Štev. 9.                    V Ljubljani, 1.  kimavca 1908.                   Leto IX.
Dekle in ogledalo.
Dekle:                            Crešnja dozorela
Ogledalo moje,                       so tj usteca'
mene danes glej                      zobki Pa kot biser-
in na tihem misli                    skrit na dnu morJa-
svoje mi povej!                      Dan na večer vtone'
Je li v naši larl                      Pride noč temna''
ena še samo,                           P°lna Je oblakov,
ki b! se v lepot!                      PoIna Je solza-
merila lahko                           Zametek orošen
z mano, ki sem lepa               ni nič več krasan>
kakor v jutru dan,                  črešnJa dozorela -
ko s poljubom solnce             sadek Je obran-
mu prežene san?                    MorJe valovito
školjke lomi, tre;
Ogledalo:                         biseri prekrasni
......                          v brezdno se vtope! —
Licece je tvoje                                                  r
kakor v jutru dan,                                *   *   *
ko s poljubom solnce             Dekle zdaj obrazek
mu prežene san.                     skrilo je v rok^,
In oči so tvoje                        mislilo je misli,
žametek teman.                       plakalo solze.
Janko Polak. 9