- 183 - Novičar iz slovenskih krajev. Xp. Iz Celja. Novice nam pridno donašajo iz mnogih krajev vesele naznanila, kako nadepolna šolska mladina v slovenskim jeziku lepo napreduje; le iz slovenskega Štajarskega in osobito iz Celja, njegovega središa, nam še ni nihče kaj razglasil, kako je o tem letošnje šolsko leto izteklo, razun pohvale gosp. nadzornika naših ljudskih šol, ktere se mi scer dotakniti ne prederznemo , ako ravno je naša navada, vselej moža bolj po delih, kakor po besedah soditi. Ali se morebiti Celjske ljudske šole, od kterih samih hočemo danes govoriti, sramujejo dogodbe v nauku slovenskiga jezika občinstvu naznaniti? Mislim, da ne. V glavni Celjski šoli z dekliško šolo vred je bilo v drugi polovici preteklega šolskega leta 760 učencov in učenk, od kterih jih je 141 na ponavljajočo šolo rokodelskih učencov, 191 na slovensko nedeljsko šolo, in 3 — reci troje — učencov na učiteljsko pripravnico spadlo, — ostali pa so bili učenci spodnje umetijske (realne), 3 razredov normalne in pa dekliške šole. V primeri s številam poprejšnih let, moramo s žalostjo reči, se število učencov pomanjšuje, česar je zmiraj veči dra-gina in pa zmiraj veči nadloga kmetov vzrok. Med navadnimi šolskimi nauki zapazimo z veseljem tudi nauk - 184 - slovenskima jezika in vajo navadnih pisem v slovenskem jezika v spodnji umetijski, in v 2. in 3. razredu ljudske šole, keršanski nauk v obeh jezicih v začetnih razredih ljudske šole pa branje in pisanje v slovenskem jeziku kot predpisani — čeravno le nektere ure o tednu. Čeravno malo, se vunder s to mervico učencam priložnost da, po lastni pridnosti se po tem bolje v slovenskem jeziku izobraziti in v starejih letih se saj spomniti, da je tudi slovenska slovnica na svetu! Primerimo pa to, da se saj nekaj za materni jezik v naših šolah zgodi, s tem, kar se drugod zgodi, na priliko, v Mariboru, Ptujem, Radgoni, Slovenjim Gradcu, in morebiti tudi v Ljubljani, kjer enake postave veljajo, in je potreba enako očitna — moramo reči, da se je pri nas prav veliko storilo. Zato pa naj bo tudi hvala in zahvala tebi, višja duhovšina! zlasti Vam distriktnimu ogledu šol, prečastitimu g. opatu, ki neutrudljivo , če ravno natihama , skerbite za napredek in omiko doma-čiga jezika, — hvala Vam, g. vodja ljudskih šol, kte-rimu zraven dobriga serca , s kterim svoje naloge lepo doveršujete, tudi krepko vodstvo učenikov želimo, — in hvala Vam, g. katehet, ki ste nar veči pomočnik vsim tistim, ki ali volje ali glave nimajo, svojima poklicu zadostiti ali tudi mlajših učenikov vedenje zasluži očitno hvalo , in če bo g. Anton Stranik zemljomerstvo ali kakošen drug nauk po svoji obljubi prihodnje leto slovensko razlagal, — in če neutrudljiva g. Krajnca v svojih delih v slovenšini, in g. F. K. v slovenski pevski družbi ne bojo odjenjali, bo dozorelo iz njih prizadevanja mnogo veselega sadu v prid naši mili slovenski domovini. Iz Ljubljane. 26. in 29. dan pretekliga mesca so bili za odbornike perviga volitveniga reda Ljubljan-skiga mosta naslednji gospodje izvoljeni: Andrej Malic, Miha Šusteršič, France Tertnik, dr. Anton Rak in pa dr. Janez Ahaci č. — V porotnih sodbah so bili pretekli in ta teden sojeni: Janez Hleb a j ne, po domače Skumavc, 49 let star in oče peterih otrok , zato ker je bil svojiga topiga (blodsin-nig) brata 3. dan svečana tekočiga leta z nekim pole-nam in z nogo nekiga trinoga po glavi tako nabil, da je čez dva dni umeri. Hlebajne sicer miren človek, je vse obstal, kar je storil, in je rekel, de je hotel svojiga brata Urbana le ukrotiti, ker se ga je bal on in cela njegova družina, zavolj njegove prevelike togote, da se je bil le zato nad njim znosil, ker je bil domačim ljudem prenevarin. Gosp. dr. Napreth ga je zagovarjal , in je dokazati skušal, da, kar je Hlebajne storil, je le v nevarnosti svojiga lastniga življenja in svoje družine storil. Porotnikov pet ga je nedolžniga, sedem pa kriviga spoznalo; in ker ga tedej niste po postavi dve*popoln i tretjini porotnikov kriviga spoznale, je bil zatoženec uboja nedolžen spoznan in spušen. — 29. in 30. dan je stal pred porotno sodbo pa Simon Na-stran, po domače Kajsovc, zal in bistroumen fant iz Vodic, živinski zdravnik, tudi zavoljo uboja, ker je nekiga živinskiga mazača v bližnji okolici, kakor so priče govorile, svojiga znanca in tako rekoč prijatla zvečer iz gostivnice domii grede ubil, kar pa pri sodbi ni obstal, ampak rekel je le, da je mogoče, da se na kaj taciga ne more opomniti, da je bil preveč pijan. 12 prič je bilo pri sodbi, ktere so pa enoglasno pričale, da ni bil tako pijan, da bi se ne bil zavedil. Gosp. dr. Ovijač ga je zagovarjal. Porotniki so ga kriviga spoznali , in sodba ga je na 5 let v hudo ječo obsodila. — Včeraj in prevčerajšnjim je bil pred porotno sodbo Jožef Jakel, sploh Križnikov Jože iz Krajnske Gore, 17 let star, zavoljo tatvine; akoravno še tako mlad, je bil vender le precej velik tat. kradel je kar je mogel, de- narje, sir, železo, moko itd. Pred sodbo je vse natanko obstal, kar je naredil. Njegov zagovornik je bil gosp. dr. Kari Wurzbach, njegovo govorjenje, tako krepko in gladko, je bilo le zatoženimu zasluženo kazin pomanjšati. Prič je bilo 6. Porotniki so ga na vsih osem pra-šanj enoglasno kriviga spoznali, in potem ga je porotna sodba na poldrugo leto v hudo ječo obsodila. — Baron Jelačič s 4 generali se je predvčerajšnjim ob petih popoldne po železni cesti iz Dunaja pripeljal in je precej naprej v Vero no odrinil. — Kakor se sliši se bojo cesar tudi skoz Ljubljano v Verono podali. — Vrednik 55Novic" g. dr. Bleivvei s se je pretekli petek v Solno grad podal k velikimukmetijskimu zboru; ž njim je šel tudi g. Ulrih, gojzdni oskerbnik iz Bleda, in še 3 drugi gospodje. Zbor se je o pondeljk začel in se bo o saboto končal.