. Naraščajoči konzum zahteva znatno razširjenje obstoječih obratov. V pravem uvideva-nju sedanjih razmer se je odločila tudi tvrdka Glanzmann &. Gassner v Tržiču, da poveča svojo tovarno. Že letos zgradi se novo poslopje za požlahtnje-vanje tekstniinih izdelkov in poveča se obenem obstoječa predilnica; ravnota-ko se preuredi in modernizira obstoječa vodna naprava v tovarni. Velike s strehami opremljene delavne dvorane so v pretežnjem delu konstruirane iz železobetona; predmetna dela poverila so se specijalni tvrdki >Sio-grad« v Ljubljani. Povečanje obrata bode zahtevalo povečanje števila delavcev in uradnikov, za kojih nastanitev bode preskrbljeno z novo kolonijo uradniških in delavskih hiš, dekliškega doma itd., katere stavbe so bile oddane gospodu stavbeniku Viljemu Treotu v Ljubljani. H- Dobava kožuhov. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 15. maja t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 250 komadov kožuhov in 300'komadov kratkih kožuhov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Dobava desk. Komanda divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje na dan 14. aprila t. 1. ob 10. uri do-poludne ustmeno ofertalno licitacijo za dobavo 3328 okovanih in 674 ne-okovanih desk za kompletiranje vojaških postelj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri Divizijski intendanturi in komandi mesta v Ljubljani interesentom na vpogled. 4* Uveljavljenje trgovinske pogodbe z Nemčijo. Na mnogobrojna vprašanja interesentov glede uveljavljenja trgovske pogodbe z Nemčijo obvešča trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vse interesirane kroge, da bo po sporočilu ministrstva trgovine in industrije stopila v veljavo trgovska pogodba z Nemčijo šele potem, ko bo pogodba tudi od strani Nemčije ratificirana iri ko bo med obema vladama izmenjana nota o ratifikaciji pogodbe. + Upniki italijanske eskoraplne banke. Centralni konzorcij upnikov italijanske eskoinptne banke (Banca italiana di Sconto) v Rimu je naročil Odboru upnikov imenovane banke v Trstu, da zbira prijave kreditov katerekoli vrste, katere imajo privatniki, tvrdke itd. napram predmetni banki, za katero je bil kakor znano — dne 19. decembra 1921 proglašen moratorij. Odbor upnikov v Trstu poziva vse interesente, da mu prijavijo natančne vsote svojih terjatev. Dopise in prijave je nasloviti: Tvrdka Gianni Ruzzier Comp, Trst, Via Madonna del Mare 14. + Prodaja starega kovanega železa. Dne 24. aprila t. 1. prodale se bodo na javni ustmeni licitaciji in sicer v Ljubljani pri artilerijskem ode-lenju Dravske divizijske oblasti, v Celju pri Komandi Celjskog vojnog okru-ga, v Mariboru pri Komandi mesta in v Ptuju pri Komandi 4. pijonirskega bataljona večje količine starega kovanega železa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri označenih komandah, pri katerih se vrši licitacija, interesentom na vpogled. + Prodaja sodov. V pisarni avto-odelenja komande Dravske divizijske oblasti (baraka v sprejemnem skladišču pri glavnem kolodvoru) v Ljubljani se vrši dne 25. aprila t. 1. ob 8. uri zjutraj ponovna javna ustmena licitacija 24 lesenih sodov od olja in masti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške' zbornice v Ljubljani, pogoji pa v pisarni trgovsko inženirskega odelenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani interesentom na vpogled vesti. — Kralj Aleksander odlikovan z naj-viijim poljskim redom. Kralj Aleksander je v sredo sprejel v svečani avdijenci poljskega poslanika Okenskega, ki mn je izročil najvišjt poljsko odlikovanje, red Belega orla. Ta red sc podeljuje le prijataljskim suverenotn. Doslej ga imajo le rumunski kralj Ferdinand, belgijski kralj Albert ia francoski predsednik Millerand. — Gladujoča Dalmacija prosi za prepoved izvoza iivil. Prebivalstvo Dalmacije s« je obrnilo na beograjski parlamsnt s prožnjo, da bi se prepovedal izvoz Siril. — Poziv rezervnih sanitetnih oficirjev k enomesečni orožni vaji je odrejen v ta namen, da sodelujejo pri naborih novincev zaradi pomanjkanja aktivnih vojaških zdravnikov. — Upokojenem častnikom, ki so inad vojno opravljali vojaško službo, se štejejo vojna leta dvojno v pokojnino (Uradni list št. 36). — Za sirote časnikarjev je dovolila zagrebška sekcija Udruženja jugoslov. novinarjev vsoto 10000 kron. Sekcija dobiva lepe prispevke od raznih trgovskih družb, trgovcev in občin. Tudi pristopa več usta-novnikov (po 400 kron), dobrotnikov (po 2000 kron) in podpornikov (po 400 kron), Za ljubljansko sekcijo so taki pojavi bele vrane. — Oglase za velikonočno Številko sprejemam ovsled obilnega dela v tiskarno samo do petka 14. t. m. opoldne. Pozneje došlih oglasov ne moremo več priobčiti v velikonočni številki. Naročite, prosimo, pravočasno. — Delegacije v Genovi so nastanjene deloma v Genovi sami, še več pa v njenem okolišu. Tako n. pr. so nastanjene v Genovi delegacije Francije, Anglije, Italije, Belgije, Japonske in Švice. V Albam, S kilometrov jugovzhodno od Genove je nastanjen šef francoske delegacije Barthou. V mestecu Nervi, 10 km jugovzhodno od Genove so nameščene delegacijc Nemčije, Albanije, Bolgarije in Portugalske. V mestecu Pelly, 10 km zapadno od Genove so delegati nevtralnih držav: švedske in Norveške, Holandske, Španije in Luxenbur-ške. V Sante Margheriti, 24 km zračne črte iz Genove so se nastanili delegati Madžarske, Avstrije in Litvanske. V Rapallu je nastanjena četverozveza ■— delegatje Ce-hoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Ru-munske. V Rapallu, ki je oddaljen 25 km zračne črte od Genove, stanujejo poleg gori imenovanih tudi zastopniki Grške in sovjetske Rusije. — Ponesrečeni Slovenci v Ameriki. V Eveiethu je avtomobil do smrti povozil 8 letnega Karla Primožiča. V Freebtirgu 111. pa je povozil vlak Tomaža Mikuliča, doma nekje pri Slovenjgradcu. V Ameriki je živel 12 let, toda v onem kraju šele par tednov, tako da je bil še skoraj popolnoma neznan. — Za uradniški dom v Novem Sadu je poslal prvo darilo 20000 kron znani naš prijatelj vseučiiiščni profesor v Čikogu g. Mihajlo Pupin, ki je rodom iz Novega Sada. ■— Iz Beograda poročajo, da dobiva vlada dnevno obširna poročila od našega zunanjega ministra dr. Ninčiča o poteku konference, to je o stanju posvetovanj med našo in italijansko delegacijo glede rapallskc pogodbe. Ministrski predsednik Nikola Pašič bo baje za danes sklical ministrski svet in na tej seji se bodo sprejemala nadaljna navodila. — Za Jugoslovensko Matico je darovalo uradništvo generalne inšpekcije voda mesto venca na krsto umrle matere gradbenega svetnika ing. Jurana znesek 135 dinarjev. Iskrena hvala I — Stari živinski potni listi ostanejo v veljavi do popolne porabe zaloge tozadevnih tiskovin, vendar pa je treba nalepiti na nje kolke do iznosa predpisane tarifne takse. Nalepljene kolke je uničiti z uradnim pečatom. — Novo električno centralo je dovolilo trgovinsko ministrstvo mestu Bitolju. — Mohamedanski kongres v Skoplju. Jutri dne 14. t. m. se zbero v Skoplju zastopniki južnosrbskih mohainedanov na važni kongres. Značilno pa je, da bosanski mohamedani niso bili vabljeni. _ — Udruzenje rodbin v vojni padlih oficirjev se je ustanovilo v Beogradu. Predsednica udrrenja je vdova polkovnika ga. Milica Popovič. Smrtna nezgoda. 70 letni posestnik Ant. Ule se je peljal iz Rakeka domov v Dol. vas, pri tem je padel tako nesrečno 2 voza, da je še isti dan umrl. ■— Nov ing. agr. Na poljedelski fakulteti na Dunaju je položil 9trbkovni i: pit za poljedelstvo ing. agr. Radoslav Šturm iz Slov. Bistrice. — Samomori na Dunaju se od leta do leta množe. V prvih treh letošnjih mesecih je bilo v mestu 113 samomorov. — Smrtna nesreča. V Delnicah se je splašil konj kapetanu Dragorniru Novakoviču ter ga vrgel tako nesrečno raz sebe, da je kapetan obležal mrtev na cesti. — O velikih poplavah prihajajo vesti iz Pasavine. Tudi v Zagrebu je Sava prestopila bregove ter poplavila bližnje pokrajine. Sava še vedno narašča. — O napadu na postajnega odpravnika v_ Šmarju pri Grosuplju se nam poroča, da ni bil povod osebno sovraštvo, ker napadeni uradnik R. Pompe napadalca osebno sploh ni poznal. Napadalec je že pod ključem, in sicer je to 22 letni Lovro Krmelj, ki dejanje priznava, trdi pa, da se je v osebi zmotil ter ni mislil napasti Pompeja, ki ga sploh ne pozna. — Brezsrčni cigani. V Virju na Hrvaškem so zajeli večjo cigansko družbo, ki je po okolici kradla otroke, jim polomila roke ali noge, da so pri prosjačenju vzbujali več usmiljenja. _— Stavka tipografov v Grazu. Kei graškim strojnim stavcem ni bilo dovoljeno zvišanje nočnih doklad, je danes tehnično osobje graških časopisov pričelo pasivno resistenco. — »Trgovski list« priobčuje v svoji zadnji štev. pod naslovom: »Nečuvena provokacija železniškega ministra« zelo 03ter članek. Povod temu članku je to, da sc s 1. majem vpeljejo kot stalni dobavni roki na železnicah za brzovozno blago za prvih 200 kilometrov 10 dni, za vsakih na-daljnih pričetih 100 km s dni. Za tovorno blago za prvih 200 km 20 dni in za vsakih pričetih nadaljnih 100 km zopet 20 dni. Ker ima Slovenija svoje tozadevne vire v 500 km oddaljeni Vojvodini, bodo posledice tega ukrepa grozne. — Mlad požigalec. Blizu Voitsberga na avstr. Štajerskem je pred nekaj dnevi pogorelo več gospodarskih poslopij. Skupna škoda znaša okrog 20 milijonov avstrijskih kron. Požiga je osumljen neki 13 letni deček, ki pa je takoj po požaru izginil. — Za Ciril-M«todovo irtižuo je nabrala sdč. učiteljica Tilka Lakerjeva na od-hodnici postajanačelnika r Grobelntm g. Fr. Beseka vsoto 117 dinarjev. Vsoto »m* izročili svojemu namenu. Posnemajtel LmhVmnmu = Zadnja pot tov. V. Jelenoa. Vueraj ob 17. popoldne se je ob ogromni «dtl«Sbi vršil pogreb prerano urprlega tor, V. J«r lenea. Njegovi prijatelji so poskrbeli, da se je poslednja pot tega narodnega borea. spretnega novinarja, izpremenila r poslednji svečani poklon človeške osebnosti,^ ki je izdahnila mučeniiko dušo za najriije narodne ideale svobodne državnosti. Mefl; drugimi odličnimi osebami so se pogreba udeležili dr. Baltid, kot namestnikor zastopnik, šef pokrajinskega oddelka za »k in bogočastje dr. Skaberne, minister na razpoloženju dr. Kramar, general Djokič itd. Krsto so prepeljali na vojaški štafeti na pokopališče Sv. Križa. Sledili so mno-gobrojni prijatelji dobrovoljci, novinarji ia številno častništvo. Ob odprtem grobu so izpregovorili poslovilne govore glavni urednik »Jutra«, predsednik dobrovoljcev in g. predsednik jugoslovenskega udruženja sek-ciju Ljubljana. V pretresljivo enostavnih besedah so pokazali na plemenito in idealno naneseno dušo pokojnikovo, kateri ohranimo blag spomin. = Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi 2. do 8. t. m. se je v Ljubljani rodilo 41 otrok (25 dečkov, 16 deklic), med temi I mrtvorojeni. Umrlo je v isti dobi 20 eseb (10 moških in 10 žensk), med njimi 9 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 2 življenska slabost, 4 jetika, I pljučnica, I srčna hiba, 2 rak, 10 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed nalezljivih bolezni je bil prijavljea le 1 slučaj trahome. Prijava orožja. V smislu § 2, zakona z dne 18. 2. 1922. uradni list št. 39 odreja policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, da mora vsaka civilna oseba ljubljanskega policijskega okoliša, brez ozira nato ali ima orožni list ali ne, prijaviti policijskem« ravnateljstvu v Ljubljani do 1. maja 1922 vse svoje ali pri njemu shranjeno civilno in vojaško orožje. Za prijavo je porabiti prijavnice, ki jih je dalo tiskati policijsko ravnateljstvo in katere dobe po vseh policijskih stražnicah in na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani po 25 par komad. Dobro čitljive in točno izpolnjene prijavnice je oddati na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani II. nadstropje, soba št. 13. Kdor ne bi pravilno prijavil svoje orožje, zapade po členu 11, omenjenega zakona kazni do 3 mesecev zapora ozir. 4500 Din globe, = Medvedek, ki je bil dne 29. 3. ujet v Kompoljski gori pri Dobrepoljah v lastnem lovišču g. Ivana Modica, trgovoa iz Nove vasi, je razstavljen na vrtu hotela Union. Vstopnina 1 Din. Medvedek, ki je približno 2 meseca star, je prav živahen, se prekucuje in se prav rad igra. Pusti se tudi božati. Prijazno živalico kaže Alojzij Hočevar iz Sompolj št. 104, ki je našel brlog in katerega je medvedka potem napadla in ogrizla. Od vstopnine pripade xq odstotkov »Zelenemu križu«. = Mestna hranilnica ljubljanska na veliko soboto ne uraduje. =■= Tatica iz navade. Dne 4. t. m. je že mnogokrat pvedkaznovana tatica in pro3tU tutka prenočevala v gostilni pri »Ameri-; kancu« v Florjanski ulici. Pri tej priliki je ukradla natakarici Erni Vidmar razne obi leke za 8000 kron in izginila brez sledu, = Vlak ga je poškodoval. Na glavnem kolodvoru je poštni sluga Ivan Bukovec zapeljal ročni voz za prevažanje paketov blizu železniškega tira. Istočasno je privozil dolenjski vlak in je zadel v voz, ki je odletel v Bukovca in ga tako poškodoval, da so ga prepeljali v bolnico. = Tatvine v Ljubljani. Gospej dr. Breceljevi je bila ukradena iz žepa denarnica z vsebino 1420 kron. — Čevljarjevi ženi Karolini Segatin, stanujoči v Jeranovi ulici št. S je bila na Vodnikovem trgu iz žepa ukradena usnjata denarnica z vsebino 200 kron. — V hotelu »Soča« je bilt> včeraj ponoči vlomljeno in ukradeno 24 nože, vilic in žlic, ena tehtnica in več drugih stvari. — Franku Kavčiču je bila ukradena suknja, vredna 1500 kron. — Grum Marii ji je bila med potjo od frančiškanskega mosta, po Pogačarjevem trgu do Šolskega drevoreda ukradena črna moška listnica z 220 dinarji. — Dne 8. aprila jo bilo ukradeno iz veže gostilne Seidl v Sp. Šiški 4000 kron vredno kolo z znamko »Adler«. Kolo je bilo last Ivana Dolničarja Lz K^ni-negorice. — V vozu cestne železnice je bila ukradena Franji Furlanovi iz Borovnice modra poinpadura z denarnico, v kateri je bilo 800 K denarja. tr= Iz odvetniških krogov. »Novi čas« poroča, da je dr. Pegan zopet otvoril svojo odvetniško pisarno. = Dežnik je pozabil v neki ljubljanski trgovini pred 14 dnevi neki gospod. Dežnik je polsvilen s črnim gladkim možkim ročajem, v katerem je vrezano ime. Poštea najditelj se naproša, da izroči dežnik proti primerni nagradi v tajništvu SKS, Kongresni trg 9. = Razpis služb pri mestnem poklicnem gasilstvu. Ker je občinski svet sklenil osnovati v Ljubljani oddelek poklicnega gasilstva, razpisuje mestni magistrat za sedaj tri službena mesta in sicer: gasilskega vaditelja, mehamka-profesijonista in pomožnega rnehanika-neprofesijonista, ki imata biti obenem šoferja. Pogoji te službe so razvidni iz razglasa, ki je afiširan na mestnem magistratu in na Mestnem domu, Prošnje naj se vlože pri mestnem magistratu do konca tega meseca. = Tretje javno predavanje Zvonimirja Bernota, glavnega urednika »Napreja«: »Ali posvečuje dober namen slaba sredstva?« Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 14. aprila 1922, Velika^ dvorana Mestnega doma v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v prvi vrsti po s dinarjev, v drugi do šesti vrsti po 2 dinarja, v sedmi do deseti vrsti po 1 dinar. Stojišče so par. Ta pn ena. Kakor smo poročali sta konja kmeta Franja VVagnerja iz Ceršaka povozila Židinjo VVollnar, soprogo takratnega carinskega uradnika. Gospa VVollnar je sicer kmalu zatem že hodila okrog, ampak čutila je take bolečine, da zahteva za nje 800 000 kron odškodnine. — Vršila se je tozadevna razprava pred kazenskim sodiščem. V svrho nekaterih podatkvo in prič, je bila razprava preložena. Reelna trgovina. V »Jugoslaviji* smo že omenili, da so v Mariboru padle cene sladkorju pri trgovcu VVellerju na 60 K. pri Leš in Lesjaku na 66 K, drugod pa so ostaie še uad&lie K. Mi smo ž« Wr«uii mnenje, da bo menda nastopila reelna konkurenca. Sumi se pa, da sta dobila Weller in .Lesjak migljaj od drugih trgovcev, kaj-ti kar naenkrat je tudi pri njiju poskočila cena sladkorju zopet na 68 kron pri kilogramu. Ali je to reelnost? Ceiie. Celjsko »OlepSevalno društvo« namerava popolnoma nanovo urediti In zasaditi vrt pred meščansko šolo v Vodnikovi ulici. ° 1® dalo tam odstraniti tudi razno drevje. ki je bilo tam nasajeno in Je bilo deloma ušivo od krvave uši, deloma pa je nasprotovalo vsakemu lepemu ureienju novega vrta. Na mesto starih dveh topolov, se bosta vsadila dva mlada topola. Načrt za ureditev tega vrta Je napravil g. Pelikan. fotograf v Celju. — Tudi se bo v kratkem pričel urejevati park pri kolodvoru. »Ulepsevalno društvo« se mora boriti vedno z denarnimi težkočami in se ne more tako posvetiti svojemu delu, kakor bi bilo to mogoče, če bi bila blagajna polna. Te dni se zbira članarina, ki znaša samo 6 dinarjev. Ta znesek more vsakdo utrpeti. — Imovitejši krogi pa naj društvo podprejo Izdatneje, da bo zamoglo izvršiti svoj zelo obširen delovni načrt. Snega smo zopet dobili minuli torek po naših krajih precejšnjo množino. Gospod \Vesten, tovarnar v Gaberju se baje namerava pričeti pogajati z stavkujo-člmi po praznikih. Dobil je baje Iz raznih krajev velika n*., očila in zopet potrebuje »delavsko paro«. Mnenja smo, da bi bil gospod VVesten lahko že zdavnaj uvkM, da je Stavka upravičena, ter dovolil svojemu delavstvu potrebne poviške r'"č, da bi sa-ffiogli živeti kot pošteni ljudje. Ljudsko vseučilišče v Celju. Zadnji dve predavanji na našem ljudskem vseučilišču le oskrbel predstojnik ccljskefca davčnega nrada nadupravitelj gospod Rafael Dolinšek. Predaval je ~o davkih«. V prvem predavanju je prav zanimivo obdelal gospod predavatelj postanek zemljiške knjige ter vse vrste realnili davkov. Snov Je g. nad-Upvavltelj obdelal temeljito in prav poljudno. V drugem predavanju pa ]e opisal osebne davščine in je bilo to predavanje posebno zanimivo za mestne prebivalce. Predavanja so bila dobro obiskana. Peimorle. Se o naših državnih upokojencih. Poročali smo že, da je slovenskim državnim upokojencem v Trstu italijanska vlada s 1. oktobrom 1921 ukinila plačevanje pokojnin. Upokoiencl so takoj potom delegacije v Trstu vložili opcije za podeljenje državljanstva v Jugoslaviji In prošnje za izplačevanje pokojnin. Upokojenci se nahajajo v skrajni bedi in so rešitev njih vlog večkrat urgirail, pa vse zaman, kompetentni uradi molčijo in ne ukrenejo ničesar v tej zadevi. V skrajni sili se prizadeti nadepolno obračajo na pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja in ga vdano .naprošajo, da pred-stoječo zadevo pospeši in zapuščene slovenske upokojence reši lakote in stiske. Pckrašsma. Zagorje ob Savi. Nadomestne volitve xa izvolitev razveljavljenih n odborniških mest se bodo vršile v nedeljo dne 28. maja t. 1. V Zagorju se prične v prihodnjih dneh x napeljavo električne razsvetljave, katero delo izvrši in financira zato sestavljeni akcijski odbor, nakar prevzame občina to važno javno napravo v lastne roke. O otvoritvi prepotrebne meščanske šole, katera je že potrjena, oziroma dovoljena ni sledu. Baje ni na razpolago potrebnih prostorov. Kje dobiti in kako ustvariti primerne lokale, o tem se še ni razpravljalo. Stanovanjska mizerija je dospela do vrhunca osobito zato, ker je ni oblasti, ki bi prisilila »Trboveljsko družbo«, da bi zidala prepotrebna delavska stanovanja. fnifbi turneji pr: Mta joiEtif v Jiirti V Ljubljani so do danes koncertirala sledeča češka pevska društva: praški in vi-nohradski Hlahol, Smetana iz Plzna, ter pevski zbor moravskih učiteljev. V drugi polovici aprila pa bomo imeli veselo priliko pozdraviti v naši sredi pevce praškega pevskega zbora »Smetana«, ki priredi koncertno turnejo po naši državi. Praški »Smetana« obstoji komaj 10 let. Vzniki je iz »Pevskega združenja šestnajstih«, ki je v začetku štelo le šestnajst članov. Število se je kmalu pomnožilo na 24 in ta mali zborček je dobil v aprilu leta 1912 na pevski tekmi v Plznju prvo nagrado. Od takrat je rasla njegova sposobnost in se je pomnožilo število elanov na 50. Vojna je nadalnje društve-n° ' . ov;,nje prekinila. Po prevratu leta 1918 je zbor zopet začel z delovanjem in nosi od takrat naslov »Praški pevski zbor Smetana« in dosega čezdalje lepše umetniške uspehe. Duša zbora je Rudolf Cer-n^' Profesor petja, član svetovno znanega »Češkega pevskega kvarteta«, ki je v kratkem času dvignil .Smetano« na višino najboljših moških zborov. Stekel si je odlikovanje ob 70 letnici predsednika T. Masaryka, ko je pel prvi na praškem dvoru ceske skladbe. Zasluga zbora je obenem skupno delovanje orkestra Naiorlne-88 Jf ,.^a''šča ,v Pragi, pevskega zbora praških učiteljev, ki so v prijateljskih zvezah prvič provedli vsa dela češkega klasika, največjega češkega skladatelja isedricha Smetane. V februarju tekočega leta je priredil »Smetana« v Pragi svečan koncert, da pokaže javnosti svojo umetnost. Koncerta se je udeležil pol.vg prvih predstaviteljev češkega umetniškega sveta, skladateljev, glasbenikov, pevcev kritikov itd. tudi predsednik Masaryk! Vsi listi so takrat pisali oduševljene ocene in so naglnšali prvenstvo umetniške višine »Smetane«. Neki kritik piše: »Po produkcijah smo v Smetani spoznali pevsko telo, ki s pravo virtuoznostjo obvaiada izredno težke zahteve, kateri skladatelji stavijo zborom z ozirom na harmonijo glasov, na čvrstost in sigurnost intonacije itd.« Pevski zbor »Smetana« bo v Ljubljani izvajal najreprezentativnejše zborovske skladbe češke literature. _ Zastopana sta Smetana in Dvorak. Prvi s svojo Kmečko pesmijo (Rolnicka), drugi s prekrasno »Milenko travičko«, s katero so praški učitelji leta 1912 briljirali v Parizu. Poleg teh Fibich, J. B. Foerster. Suk, Vitezslav Novak itd. Na vsak način bo koncert »Smetane« v Ljubljani prvovrsten umetniški dogodek, ki bo hkratu poglobil kulturne stike češkoslovaške in jugoslovanske vzajemnosti! Sokol v Škoji Loki vprizori v ponedeljek 17. t. m. prvič na novem odra Cankarjevo farso: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Za igro vlada splošno zanimanje, posebno še, ker je oder opremljen s povsem novimi kulisami, ki so pravo mojstrsko delo priznanih naših slikarjev g. Skruznija in Ogrina. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini br. Potočnika. Sporf En turisSika. Reprezentativna tekma Zagreb - Graz 0:0. Reprezentativna tekma med mesti Zagreb in Graz se je končala neodločno. Od Zagrebčanov je bil zelo spreten Frid-rich v goalu in halves - črta. V napadalni vrsti je Plazeriano popolnoma odpovedal. Graško moštvo se je odlikovalo z obrambo in forwnrdom. Tekmo je vodil dunajski sodnik g. Schmidt. Dunajske tekme. Hakoah-Rapid 3 : 1. Amateuri - Wacker 4 : o. Vienna - VVat 1 : o. Florisdorf - Ostmark 2 : 2. Praške tekme. \Viener Sportklub -Union Žižkov 2 : I. Wiener Sportklub -Slavi a 2 : o. Prvenstvene tekme v Mariboru. Mak-Korotan 5 : 1 (3 : i). Maribor-Ptuj 16 : o (7 : o). Prijateljska tekma med Ilirijo in Ra-pidom v Mariboru se je zaključila s 4:2 v prid ljubljanskih gostov. Vsled deževnega vremena je bilo igrišče popolnoma razmočeno, vsled česar se igra ni mogla razviti. Kljub temu pa je bila igra mestoma zelo napeta, ker ni občinstvo varovalo mirnega ravnotežja. Posebno je neugodno vplivala preostra obramba ilirskega moštva, kadar je Rapid uspel prodreti. Sodnik g. Vodišek je imel težavno stališče, vendar je njegova hladnost in nepristranska razsodnost žela splošno odobravanje. Na sploh pr* se je pri letošnjih nastopih pokazal I"r;f treznega razsojevalca. SodrtSH *ečaj ter sestanek začasnih sodnikov L. N. P. je v četrtek dne 13. t. m. ob S. uri zvečer v sobi »Športne zveze«. Potrebna je polnoštevilna udeležba in ‘točnost. G!er*a!!3£e in ntju spominske plošče Podlimbarskemu v Krašnji, na svetosavskl proslavi »Bratstva«, na koncertu Udruženja jugoslovanskih novinarjev, na akademiji Udruženja gledaliških Igralcev itd. Itd. Založba novih skladb se pospeši. Društvo Ima: 7 častnih, 86 ustanovnih, 325 podpornih in 70 izvršujočih članov. V preteklem letu je imel odbor 18 sej, pevski zbor 145 vaj. Vsa poročila je občni zbor odobruje vzel na znanje. Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni sledeči br. in s.: dr. Anton Švigelj, predsednik, Jakobv Luin-bar, podpredsednik, Zorko Prelovec, pevovodja, Dore Matul, prvi, Konrad Tavčar, drugi tajnik, Karel Wohinc, blagajnik, Slavko Gartner, namestnik, Jože Jamnik, arhivar, Minka Cizeljeva, namestnica, Lojze Barič, gospodar, Lojze Pip, zastavonoša, Jože Drenovec, namestnik; odborniki: Lojze Škerjanc, Marica Ramšakova; revizorja: Lojze Lombar in Jože Meden. Pevski odsek »Bratstva« Ima danes ob 8. uri zvečer sestanek v društvenih prostorih, Rimska cesta 19. Po sestanku pevska vaja. Novi brati« pevsi dobrofožU. 39. redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se je vršil ob obilni udeležbi v soboto dne 8. aprila t. 1. v društvenih prostorih. Predsednik br. Ivan Dražil je pozdravil navzoče br. pevce in sestre pevke ter ustanovne in podporne člane. Med drugim se je spominjal tudi med letom umrlih članov in pozval zborovalce, da so se v znak sožalja dvignili raz sedežev. Nato je podal br. Ludovik Fratina izčrpano poročilo o društvenem in odborovem delovanju v minulem letu, za kar je žel splošno odobravanje. Blagajnik br. Avgust Lebar je podal natančno blagajniško poročilo o dohodkih in izdatkih preteklega leta. Pri nato se vršečih volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednikom Ivan Dražil, podpredsednikom Ludovik Fratina, tajnikom Boris Roš, blagajnikom Ludovik Baraga, odbornikom: Oblak Matej, Zamljen Ivan, Bogataj Maks, Smerkolj Alojz in Lebar Avgust, odbornikom namestn.: Milan Skrem. Berginc Miroslav in Hubad Josip. V ženski odbor: Anica Jezeršek kot načelnica, Amalija Fabjan kot odbornica, Julči Steržaj kot odbornica namestnica. Po končanih volitvah se je oglasil k besedi Ltid. Fratina. ki je v znešenih besedah očrtal društveno zgodovino iz katere se da posneti, kar je največje važnosti in sicer, da je ravno letošnji občni zbor za društvo zgodovinskega pomena in to vsled tega, ker slavi predsednik Dražil Ivan 30 letnico predsedstva, vsled česar predlaga občnemu zboru, da ga za njegovo dolgoletno, vztrajno in nesebično delovanje imenuje svojim častnim članom. (Burno odobravanje in živijo klici.) Predlog podpredsednika Lud. Fratien je bil od zborovalcev enoglasno z navdušenjem sprejet. Predsednik Ivan Dražil se ginjen zahvali, povdarjajoč, da hoče delovati za društvo, kakor doslej tudi v naprej. Ko je še Matej Oblak pozval pevce in pevke, naj vsaj deloma posnemajo predsednika, ki se je tekom tolikih desetletij žrtvoval za društvo, je zaključil predsednik lepo uspelo zborovanje, iz katerega se razvidi, da je zavladalo v »Slavcu« povsem novo življenje in se obeta pod vodstvom pevovodje gospoda Antona Rav nika mnogo uspehov. Razne vesli. * Čiščenje zob z elektriko. Neki Američan je izumil električni stroj za čiščenje zob. Ta aparat baje čisti zobe mnogo bolje, nego vsaka krtačica in poleg tega daje zobem zelo lepo polituro. Stroj je urejen tako, da ga zamore uporabljati cela obit el j, treba je le, da se troj sproti dobro očisti. * Ameriški ciganski kralj umrl. V Detroitu je umrl kralj ciganov Josip Eli, ki je vladal vsem severna-ameriškim ciganskim plemenom. Njegov sin, naslednik prestola, Peter Eli, bo kronan takoj, ko minejo pogrebne svečanosti, odnosno prevoz mrtvega kralja v Čikago. Tam bo bivši kralj ciganov shranjen med ostale kraljevske tovariše. * Kako se plačujejo poslaniki. Praške novine poročajo, da ima čehoslovaški poslanik v VVashingtonu letno plačo 24.000 dolarjev, med tem ko ima francoski le 18.000 dolarjev. Istotako dobiva čehoslo-vaški generalni konzulat 12.000 dolarjev, francoski konzulat v Amerikj pa samo 8.000 dolarjev letno. * Strašen zločin na nedolžnih otrokih. Blizu Santa Ane v Mehiki so napadli zločinci 23 šolskih otrok dečkov, ki so se nahajali pod vodstvom patsorja na izletu. Iz neznanega vzroka so poklali 23 dečkov, eden pa se je rešil in prinesel strašno vest v Santa Ano. Trupla dečkov in pastorja so našli strašno razmesarjena, vse njihove stvari pa, ki so jih imeli pri sebi, so ostala nedotaknjena. O roparskem umoru tedaj ne more biti govora, ter bo ostalo najbrž nepojasnjeno iz katerega vzroka so zveri v človeški podobi zakrivile ta strašen zločin. * Čudna bolezen. V Trifailu (Avstrija) se pojavlja bolezen, ki ima kaj čudna svojstva. Oseba, ki zboli na tej bolezni, postane za trj ali štiri dni slepa. Zdravniki trdijo, da je temu kriva slaba voda, ki povzroči, da očesni živci začasno, lahko pa tudi za vedno otrpnejo. * Vlom v železniško blagajnp. Zelo predrzen vlom se je izvršil pred nekaj dnevi v prostorih »Unione Cooperativa della Venezia Giulia« v ulici S. Frančiška Asiškega št. 16 v Trstu. Dozdeva se, da so prišli tatovi skozi okno stranišča v omenjene prostore, kjer so nemoteno pre-vrtli železno blagajno jn odnesli iz nje Sooo lir. Če bi bili tatovi pri delu bolj vestni, bi lahko imeli poleg omenjenih S tisoč lir še par tisočakov. Ta denar je namreč ležal v isti blagajni, toda v drugem predalu, kj pa je ostal nedotaknjen. Policija zasleduje predrzne vlomilce, a o njih ni do .sedaj nobenega duha ne sluha. * Bajna svatba »kralja smeti.« Vkjub velikemu siromaštvu, v katero je današnja Turčija prispela, je Carigrad doživel še eno — morda zadnjo — uprav knežje sijajno svatbo, za katero se je potrošila neverjetna svota 10.000 angleških liver sterlingov. 2enin je obogatil v vojnem času na precej čuden način. On je namreč kupoval in prodajal razne smeti in odpadke. S tem si.je stekel tako bogastvo, da so ga začeH nazivati »kralja smeti«. On je sedaj pri proslavi svoje poroke najel nič manj nego 44 hiš za stanovanje svojih stanovanjskih gostov, katere hoče zabavati skozi ves teden. Sto avtomobilov in tristo vpreženih kočij je spremilo nevestin voz k poroki. Nevesta je dobila raznih darov v vrednosti šest tisoč liver šterljngov. * Amperova stoletnica. Dne 24, m. m. sta praznovali v Parizu stoletnico Amp i-rovih izumov zveza elektrarskih sindikatov ter zveza sindikatov francoskih inženirjev. Navzočih je bilo več odličnih učenjakov ter predsednik francoske republike Milte-and. * Tajinstvena nesreča m&lega . Nedavno je bil na Dunaju na Manahilter cesti pred neko hišo najden deček 8 pr bito lobanjo. Čez nekaj ur je v bo izdihnil, ne da bi se mu pred smrtjo s« kaj vrnila zavest. Policiji se je p° ’ ta. v začetku tako tajinstven slučiaj P lagcma nekoliko osvetliti. Deček zval Zdravko Živanovič, imel je 7 • . je bil sin nekega Srba. Oče ga Je ženski samostan v Gebriider Langg Deček se je temu čestokrat upiral ter kakor ni hotel ostati v samostanu. * 2. t. m. je pobegnil iz zavoda na n da je zlezel na streho in od tam je p v zal na streho sosednje hise. ?e mu je pri tem spodrsnilo in dec strmoglavil na zemljo in tako stori lostno smrt. * .roka angleške princezinje Marv-Edina hčerka aglcškega . kraljevskes» para, princezinja Mary, ki ima sea j let, se je i ročila z viscountom HrarS. lesem, najstarejšim sinom grO*a . vvooda. O11 je bil za časa vojne pri . gardijskem dragonskem polku ter J trikrat ranjen. Star je 34 let. ^ * Cene ur v švicarski industriji- _ Švici najcenejša niklasta žepna ura 10 frankov, kar odgovarja tej svoti aa 20.000 avstrijskih kron. Na ®una^Ugre. ista ura more dobiti za 2000 kron. S ■ brria ura stane v Švici najmanj 20 fra^1 to je 24.000 avstrijskih kron. Na stane istotaka srebrna ura 8—io.ckjo "*°fl Najcenejša zlata ura stane v Švici frankov, to je 72.000 kron. Prav taka zlat ura se zamore kupiti na Dunaju za clS tretjino te svote. V New Jorku stane n ^ vadna budilka 4 dolarje, to je 24.000 avstrijskih kron, na Dunaju pa stane tw budilka 2000 kron. , VI * Črnec in »dekle za poskušnjo«. ’ neko dunajsko restavracijo je prišel ne»* črnec in naročil večerjo za sebe in Z* deklico, ki je bila z njimi. Odšla sta J posebno sobico. Večerja je potekala » dobrem razpoloženju, toda naenkrat začuli strežaji klice na pomoč, na kar *0 vsi pohiteli v posebno sobico. Dekhcfc ki je rekla, da je »za poskušnjo« je pri*1* s črncem, ki se imenuje William Reigm*® in je po poklicu angleški boksar. V sre“! večerje je začel izvajati »poskušnje«, Jf* mu pa niso uspele, ker je dekle začelo k cati na pomoč. Policija je črnca aretir* la, ker je deklici grozil, da jo ubije, če b« kričala. In tako je črnec izgubil »mat« * dunajsko deklico. * »Trezni« Newyorb. »Times« poro?* iz Newyorka, da je ameriška policija < tem mestu zaplenila v eni sami noči za ** in pol milijona frankov žganja. Policij" ske oblasti sumijo, da dve veliki newyor' ški banki skrivoma podpirata uvoznika t« prepovedane pijače. * 168.000 kron za en inserat. Dunajs$ časopisi poročajo, da stane inserat za cej lo stran »Neue Freie Presse« 168.000 K. Vi oktobru je stal 67.000 kron a leta 1914 p* 560 kron. V »Neue Wiener Yournal« i* od leta 1914 poskočila cena za inserat O® 360 na 68.000 kron. V isti mari se 5® dvignila cena za inseriranje tudi v »Neue* Wicner Tagblattu.« * Redko odlikovanje. Brodar Adafl* Bom iz Koblenza je dobil zlato kolajno za reševanje utopljencev. On je v kratkeca času rešil 68 ljudi, ki bi ge bili brez njego* ve pomoči utopili v Reni in Moseli. VJ enem samem letu je rešil preko dvajs** ljudi. Te vrste odlikovanje obstoji praV*i kar so let in je bilo podeljeno samo dvaj' setim ljudem. Bom je edini, ki nosi sedaj to odlikovanje. * Nikolaj Aleksejevič Nekrasov, rusfcl pesnik, je bil rojen 22. nov. 1821 v Vini* škem Ujezdu podolske gubernije. Ob sto* letnici velikega ruskega pesnika so prir«* dili ruski pisatelji v Petrogradu v njegovi proslavo slavnostni večer. Nekrasov se j* proslavil posebno t lirično in pripovedi valno poezijo. * Kakšen ima biti časniški poroteva‘ lec. Na Dunaju si pripovedujejo naslednja dogodbico, ki se je dogodila ondan v h©» telu Bristol, ko so trume delavcev pleniH po trgovinah in javnih lokalih. Pri tej pfM liki se je pripetilo tole: V neki sobi J* stanoval poročevalec časopisa »Chicagc^ Trjbune«, ki ga je tudi posetila tolpa pl««i nečih delavcev. A toliko, da so napadaldj stopili v sobo, je zaklical ameriški čat* niški poročevalec Williams: »Stojte! Sam«t trenutek, gospodje! Jaz sem ameriški žuM nalist, pa potrebujem nujno sliko za svoj] časopis.« Pri teh besedah je naravnal svoj aparat na nje in jih fotografiral celo sktt^ pino. Potem je pristavil: »Hvala lepa!« tel) je ponudil plenilcem svojo zimsko suknjov A ti so bili tako iznenadeni, da se niso dotaknili nobene reči ter so nemudoma' zapustili sobo zavednega časnikarja. * Kako se je skrčilo število dunajsldli šolarčkov. Na nedavnem shodu proračurt*' skega odbora je naznanil posl. Gockl, da je bilo 1. 1914 na Dunaju 258.000 šolarčkov in šolaric in da se je to število skrčilo do današnjega dne na 168.000 šolskih otrok t. j. za 90.000 manj. število šolskih otrok pojde po Glocklovi sodbi še nadalje ra-kovo pot. L. 1926. bo število otrok, ki bodo hodili v normalke, komaj 110.000. Dočim je nekdaj poskočilo število dunajskih otrok v enem letu za 5.000, se bo skrčilo njih Število do 1. 1926 za najmanj SO odstotkov. * Kako je z zdravjem V. G. Korolen-ka, je dobil berlinski »Rul« iz Petrograda poročila svojega tajnega dopisnika. Poročilo se glasi takole: Staremu prijatelju se je sicer nekoliko na bolje obrnilo, ali jezik mu je tako ohromel, da govori z veliko težavo. Pri vsej svoji telesni onemelosti pa je duševno popolnoma čil in svež, tako da neprestano piše. Njegovi prijatelji so prejeli preko Rostova poročilo, da njegov rokopis raste in da bo kmalu mogoče dati v tisk drugi del »Zapiskov mojega vrst-< nika«. Vremensko poročilo. Ljubljana, dne 12. aprila 1922. Kraj Ura 1 Tlak zraka Temuraka C Vetar | Oblačnost 0-10 Padavine mm Ljubljana 7 760-1 1-8 | brezv. 1 obl. 322 14 761-4 8-0 jug. zap. del. obl. 21 763-2 4-1 1 sev. vzh jasno - . Zagreb 7 757-0 20 brezv. megla 170 Beograd 7 758 1 40 zap. obl. 11 0 Dunaj 7 758-1 2-0 sev zap. dež 30 Innsbruck 7 7576 60 brezv. pol. obl. 10 Praha 7 — — Opomba : borom, višji, temp. norma [na. Državna uprav®« Naša mlada država je sledeč svetu raznih narodnih svetov in naivnih državo-tvorcev v teku svojega obstoja prevzela v svojo režijo vse ustanove ne glede na to, •o li dotične aktivne ali pasivne. Vsi njeni svetovalci so imeli pred očmi stari avstrijski režim, ki je bil dokaj različen od sedanjega in smo ga vsi s pravico smatrali Za t?.ol?n.° kravo, ki jo molzejo le njeni Petolizci in oderuhi, dočim je ubogi narod dobival od njega z veliko težavo le drobtinice in še te le pod danimi pogoji. Na ta način je prešla pod državno upravo železnica in skoro tudi južna že-bolniške blagajne in razna zdravilišča, veliko šol in vsa gledališča. Danes so vse te ustanove tako pasivne da jim preti nevarnost, da popolnoma Prenehajo, če prav vsak količkaj podvze-ten človek vidi v njih dobičkanosnost. 2e-nastavljene! sklicujejo shode za poboljške, zdravniške zbornice pošiljajo prošnje m resolucije, naj se ne zapro bolnišnice, zdraviliška ravnateljstva se zaman lii.’ ^ dvignila število tujcev, loiska vodstva prosijo brez uslišanja denar za razne šolske potrebščine, posebno *a razširjanje njih knjižnic, gledališča pa »tvotarijo z vsakdanjo nevarnostjo, da jih zapro radi pomanjkanja državne podpore > V tem kaosu se vse jezi na državno »Pravo, deloma seve tudi popolnoma upravičeno In svoj Čas smo zvali take uprave »La camerilla« ali pa kratkomalo »Ca-mora«. Toda nihče si ne upa naglašati vzroke, predlagati nov sistem upravljanja, *er ve, da je on ravno tako kriv tega ■ “0“ ^osa,, ker smatra, da ie državna blagajna prava nadloga za človeško družbo in da je nejzcrpljiva. Prepričan sem, da tudi največji narodnjak in državotvorec plača s težkim srcem svoje davke in če bi se ne hal rok pravice, da bi se ravno tako iz-®8nil carini kakor vsak drugi kontra- nsndar. Poleg tega so pa na čelu raznih takih ••tanov protežiranci, ki bi z oportunitete Sostall tudi culukaferskega prepričanja. Zato je potrebno, da se medseboj plrno pomenimo, kako priti tem nedostat-*om v okom ter pozvati res zmožne ljudi J* plan. Ker zmožen človek je po navadi *«romen in se ne sili rad v ospredje. Pri pravi upravi bi morale biti želez-aktivne, še bolj bolniške blagajne, ~®Vno tako gledališča, posebno pa zdravi- as° Vsa ta podjetja so pa v državnih rokah pasivna, ker je sedanja delavna moč ®*užena še vedno od vojnega časa, malo-ttarn* *n odstotek res zmožnih in zasluž-kaleljnih ja jako majhen, in v državnih Službah je ta odstotek še manjši, to pa ▼•led tega, ker država ne zna vzbujati ljubezen do dela z zadostnimi plačami, z Podpiranjem delazmožnih ljudi, s poštenim negovanjem svojih nastavljencev po flrvizi »dobro plačuj in hudo kaznuj«. Veliko večje uspehe bi imele vse te Ustanove v zasebnih rokah ali vsaj v občinskih. Kontrola je lažja in odločnost večja, še posebno z ozirom na beogradski •istem, kjer ima vsaka stvar »vremena« in kjer je nastavljenih največ takih pijavk. Začnimo pri železnici. Dvomim, da bi Ipirl železnici prišlo do takih nezadovolj-»tev kakor vladajo sedaj, če bi bila železnic* v zasebnih rokah. Le en primer: Po Sloveniji in do Siska, kjer vozi železnica, ■« je v privatnih rokah, je obrat točen, *r*jen in redkoma se dogaja, da imajo ▼laki kako zamudo. Vagoni so tudi kolikor toliko v redu, imajo skoraj vsi svoja okna, pa se voziš od Siska naprej, že čutiš, ti menjal takorekoČ gospodarja. Dobiš »tis, da se cela služba vrši tako nekako »So domače«. . Poleg vsega tega je Južna železnica v kolikor teče po Jugoslaviji še aktivna. Kaj pa o bolniških blagajnah. Svoj »as so bile v rokah tako nekako privatnikov in prepričan sem, da ni delavec toliko fabavljal čez njihovo vodstvo takrat, kakor zabavlja sedaj. Vse bolniške bla- gajne so bile svoj čas aktivne in celo tako dobičkanosne, da so si jih ustanavljale posamezne stranke. V Trstu so imeli Slovenci celo dve taki bolniški blagajni in lete so dajale velike podpore v narodne svrhe. Glavna bolniška blagajna, ki je prešla v socijalistične roke, se je v kratki dobi tako razvila, da je otvorila v bližini mesta zdravilišče za onemogle in pohabljene otroke, žene in može. Slovela je tudi po svojem briljantno plačanem uradništvu. Tudi razne druge stranke so imele svoje bolniške blagajne in vse z aktivnimi bilancami. Kakšne pa so bolniške blagajne v Jugoslaviji pod državno upravo? Iz njenih dobičkanosnosti se zapirajo bolnišnice, najbolj humanitarne ustanove sedanje Človeške družbe. O pasivnosti zdravilišč je pa boljše da molčim, ker bi se znal tako pregrešiti, da bi me gotovo spravili tja, kamor spadajo krivci teh pasivnosti. Nekaj pa vendar moram ilustrirati. Svoj čas si je štel vsak obrtnik ali trgovec v čast in ponos, če je bil dobavitelj države, danes pa se vsak boji državnih zvez kakor hudič križa, ker najslabša plačiteljica je ona in vsled svojih modalitet in birokratičnih uredb najbolj nezaupna. Zdravilišče je skoro popolnoma trgovskega značaja in tu velja rek »čas je zlato*. Zadnji čas nisi n. pr. našel slatinske vode po celem Zagrebu in ko si vprašal za vzrok, so ti odgovorili, da vsled pomanjkanja steklenic ne prihaja voda (sic.) Nekemu ravnatelju se je nudila prilika, da nakupi Večjo množino perila po jako nizki ceni. To je bilo spomladi. Ravnatelj sam ni imel denarja na razpolago, da bi izrabil priliko in tudi v nobeni banki ni mogel vzeti potrebne svote za ta posel. Obrnil se je tozadevno nujno v Beograd in dobil je odgovor jeseni. Jasno, da je bilo perilo že zdavnaj »izčiščeno«. Z nakazano svoto je jeseni mogel kupiti komaj deseti del onega, kar bi bil kupil spomladi in seveda potem tudi gostje niso mogli biti tako postreženi, kakor bi bili lahko. Gledališča sploh ne spadajo pod državno upravo razun enega in to je beo-gradsko. Svojčas so bila gledališča večji del pod kontrolo mestnih občin in to je bilo edino pravo. Mestne občine so oddajale gledališča v roke privatnikom pod danimi pogoji in uspevala so veliko boljše kot sedaj z državnim umešavanjem. Vzemimo n. pr. Zagreb! Kaj rabi Zagreb, da podpira gledališče država, ko je mestna občina sorazmerno gotovo veliko premožnejša kot država. Poleg tega ima Zagreb toliko milijonarjev, da bi si ti gotovo ne pustili dopasti, da ostane mesto brez gledališča, ker je gledališče vendar ponos pravega meščana. Da je pa Zagreb svoj čas dobival podooro, » ■ 'ud' drugi vzroki, ki danes ne pridejo več v poštev. Isto velja za Ljubljano. Prepričan sem, da bi se dalo najti prav veliko privatnih konkurentov za oba imenovana gledališča. Drugače je z obmejnimi mesti, posebno s Subotico, ki sploh nima gledališča, s Somborom, z Oojekom, s Splitom, z Mariborom itd. Večji del teh mest imajo v 3voji bližini onkraj meje velika gledališča, ki jim bodo delala konkurenco, čim bo olajšan prehod na mejah, posebno drugoiodce bo težko zadržati, ako se ne potrudimo že sedaj, da jih oklenemo na svoja gledališča z dobrimi predstavami posebno v pevskem oziru; in da bodo mogla ta gledališča res konkurirati, bodo rabila Izdatne podpore in jih rabijo v to svrho le sedaj. Se bolj kot podpor pa rabijo spretne voditelje in te bo mogoč«; najti le, če se oddajo gledališča v zakup privatnim osebam, ki bodo zagotovile prospeh teh važnih institucij. Podpirajte družbo sv. Cirila in Aetoda. Drobil. * Prefrigan tat. Trgovec Drapier iz Lljoua, je potujoč skozi Pariz, sedel pred neko tamošnjo kavarno na bulvarju. V tem pride k njemu od sosednje mize mlad človek, ter mu zaupljivo pošepeče: »Gospod vi se motite, jaz nimam tu shajališča z vašo ženo.« Trgovec mu reče začudeno: »Kaj pa vam je, saj vas jaz niti ne poznam.« Neznanec pa nadaljuje: »Bodite uverjeni, da so vas napačno informirali. Jaz sem popolnoma nedolžen. Ne jezite se nad menoj, vse vam bom pojasnil.« — Trgovec videč, da ga ne more ustaviti v njegovi zgovornosti, ga pusti govoriti. Ko je končal, mu trgovec razjasni, da on samo potuje skozi_ Pariz in da je doma v Lijonu, torej se je mladi gospod na vsak način zmotil v osebi. Mladenič ga je nato prosil odpuščanja, ker ga je tako dolgo nadlegoval, nato se je lepo priklonil in odšel. Pet minut pozneje zapazi Drapier, da mu je zmanjkala denarnica in da je bil ta mladenič le pretkan žepni tat, ki se je na zelo originalen način spoznal s trgovčevo denarnico. * Prodal 300 deklet. Na Reki so prijeli 32 letnega akademičnega kiparja Rudolfa Holzschmidta, doma iz Slovaške, kateremu je dokazano, da se je poklicno bavil z nabavo materijala za javne hiše. Dobivri je svojo »robo« izrecno iz Slovaške in Ogrske in njegove poslovne zveze so segale celo do Male Azije. Razumel se je približati deklicam višjih šolskih razredov in njegove žrtve so bile redno deklice, stare 15 do 20 let. Pozival jih je na potovanje v Reko, tam pa jih je izročil ljudem, od katerih je zato prejemal denar. Reška policija je dokazala Holzschmidtu 300 slučajev take trgovine. Neki deklici, katero je tudi hotel dobiti za svoj nečedni posel, se je posrečilo pobegniti in na njeno ovadbo je bil Holzschmidt aretiran. * Cene v Moskvi. V mesecu juniju se je plačalo v rubljih za funt (40 kg): za krušno moko 11.000, črni krub. 2000, beli 6500, mast 28.000, sladkor 28.000, goveje meso 11.000, salama 18.000, jabolka 7000. Normalni obed stane 60.000, čaša kave brez sladkorja 4000, en liter vina T40.000, en liter ruma 140.000, ena cigareta 200 do 300, slaba obleka do 500.000, navadna srajca 200.000, čevlji do 700.000, visoki čevlji 2 do 3 milijone, škatljica uži-galic 1000, vstopnica za gledališče 30.000 do 100.000 rubljev. Jugoslovanska krona je vredna 300 rubljev. * Ponesrečene špekulacije * avstrijsko krono. Velik del plemenitašev, ki ima svoja posestva v čehoslovaški republiki pa prebiva v inozemstvu, je nakupil pred poletom Karla Habsburga na Madžarsko ogromne množine kron, misleč, da poskočijo v ceni. Ker se pa to ni zgodilo, imajo prizadeti velikansko škodo, ki znaša milijarde, pri nekaterih pa celo imetje. * Svoji ženi vlil strupa v usta. V Parizu je vzbudil minule dni veliko senzacijo poskus zastrupljenja, čigar žrtev bi bila skoro postala mlada američanka Lavra Crayghton. V hotelu, kjer je bivala s svojo materjo, jo je posetil njen ločeni mož, s katerim je odšla iz hotela. Ker se do večera ni povrnila, jo je mati iskala, dokler je ni našla v bolnici, zastrupljeno s sublimatom. Policija je ugotovila, da je ločeni mož go9pej Crayghton s silo vlil strup v usta. Bil je takoj aretiran. Pred policijo je navedel, da se je leta 1917 oženil s svojo sedaj ločeno ženo, vijolinsko virtuozinjo. čez nekaj časa je odpotoval v Indijo, da si najde službo. Toda žena se ni hotela več vrniti k njemu, ker se je zaljubila v drugega. On trdi, da je gospa sama vzela strup. * Koliko dolarjev gre iz Amerike. Izseljeniški urad v Washingtonu javlja, da razni tujci iznosijo vsako leto na sto- C. N. in A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) tine milijonov dolarjef v Zlatu in ban- i. 01 kovcih. Okoli 70 milijonov odnesejo oni. ki se vrnejo iz Amerike nazaj v svojo Pr ' domovino. Preko 30 milijonov pa pošljejo naseljenci svojim rodbinam. Seveda so to minimalne »vote, ker v resnici gre iz Amerike mnogo več denarja, kot priznava izseljeniški urad. Ellen Blackburneova je namreč kanila spisati kedaj svoje »memo-are«, in ko je sedela topot zraven Rogerja Sandsa v njegovem avtomobilu, je slutila sredi svojega rahločutnega molčanja že naprej, da se naleze nocoj gradiva za par posebno zanimivih strani. Vsi živci so ji brneli od napetosti. »Sand se zdi, kakor bi sedel v hudournem oblaku, nasičenem z elektriko, ki prešinja tudi mene s svojimi sunki,« je kra-snoslovila sama pri sebi, slikaje si, kako vknjiži vse to v svojo zapisni-co, kadar se vrne domov. Bilo je nekako četrt na devet, ko je Roger sam odklenil vrata v svoje stanovanje. Gospodična Blackburneova je gledala okrog sebe ter »občudovala ». prav kakor bi bila v muzeju. Že mostovž ji je Imponiral po bogastvu in izvirnosti svoje opreme. Roger se je takoj skesal, zakaj je odklenil sam. Misel na svidenje z Beverley med štirimi očmi mu je bila neprijetna. Mari bi jo bil dal poklicati po kakem poslu! Gospodična Blackburneova je imela preveč bistro oko za fine podrobnosti, da ne bi bila opazila, kako se je vrnil ven ter pritisnil na električni zvonec pred vrati, ki jih še ni bil zaprl. In ko je rekel sobarju: »Povejte, prosim, milostlivi, da sem pripeljal gospodično Blackbumeovo s seboj,« je mala proučevalka človeških značajev takoj ugenila, da se ne mara srečati s soprogo. Mostovž je bil prostoren ter opremljen kakor kak poseben salon; brez gostoljubnosti je mogel Roger pustiti nizalko samo, češ, da se mora obleči za k večerji. Rekel je, da je namenjen v klub. Tik nato pa, še preden je utegnil sobar oditi h gospe Sandsovl s sporočilom, je vstopila ženska očarujoče pojave. Gospodična Blackburneova je začutila, da ne more biti nihče drugi nego gospa Sandsova sama. In ni se motila: Beverley se je bila oblekla z največjo naglico, ker je hotela biti gotova do Rogerjeve vrnitve. In čudno — ženino pojavljenje, dočim je bil sluga še navzoč, ni bilo nevšečno Rogerju Sandsu. Ponudilo mu je priliko, ki je ni hotel zanemariti. Silno rad bi bil nekaj vprašal starega služabnika, in to tako, da bi žena slišala; ni se nadejal, da nastopi tako kmalu ugoden slučaj. Sobar se je spoštljivo umeknil ter spustil gospo Sandsovo mimo. Preden pa je utegnil mož izginiti, Je Roger vzkliknil, ne da bi prej pozdravil ženo: Oh, Johnson, baš prav, da vas vidim — ali je bil kdo tu, kar mene ni bilo doma?« »Da, gospod,« je odgovoril sobar, »neki gospod Je bil tu. Prišel je — —« Toda gospa je posegla vmes. »Tisti gospod ni bil gost, Johnson,« je dejala z ostrim in hkrati bolestnim preudarkom. »Povedati bi morali gospodu Sandsu, da je samo pripeljal gospodično Rileyevo domov.« Nato Je vzhitela, ne čakaje služabnikovega pojasnila, dasl ga je sama zahtevala: »Ubogo dete se je vrnilo čisto Izmučeno, jedva še pri zavesti. Treba ji je bilo pomagati — nesti jo! Mož je ostal baš toliko, da ji je odleglo. Ali je to gospodična Blackburneova, ki sem te poslala ponjo?« Vse to je bruhnilo iž nje v eni sapi. Ljubka gospa v bpli, s srebrom pretkani toaleti se je nasmehnila osebici v rjavem svilenem kostumu. Toda z Rogerjem Sandsom se ni bilo moči Igrati. »Da, gospodična Blackburneova,« je odgovoril mirno. »Johnson, kako je‘bilo ime -tistemu gospodu? Ali morda veste?« Služabnik je odgovoril šele po mučnem premolku. Gospa Sandsova se je smehljala z bledim, meha-niškim smehljajem, in njene oči so bile zdajci prazne kakor steklo. »Da, gospod, zdi se, da sem slišal Ime,* je potrdil Johnson. »Bilo je mislim, podobno Imenu gospodične Rileyeve — Riley — O’ Reilly —. tako nekako. Baš kakor pravi milostljiva — tisti gospod pravzaprav ni prišel v poset. zato se tudi ime ni javilo. Le mimogrede ml je udarilo na uho.« Roger je pogledal soprogi naravnost v oči. »Justin O’Reilly je bil tu?« je vprašal mirno, in njegove oči so dodale: »Ali imaš čisto vest, me boš razumela, da ti ne Izvabljam kakega priznanja. Dam ti le priliko, da se opravičiš, nič več nič manj.« Toda Beverleyln obraz je preplavila ena tistih njenih mučnih rdečic, ki so se pojavljale vedno takrat, kadar jih je najmanj potrebovala. Prepozno se je domislila, da je Roger vprašal Johnsona zato, ker sumi ali celo ve, da je bil O’ Rellly v hiši. »Da, Justin O’Reilly je bil tu In je ostal kakih deset minut,« je odgovorila, trudeč se, da bi ji zvenel glas nekako mirno kakor Rogerju. »A gospodične Blackburneove vse to ne zanima bogvekaj. Zelo sem vam hvaležna, da ml žrtvujete svoj nedeljski večer! Ali ne bi « »Samo še hipec, prosim,« jo je prekinil Roger z mrtvaško mirnim glasom, ki ni izdajal tujcu ničesar, Beverley pa je rezal kakor nož v srce. »Mudi se ml z doma; preden pa se začnem napravljati, bi rad slišal najnovejše vesti o tvoji varovanki. Povsem čila se mi je zdela in o kaki bližnji omedlevici ni bilo niti sledu, ko sem se vračal s sprehoda In sem jo videl krenili v hišo. Morda Je bil gospod O’ Reilly tistikrat ž njo. Opazil sem ga, ko Je stopal tod mimo.« MALI OGLASI PRODAJA s Vfičjtt Število praznih 2*“pjev proda »Svetla«, 41 Ljubljana, Mestni trs. r*ozo • kozliČem. Črno- Škofiji ca. 669 ILA, enonadstropna po-jS* postaje Pesnica, z vedrim vrtom in pol orala **®lje. V pritličju je na J®* strani pošta, na drugi !®binja In 2 veliki sobi, v J nadstropju pa kuhinja In • Velika sobe. Eno stano-”®Je • 1. majem na raz-'**go. Vpraša aa Franc tc, Pesnica. 663 & H . J5a z gostilniško kon na prometnem kraju “ Iji........... ubljnnski okolici. !?▼ v upravi lista. Na- 659 ^'oaor Primorci In Ame-2*nndl V praznem kraju S Dolenjskem lepo pose-.UO. obstoječe iz gozdov, ?**▼> travnikov, lepe hiše in Jf*v«n spadajoče gospodar-Poslopje. V hiši se je ^•jala usnjarska obrt in ' JO strokovnjak aopet lah- ko nadaljeval, ker je zato pripravno in brez konku- Več sc poizve na renče. — .. „------------------- — Bleivveisovi c. 14. 644 Krava s teletom in a voza na peresih. A, Žabjak, Poljanska c. 55- 647 KUPI: DOBROIDOCO pekarno na prometnem kraju kupim takoj ali pa vzamem v najem. Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod »Pekarna«. 668 JEKLENO ŽICO (Stahl-draht) 0-4 kupim. Ponudbe na AnonČni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 671 DVOKOLESNI ROČNI VOZIČEK. Naslov v upravi lista. 66a PARCELO ALI MALO HISO z zemljiščem v sredini mesta. Reflektiram tudi na zemljišče, ki ne leži ob cesti, ako je prost dovoz zajamčen. Ponudbe na »poštni predal 150«. Ljubljana I. 660 SLUŽBE: SPREJMEM perfektnega brivskega pomočnika, n« izpod 20 let starega. Vstop lahko takoj. Vjekoslav Gjurin, Maribor, Jurčičeva ul. štev. 9. 667 KLEPARSKI POMOČNIK se sprejme. Primož Justin, Glincc štev. 7. 665 TRGOVSKI POMOČNIK, vojaščine prost, dobro izvežban manufaktu-rist in spreten prodajalec se takoj sprejme v trgovini Ivan Veselič, Ormož. 664 BOLJŠA GOSPODIČNA išče mesta klobučarke v večjem obratu. Naslov v upravi lista. 661 IŠČE SE pisarniška moč, vešča slov., nem. in italijanskega jezika, knjigovodstva, strojepisja in drugih pisarniških poslov za špedi-cijsko podjetje. Ponudbe pod »R. m« na upravo lista. 656 Kontoriatlnjo v starosti 18—ao let s znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika ter dobro računarico sprejme Ilija Predovlč, Fram, Štajersko. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na Ilija Predovlč, Varaždin, Medji-murska cesta broj 3 ali Ilija Predovlč, Fram, broj 10, Štajersko. >15 RAZNO: Žepne ure, prccizijske in stenske, popravlja najsclid-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici 1. 506 IŠčem gostilno v najem ali pa kupim na prometnem^ kraju. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro »Gostilna«, na podružnico »Jugoslavije« v Celju. 642 ZENITNE PONUDBE. AVSTRIJEC, star 40 let, išče častnega znanja s samostojno damo. Resna korespondenca v nemškem jeziku se naproša poslati na upravo lista pod »Tehni-ker*. 666 Na proda] ie rodovitno posestvo z približno 40 johov zemlje, od teh je l8|ohov bukovega in smrekovega gozda. Zraven spada lepo stanovansko in gospodarsko poslopje z živim In mrtvim fundus In dobro vodno moč. Celo posestvo ima lepo skupno in ravno lego ob okrajni cesti, dve uri hoda Iz Ci elja Vprašati je pri JOSIP SUCHER, ZAVODNA MOV. 01 ptl CELJU. Nttfcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: MOD ZVERINJAK knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20-— M03I LJUBČKI živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu IC 32"— MLADI SLIKAR 10 tiskanih predlog za polk varel barvanje z akvarel-barvami ali pastel-barvniki K 12’— CRNIPETER staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 Igra K 0-- Vse dobi v iniinii 11 Ljubljani, Marijin trg 8. Proda se lep semenski krompir, okrog 30 meterskih stotov. Cena mu fe s K 6*50 za kg. s LUDVIK HERTL, grad Turn, VELENJE. n »barva v im niansi Imama: IReicIi* Ljubljana. Sprejemališče: Šelenburgova ul. štev. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. 'I' 1 I I«; Zahvala. Za mnogoštevilne Izraze Iskrenega sožalja, ki so nam došli povodom smrti naše nepozabne soproge, matere, stare matere in tašče, gospe / Rntonije Dolence za poklonjeno krasno cvetje in vence ter za čaščečo, mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem našo najpr srčnejšo zahvalo. Globoko žalujoča rodbina Dolenec. O © • Spretnega In zanesl.ivega ® 1 akviziterja j i*l S sprejme uprava „3ugoslavIJe* # KORANU AsbestnI Skrilj, za pokrivanje streh najboljše sredstvo sedanjosti. KORANU tehta na 1 m* samo 12 kg. KORANIT je neomejeno trpežen. KORANIT ne odzebe In je nepremočljiv. KORANIT se ne lomi In ne trga, Je elastičen. KORANIT Je popolnoma siguren proti ognju. KOR ANITA vihar ne more odtrgati. KORANIT - strehe ni treba popravljati. KORANIT - streha je najcenejša, zato ker je c. KORANIT - streha najbolj trpežna. 1 ** pojasnila daje In proračune pošlje: HOČEVAR, Žlrovnlea-Mosfte* Gorenjsko. Guivni MMMkanalk kor&Dkit u SiovBHuCi Lesene žeblje čevlje za nudi Man Jon" Prometni zavod zo premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov zb domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava: Pia (Mn. io aileiki kulis n livarne in damaco vpoio. Hki prom in troi promm Ul CrnomiitLl tUuu mmna zavuu za d. d. v lajanj, Nunstfl ulica itflu 1Q Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in _ vlogo na tekoči račun po ARSflSI Ustanovljen septembra 1919. Podružnica v Murski SobotL čistih brez odbitka rentnega ®§gg§| davka, ^«|f§ Neposredno pod državnim nadzorstvom, Dežne plošče ft* dim« in gospode v Ski iaberi priporoča tvrdka A. & E. Skabeme, Lj^bljan®, Mtstnl trg 11. Kislo zelje prvovrstno, tudi večjo A. Sadi, Maribor, množino ima v zalogi Aleksandrova 40. ¥ trgovini O. Bernatovii sc dob« še moške ( Mostni trg If. 5 po jak® niakl ceni: tblek* od Din 160— moške raglane.............od moške hlače ....... od damske mantlo............ damske kostuma ..... damske modne obleke . . , Din 250-Din 80' od Din 150' Din 180' od . , . od Din 200'— damska krila........................od Din 60'— bluze....................., , . od Din 30'— naprej naprej naprej naprej naprej naprej naprej naprej Ustanovljeno 1. 1896. Ustanovljeno 1. 1896. Marci Ho. man POSTOJNA, Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Spedjelna odprema ilvll In zaklane ilvlne v katerikoli kraj. Poduradnlk s čedno pisavo, zmožen slovenščine in nemščine, priden in popolnoma zanesljiv se sprejme. Reflektira se le na moči, ki imajo večletno prakso pri tvrdkah ali zavodih. Ponudbe z zahtevki in prepisi spričeval pod „Zanesliiv poduradnik" na Anončni zavod Drago Beseliak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. v Modna trgovina A. SINKOVIČ NASL K. soss Ljubljana, Mestni trg 19, priporoča: Perilo za dame, gospode, otroke. — Pletenine, rokavice, nogavice. Bluze, spodnja krila predpasniki. Svlia — Modni nakit — Galanterija 8: E 0 BanraaaBBiEHaKBBBBBi&lisaHHBaBsaiBBiBiBiaaafflBacsilistsust Znatno znižane cene! s n r, urar Ljiljai. Hi lig 8. Velika zaloga or, zlatnine, srebrnine in ike. - Lastna sLokovna delavnica. Cene nizke. Najffineišl riž italijanske znamke „Vercelli AAA Glace Sublime,“ oddaja vsako množino nad 1 100 kg kakor tudi cele vagone najceneje 'i in pod najugodnejšimi pogoji tvrdka Paiernost & Pernic, Ljubljana Slomškova ul. 11 Telefon 569. ' TOSBt Malo posestvo ¥ Vrbju pri Žalcu, 7. ure od postale, % zidano hišo in gospodarskim poslopjem, okoli 2 orala njiv, z vpeljano električno lučjo, takoj na prodaj. Poizvedbe pri dr. Antonu Ogrlzeku, odvetnik v Celju. ~ Velikonočne šunke, g kranjsRe klobase | nudijo v poljubni množini Tovarne Konzern in mesnih izdeikou s vrhnika h •••< •i »••e« Zvezna tiskarna in knjigarna v UUBL3ANI - Wolfova ulica štev. 1. Poštni pedal 74. : :: :: •: :: :: Telefon 359. t .o. Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Zahtevajte proračun! Točna postrežba! © © >©«©< >©••1 POZOR! POZOm Šivalni stroji so dospeli v vseh opremah za rodbinsko in obrino r«3bO, istotam za čevliarje in krojače. JOSIP PETEUNC Ljubljana, Sv. Petra nasip. je ilustr. otroška knjiga „lz Ljubljane tez po-ljane“, zložila Vida Jerajeva, ilustr. prof. g. A. Kos. Dobi se v „Slov. Matici1*, Kongresni trg 7/1. od 3 do 5 ure pop. Cena Din 15.— ‘SSs&tti italogljCoK šla. Cena Din. 12'—. a Gospodarska Zveza*, Ljubljana, punaisk. c 29. * Manufakturni oddelek a dvorišču! 15°jo popusta! samo 14 dni 151» popusta! Priporočamo ravnokar došlo veliko izbiro raznega blaga: sukno, kamgarn in ševijot, volneno in pol-volneno blago za moške in ženske obleke. V zalogi imamo tudi žamet, svilo, hlačevino, kambrik, pisano, belo in rujavo kontenino posebno dobre vrste, blago za blazine in namizne prte, svilene robce, šale, volnene robce v najnovejših vzorcih, nadalje največja zaloga usnja in Čevljev na drobno in debelo. ssbSkgbsi Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja konzoreU dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zveaaa tiskarna* v yl 'v / n Bonbone slaSEice In lat na debelo l na debelo I najceneje vedno v zalogi A. P&schl, Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 7. i JOSEF HAUPTMANN DRESDEN, „SCHLACHTHOF“ se priporoča za komisionelno vnovče-vanje vseh vrst klavne živine. Najvest-nejša, naiizbornejša postrežba. Prvovrstna priporočila. Vse transporte je nasloviti na postajo Bodenbach. Telefon 18680 - 36883. Bančne zveze: Dresdener Handelsbank, A, G. Dresden, Griesshammer Sdder, Dresden.^" t— Semmering 2 uri od Dunaja Krasno pomladansko letovišče za zdrave in bolnike Stanovanje in popolna prehrana od 6.000 nemško - avstrijskih K naprej. aB^fl^BEg=žS^aBgsgj=5as „M0RANAH „MORRNA“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. <§> Naroča se pri M ar. Škrinjar, Trst, Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat Wm m ZMTOPnm m JUGOSLAVIJO« Ponudbe direktno na zgornji naslov.