Štev, 19. V Ljubljani, 9. maja 1919. Leto II - - .J...........—J--gaaffiHSKfi^ Mu v nevarnosti! Vsi na krov! Na obrambo! Naša Koroška je začasno izgubljena-Ogroženi pa so tudi obmejni kraji Štajerske in celo Kranjske- Nemci bi radi zavzeli vso Dravsko dolino z Mariborom, da dobe železnico Maribor-Celo vec-Franzensfeste- Na drugi strani želijo dobiti Jesenice, da se združijo z Italijani ter tako dobe tudi železnico Dunaj, Celovec, Jesenice, Trst- Položaj je skrajno resen- Pozabimo na vse strankar-stvo, na vse medsebojne prepire ter osredotočimo vse naše sile v obrambo domovine-Vsakdo mora storiti svojo popolno dolžnost, vsak na svojem mestu! Vsi za orožje sposobni, na plan! Usmilite se koroških beguncev! Tisti koroški bratje, ki so si rešili vsaj golo življenje, pribežali so čez meje na Kranjsko in Štajersko- V mestih, posebno v Ljubljani ne bodo našli prostora, ker je že itak vse prenapolnjeno- Iskali bodo usmiljenih src in gostoljubnega zavetja po deželi- Rojaki, izka-žite se čuteče brate in sestre! Zamislite so v njihovo gorje. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! Zborovanje zaupnikov Jugoslovan, demokratske stranke odloženo. "1PJ Zborovanje, ki bi se imelo vršiti v nedeljo 11. t- m- v Ljubljani, je preloženo- K temu koraku so je odločilo načelstvo JDS zato, da se pozornost vsega naroda obrne na dogodke ob severni meji in da ves narod pomaga složno in edino ogroženi domovini ne glede na strankarska nasprotja. Ali smo res na smrt obsojeni?... Kaj bo s Koroško? Zadnjič je »Domoyina« prinesla veselo vest, da se Koroška"ošvoboja. Se preden pa je prišla ntfvica naročnikom v roke, poparila jo je slana- Kakor pa je naš takratni poročevalec zrl proti našemu Korotanu skozi rožnata očala, ne gledamo danes v črnem obupu- Nobeno nasilstvo ne traja večno- Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti-Prišla je res nad naše koroške brate, nad posvečeno našo zgodovinsko Koroško silna nemška ploha- Dežela je poplavljena, toda umazani nemški nalivi bodo zemljo pogno-jili, a ko zašije zopet solnce, bo raslo in zelenelo vse še lepše- Iskreno želimo, da bi se srečni prevrat izvršil še preden pride to usodno poročilo našim čitateljem v roke. Kdo je zakrivil sedanje gorje na Koroškem? To vprašanje si je zastavljala vsa slovenska javnost, ko so začela prihajati iz Koroške strahovita poročila o divjanju in neprestanem prodiranju nemških boljševikov, dokler niso preplavili skoraj celo slovensko Koroško- Koga zadene krivda? Kdo je storil preveč, namreč prehitro, kdo premalo? — Ali je sedaj čas za tako ugibanje? Kadar začne goreti vas, pač ne bodo pametni va-ščani stopili v kolo ter poizvedovali kako je ogenj nastal, kam je zbežal požigalec- Soci-jalista v naši deželni vladi sta priobčila v svojem glasilu ostre izjave ter zahtevala takoj pojasnitev, kdo je provzročil požar- Po slov. Koroškem pa je pokalo in prasketalo naprej • • • Predsednik naše deželne vlade je z naglico odgovoril: »Čudno je, da se krivec koroške nesreče išče doma, namesto, da bi se iskal, kjer je, pri sovražniku, ki je napadal začetkom januarja, ki je po sklenjenem premirju brez prenehanja z vsakdanjim celo artiljerijskim ognjem nadaljeval jiapade na naše čete, ki je " vso Koroško mobiliziral proti nam, ki so mu na pomoč prišle tudi čete iz Tirolske, iz Solnograške, z Dunaja in. iz Gradca in ki je potem z vsemi silami udaril na nas in nas res tudi potisnil nazaj- Ze potek dogodkov kaže, da tu o kaki drugi krivdi ne more biti govora, nego da smo bili pač vojaško preslabi, da bi tak naval vzdržali- Jasno mora biti vsakomur, da niti deželna vlada, niti kak njen član ne more biti odgovoren za vojaški neuspeh na Koroškem, ker danes pač že vsakdo ve, da z vojaštvom ne razpolaga niti deželna vlada, niti posamezni njeni člani- Vojaštvo je od deželne vlade neodvisno, ne sprejema od nje niti ukazov, niti prepovedi. Tudi nima deželna vlada nikake odločilnosti na vojaške odredbe in ni odgovorna za to, da je bila koroška meja v primeri z večkratno nemško premočjo preslabo zavarovana, kakor bi ne bila njena zasluga, če bi bil nemški naval vojaško odbit. Deželna vlada ima glede na koroške dogodke le še to pripomniti, da je že skozi več mesecev vsled neprestanih prošenj in apelov iz Koroške prosila osrednjo vlado v Beogradu in vojaške oblasti, naj storijo konec trpljenju koroških Slovencev-« Tako predsednik naše pokrajinske vlade-Očividno se išče tretji in četrti krivec, a valovi nemških boljševikov že butajo ob stene Karavank, zaganjajo se skozi jeseniški predor, preplavili so Pliberk, Podjuno in Moži-ško dolino ter se vale proti Dravski dolini na Štajerskem- Ali bi ne bilo bolj potrebno biti plat zvona, trobiti in bobnati, da se vzdigne vse na pomoč nesrečnim bratom! Kakšno je politično ozadje, Istočasno z nesrečo na Koroškem je prodrla z Dunaja ve'st, da si prizadeva italijanska misija na Dunaju, naj bi se združile vse slovenske pokrajine kot posebna skupina nemško-avstrijski republiki- Iz teh vzrokov je že svoječasno obetala Koroška deželna vlada neko posebno samoupravo, da vidi, kako bi taka obljuba učinkovala na Sloven- ce- Tudi italijanska misija v Mariboru zasle> duje baje slične cilje- Sploh s® v političnem svetu spravlja koroške dogodke v zvezo z italijansko-nemškim dogovorom- Baje imajo koroški Nemci v teh bojih trdno oporo v bližnjih Italijanih. Bojujejo se z italijansko mu-nicijo, z italijanskimi puškami in topovi- — Da se je šlo pri tem za dobro pripravljeni in z drugim sovražnikom dogovorjeni napad, pove dejstvo, da je šlo proti nam 5 bataljonov nižjeavstrijske narodne brambe in sicer 3 bataljoni iz Dunaja ter 2 iz Nižje Avstrijske- — Dunajska vlada pa bo vkljub temu znova izjavljala, da ni odgovorna za početje koroških Nemcev- Še vedno nekoliko verujemo zagotovilom antante, da na odločitev v Parizu ne more vplivati nobena sprememba, ki se doseže z orožjem- Tudi je angleški gromovnik šele te dni znova grozil, da so boljševizmu šteti dnevi- In kaj je početje nemških tolp na Koroškem drugega kot divjanje nebrzdanih, kruha in slovenske krvi lačnih boljševikov? Se slabši so kot ruski in madžarski boljše-viki, ki divjajo le proti bogatašem, dočim nemške tolpe kradejo in ropajo pri bednih naših trpinih- Vsi znaki kažejo, da stojimo pred odločitvijo iz Pariza- Upajmo, da se v najkrajšem času izpolni rek: »Kadar žalost do vrhunca prikipi, se že veselje oglasi-« Česa nam je treba? Izobrazbe! Radi tega, ker je izobrazba na deželi tako zelo pomanjkljiva, je delo raznih slabih rovarjev in škodljivih politi-karjev zelo lahko in plodonosno. Njim je pomanjkanje razsodnosti in samostojnega mišljenja v ljudstvu prav dobrodošlo- Da bi ljudstvo bilo v višji meri sposobno pretehtati vse besede in razne programe, ki se jim ponujajo, kakor Ribničan ponuja svojo robo, bi veliko gromečih shodov ne imelo prav nobenega uspeha: kajti narod bi ne bil v taki meri podvržen vplivom demagogije, to je trenutno lepodonečim besedam, ki so v tako obliko zavite, da jim nesamostojno misleči, neizobraženi človek takoj verjame- Ne mogel bi se bahati z uspehi vsak petelinček, ki skače po deželi- — Žalosten je človek, ko sliši po deželi razne neuvidne in nerazsodne ljudi kričati: živio republika, živio Hrvatje, ti so pametni! „>Dol z liberalci!« Žalosten je človek, ker ve, da kričač niti približno ne ve, kaj je republika in da so v njegovih očeh Hrvatje samo radi tega »pametni«, ker rebe-lirajo in sovražijo Srbe in da morajo »liberalci« samo zato dol, ker so tako rekli- Vse to bolestno in nevarno oprijemanje teh gesel, je pogubonosno, ker gesla ne padejo na tako njivo, ki bi prav pogodila njih seme in plod, ker jih zagrabijo neizobraženi ljudje in ne znajo prav ž njimi ravnati- — če se bo kdaj pokazalo — kar bog obvari, da nismo zmožni in vredni tvoriti lastne države, je to pripisovati samo pomanjkljivi izobrazbi- Ta pomanjkljivost jc vzrok, da priprosti narod ne pozna pomena lastne države v gospodarskem oziru- — Moč Francozov ali Nemcev ne leži v njih bojevitosti ali divjosti, pač pa v ljud-kem spoznanju koristi močne in trde lastne narodnostne države- — Pomanjkljiva izobrazba je vzrok, da se človek na deželi še oddaleč ne čnti kot član celote, države; komaj se zaveda kot član občine- Zato vlečemo narazen, vsak v drugo stran. Velike, skupne koristi no vidimo. Pomanjkanje izobrazbe je vzrok, da se ljudstvo ne zaveda, kot ljudstvo, ampak vsak le kot posameznik- V tej pomanjkljivosti tiči vzrok, zakaj naš kmet tako zelo sovraži gosposko, zlasti davčno oblast in žandarje- Ne more razumeti, da je v gosposki, v davčni oblasti in žandarmeriji ljudska volja- Gosposka — ker razni so ljudje zraven — pa tudi ve, da naš kmet ne razume, kaj je oblast, in zato so naše oblasti slabe, ker kmetovo malo izobrazbo izkoriščajo in se delajo tako, kakor bi bili bog in bi bili od vekomaj do vekomaj- Vsak se čuti le kot posameznik in kot tak ne more nikdar jasno spoznati, da vsa oblast izhaja iz ljudstva, da je oblast taka, kakršno jo ljudstvo pusti- Vzdignimo izobrazbo, dopovejmo pri-prostim ljudem, da je sodnik ali davkar ali žandarm v svojem delu samo namestnik, zastopnik naroda, potem bo ljudstvo vzljubilo to, kar je pravzaprav njegovo, od njega postavljeno- Ko se bodo ljudje tega zavedli, potem se bodo tudi oblasti zavedale, da one izvršujejo samo to, kar narod hoče, da one služijo narodu in ne narod njim- Ljudstvo bo potem vedelo, da sodnija ali davkarija na eni strani in narod na drugi strani nista kakor gospodar in hlapec ali pa kakor nebesa in zemlja ampak, da so sodnija ali davkarija in narod, ena celota, prvo izvira iz drugega in deluje za drugega- — En primer- Vsak ve, da je tatvina, rop ali umor kaznjiv, ker so to zločini na človeški družbi- "Vsako tatvino ima narod, ljudstvo, pravico kaznovati. Cel narod, cela človeška družba pa se dandanes ne more zbrati na velikem travniku, da bi obsodila tatu. Zato pa izbere iz sebe samo nekatere ljudi, sodnike, ki to delo opravljajo mesto naroda in v imenu naroda- Ta izbira se vrši tako, kakor postava predpisuje in postavo zopet dela narod potom svojih poslancev- Sodnik je izšel iz naroda, svoje delo vrši on namesto naroda- V tej lastnosti moramo sodnika spoštovati- Ali pa: Vsak ve, da davki morajo biti, kajti narod mora tistega, ki namesto njega sodi tudi plačati, da more živeti- To plačo pa narod plačuje v podobi davkov- Kako se to zgodi, določi zopet narod Manica Komanova: Odlikovanje za peklenski čin. Galicija, »kraj nesrečnega imena«, kraj gorja in morije, že zopet te moram imenovati. Tudi naslednja krvavo tužna tragedija se je odigrala v Galiciji in sicer v nekem gorovju, ne daleč od mesta Przemysla. Rezervist Janez Hren, oče sedmerih otrok in njegov sorodnik, aktivno službujoči vojak Peter Koželj, sta bila prideljena k trenu »zmagoslavne«avstrijske armade. Skupaj sta stradala, skupaj prezebovala ter skupno delila sploh vse grenkosti in dobrote. A kaj pravim dobrote? Dobrot avstrijski vojak ni poznal nikoli, najmanj pa v zadnji svetovni vojni. Istotako je bila tudi za Hrena in Koželja izmed vseh dobrot menda največja ta, da sta mogla prebivati in trpeti skupaj. V dolgih, mrzlih nočeh sta, stoječa na straži, drug drugemu tožila svoje boli, med seboj se tolažila ter v duhu pohitevala k milim svojcem tja v daljno domovino. Nekega večera je bilo izdano povelje, da mora več mož — med njimi tudi naša znanca — zopet stražiti celo noč. To je bila za vojake grozna muka, ker bili so utrujeni in izdelani do smrti. Prejšnja dva dneva in dve noči je namreč avstrijska armada z vsem trenom in provijantom vred neprestano bežala čez drn in strn pred Rusi. Mnogo vojakov je bilo ubitih, še več pa ranjenih. Veliko so jih Rusi zajeli in z njimi vred tudi mnogo orožja in municije. Izmed vsega je bil oddelek za hrano še najmanj poškodovan, dasiravno so porazgubili mnogo komisa in drugih stvari. sam potom zakonov- Torej davke predpisuje cel narod in tudi pobirati bi jih moral narod sam- Tega pa narod kbt celota ne more storiti in v ta namen takorekoč najame nekatere ljudi, ki to store mesto njega- To bo gospodje na davkarijah- Sodnije, davkarije, sploh cela javna uprava mora služiti izključno le v korist naroda. Vse te naprave si je ustvaril narod sam, da more vladati samega sebe. Da pa s® vse te naprave resnično le v narodov blagor, zato pa mora skrbeti narod sam- Skrbeti pa more le takrat, ako ima zadostno izobrazbo, ker drugače je le prehudo dovzeten za razne lepe besede, ki hočejo narod samo preslepa-riti, da ne bi spoznal svojih pravih koristi-Narod mora postati s pomočjo resnične, vsestranske izobrazbe zmožen sam spoznati, kaj je zanj dobro, kaj slabo- — Danes se razne stranke ponujajo narodu, vsaka mu pripoveduje same lepe reči, ker hoče dobiti moč v roke s pomočjo glasovnic- Ko pa ima taka stranka enkrat dosti moči, dosti poslancev, potem pa kaj rada pozabi na svoje obljube, poslanci, voditelji stranke postanejo stranka zase, izven naroda — posebno tedaj ako se ne boji narodove izobrazbe, narodove uvidevnosti, narodovega maščevanja pri — prihodnjih volitvah- Volitve so jezik naroda, i, njimi ljudstvo izraža svoje zahteve in želje in zato ne sme nihče z glasovnico povedati nekaj drugega, kakor pa želi in zahteva za svoj blagor- Šele takrat, ko bomo prav naobraženi, bo prišlo lepše življenje, ker nas ne bo nihče več mogel vjeti z goljufivimi besedami-Cim manj smo izobraženi, tem manj smo zadovoljni z razmerami v občini, v deželi, v državi, kajti če bi imeli pravo izobrazbo, bi kaj hitro vedeli,, kaj je storiti, — saj imaš ti ljudstvo vso moč v rokah! — Zavedaj se tega in izobražuj se, uči se vedno in povsod! Glej življenje okoli sebe z lastnimi očmi, poglej reči take kakor so, potem pa razmišljaj sam — in spoznal boš, kdo je zakrivil tvoje nesrečno, bedno življenje: ali ti ljudstvo samo, ali pa tvoji voditelji, ki so te ošleparili z lepo besedo! Al! sto žo plačali saročBloo za „De«8fiae(< zal. 1919? Ko je slednjič armada prejenjala bežati, nastanili so tren v pobočju nekega gorovja, oddaljenega kakih deset kilometrov od mesta Przemysla. Hren, Koželj in še nekaj drugih vojakov, so stali na straži. O kako radi bi bili ti reveži, utrujeni od brezupnega boja in dolgega bega, polegli nekoliko po tleh, in, če tudi drgetajoči od mraza, vsaj za par uric zatis-nili oči. A Ali kaj, povelje je povelje in gorje mu, kdor bi se proti njemu le trohico pregrešil. Hren in Koželj sta se, kakor vedno, tako tudi nocoj hitro poiskala. Ce sta bila skupaj, zdelo se je obema, da je skoro še enkrat krajša noč, kakor pa tedaj, če morata službovati ločena. »Striček Hren«, je viknil z zobmi škle-petaje mladi Koželj, »minili so že dolgi trije dnevi in - tri noči, odkar sem imel zadnji grižljaj v ustih«. »Prijatelj mili«, je vzdihnil Hren bolestno, »meniš li, da je z menoj kaj drugače? Lačen sem, da se od slabosti ves tresem in zebe me, da že ne čutim več svojih nog«. »Pa dotlej, striček moj, bomo morali še prestajati to hudičevo trpljenje? »Dotlej — hm, hm, ko bi šlo po volji tistih prokletih brezvestnežev, ki valjajo svoje debele trebuhe po foteljih in se nalivajo s šampanjcem, potem bi pač mi trpeli še dolgo, dolgo. A meni se zdi in le veruj mi, da ni več daleč čas, ko se bo jenjalo naše gorje. Poglej, ljubi moj, našo armado! Kje so oni cvetoči mladeniči, kje oni ponosni možje, katere je bilo veselje gledati? Ujeti, ubiti ali pa ranjeni, da jih je groza videti. To ma- Nemci in — mi. Nemci so bili strašno tepeni- Njih močna in skoro nepremagljiva armada se je razšla, kakor se razidejo ovee, kadar pride volk med nje. Zmagovalci so vriskali veselja in spol-nila se je njih želja, da Nemce tako potlačijo k tlom, da se ne bodo nikdar več dvignili in da ne bodo nikdar več nevarni- Celi svet je zapustil Nemce v njih nesreči, bili so pripu-ščeni sami sebi. Pa kaj se je zgodilo? Ko se je razsula nemška armada in je moral nemški cesar bežati in je na njegovo mesto stopil predsednik republike, tiste čase nemški narod ni zgubil glave- Ni vrgel puške v koruzo, ni rekel: »Jaz imam že vsega dosti, naj se zgodi, kar hoče!« Kaj hitro je zbral svoje moči doma, da zopet začne zidati na svoji bodočnosii! Tudi na Nemškem seveda je bilo nekaj ljudi, ki so mislili, da bodo z razbijanjem, zmerja-njm, ropom in umori, in z nezadovoljnostjo prinesli lepše dni- — Strašni boji so se vršili v Berlinu, delavce so begali v vseh večjih industrijskih (tovarniških) in glavnih mestih'države- — Pričakovali smo, da bodo Nemci doma, med sabo pokončali še zadnji košček stavbe, ki je ostala- Toda motili smo se- Nemški narod je v teh težkih časih, ko mu primanjkuje prav vsega še veliko bolj kakor nam, pokazal, da hoče živeti- Kaj hitro je uredil razmere doma in danes gre zbran in že skoro urejen na konferenco v Pariz, in zmagovalce je že strah, kaj bo, če Nemci, v svesti si svoje notranje življenske moči, ne bodo hoteli podpisati mirovne pogodbe- — Pravijo, da jih bodo še bolj pritisnili! Nemčija je prestala najhujši čas, ki je bil zares težak- Armada razbita, povsod upori nezado-voljnežev, nikjer hrane- Danes pa je že skoro urejena in enotna na zunaj in še bolj enotna in močnejša hoče postati, ker se ji hoče pridružiti še nemški del bivše Avstrije. Pa pri nas? V veliko lepših razmerah živimo- Nismo premaganci, zmagovalci smo. Niso nam vzeli svobode, šele dobili smo jo-V primeri z Nemci živimo naravnost nebeško! Toda še vedno ne moremo priti tako daleč, da bi svoje moči zbrali in da bi se zavedali, da se danes odločuje usoda naših otrok- Kakor si bomo tedni postlali, tako bomo dolgo, dolgo let ležali- Ali smo mi manj vreden narod kakor Nemci? Pokažimo z delom lo število, kar nas je še, se pač ne more več dolgo upirati velemogočni ruski premoči. Sicer bomo pa itak prav kmalu storili vsi žalosten konec, če ne od kroglje, pa od lakote in mraza. Prijatelj, ti si mlad in trden, morda se ti pa vendar posreči, da vidiš še kdaj svoje drage, domače ljudi. Toda jaz ne smem in ne morem več upati na svoj dom. Ta prokleta, a ne enkrat, stokrat prokleta Avstrija, katero naj hudič raztrga na tisoč koscev, uničila mi je zdravje in življenje. Ne bom več dolgo, boš videl, da ne bom. Saj zame mi ni ravno toliko, življenje moje je itak dolga veriga bede, truda in trpljenja, ali kaj bo počelo mojih sedmero otročičev, kaj moja žena---« Pri poslednjih besedah je orjaški mož zaihtel kakor otrok in grenke solze so mu zdrsele po upadlem licu ter se poizgubile v razmršeni, že nekoliko posiveli bradi. Tudi Koželj je začel jokati. Dobri mladenič sicer ni imel žene in ne otrok, a spomin na ljubo mamico mu je privabil solze v oči. Dolgo sta ihtela možaka. Slednjič pravi Koželj: »Striček, jaz sem tako lačen, da bom gotovo umrl do jutra. Glej, tam na vozu je še nekaj hlebov komisa. Kar en hleb bom vzel, pa ga bova snedla vsak polovico.« »Ne, ne, Peter, tega ne smeš storiti. Kaj če te kdo vidi? To bi bilo prenevarno. Kor-poral Thaler je tako zloben in zahrbten, on te pri priči zatoži našemu stotniku Majerju. In kaj bi naredil stotnik, ta pasja, nemška duša. z nama, to si lahko misliš.« »Bodi brez skrbi, striček! Nihče me ne bo opazil. Saj vidiš, da vsi od utrujenosti dremljejo.« in resnostjo, da smo ravno toliko vredni- Vr-zimo v stran zabavljanje in ne hrepenimo takoj po pečenih piščancih- Ne pokažimo svetu, da bi mogel misliti o nas, da nismo zmožni imeti lastne države- — Se malo trpljenja, zato bo pa počitek tem sladkejši. 0 živinoreji. Mlekarstvo in izvoz jajc- O mlekarstvu se je pri nas že mnogo govorilo in razpravljalo in kot rezultat vsega tega imamo danes, da se čez mlekarstvo vse vprek zabavlja, češ, mlekarstvo se ne splača, ker nimamo trga za to in mi z našim blagom ne moremo nikjer konkurirati- — Mogoče je to res, ampak vzroka gotovo ne smemo iskati pri bistvu mlekarstva samem, ampak pri slabi organizaciji in pa pri strokovni nezmožnosti mlekarjev, ki niso bili zmožni mleka primerno izrabiti in proizvajati dobrega blaga- Da bi pa samo zaradi kakega ponesrečenega poskusa opustili idejo mlekarstva, pa nam niti z daleka ne pade v glavo- Nasprotno, ravno prav oprijeli se ga bomo in ga povzdignili, ker ga smatramo važnim faktorjem za gospodarski napredek živinorejca in za prehrano naroda pa kot edini možen način preskrbe naših domačih mest in industrijskih krajev- Če bo imel gorenjski kmet priliko, da bo prodajal mleko v mlekarno, če ga ima odveč, gotovo ne bo nezadovoljen zaradi tega, ampak vesel bo dohodkov za blago, ki ga ima doma odveč- Mesta, kakor Ljubljana in pa industrijski kraji, pa imajo že danes tak obseg, da je nemogoče, da bi jih samo okoliške mlekarice zadostno preskrbovale z mlekom- Že samo preskrba teh krajev zahteva organiziran način dobave mleka in masla- Smo lahko prepričani, če bi imeli danes organizirano, posplošnjeno mlekarstvo, bi se danes v Ljubljani, na Jesenicah ali Trbovljah ne tepli za liter slabega mleka in ga plačevali po 4—5 K, dočim bi bil zunaj marsikak kmet vesel, če bi ga mogel po 60 vinarjev oddati- Vsako delo, ki je hoče človek po gotovem načinu izpeljati, da mu donaša koristi, zahteva zmožnosti in gotove izobrazbe; pri mlekarstvu, ki je samo ob sebi precej zapleten sistem in poleg tega velikega, sploš- »Verujem, od najinih sotrpinov te ne bo nobeden zatožil, akoravno bi te videl. Toda Majer in njegov zvesti sluga Thaler sta bržkone spala cel dan, ker ju nisem še nič videl. Sedaj ponoči bosta pa vohala okrog nas kakor psa. »Ne, ne, stric! Ce je stotnik tudi pokonci, se ga sedaj ni bati. On se gotovo mudi v svojem šotoru, pije šampanjca in puši fine cigarete. Korporal Thaler mu pa streže. Stric, jaz bom umrl od lakote, jaz grem, dovoli mi!« Hren je premišljal . . . »Pojdi Peter v božjem imenu! Tudi jaz sem lačen do smrti. Morda se ti pa le posreči in dvoje življenj bo za enkrat rešenih.« Le par trenutkov je trebalo in urni Koželj se je že vrnil s hlebom kislega, že nekoliko plesnjivega komisa. Prelomil ga je na dvoje in polovico pomolil Hrenu. O kako strastno sta sestradana možaka ugriznila v trdi, plesnjivi komis . . . Nedaleč od njiju nekaj zašumi. — Kaj je to? — Kot bi vzrasel iz tal, pojavi se pred njima — o gorje — stotnik Majer in takoj za njim korporal Thaler. »Prokleti pes slovenski,« zarjove stotnik divje, »tu imaš plačilo za svoje tatinsko dejanje!« V stotnikovi roki se je zasvetil revolver, počil je strel in mladenič Koželj je že ležal mrtev s prestreljeno glavo. Hren se je komaj zavedel, kaj se pravzaprav godi. A takoj se je spomnil svoje ljube dece. Padel je pred stotnika na kolena, povzdignil svoji suhi roki kakor k molitvi ter milo in presunljivo zaječal: nega pomena, pa mora biti zmožnost in izobrazba temeljita. Ljudi, ki bi bili te nalog« zmožni, pa pri nas manjka, šol in pripomočkov, da bi se izobrazili, pa tudi niče hočemo imeti dobro, razvito mlekarstvo, moramo imeti dobre mlekarje in za te pa potrebujemo šole- Z živinorejsko šolo naj bi se združila mlekarska šola, ki bi bila opremljena z vsemi potrebnimi pripomočki, da se učenci temeljito izučijo in bodo kos zahtevam, ki jih stavi mlekarstvo glede zbiranja, konserviranja in tehnične izrabe mleka ter mlekarskih produktov- Tu se mora učenec seznaniti, kaj mora storiti in kakšna mora biti mlekarna, da bo odgovarjala higijeni in kako mora biti blago, da bo odgovarjalo komercijalnim zahtevam- Zmožnim absolventom teh šol naj bi se dale podpore, da bi šli v inozemstvo, kjer imajo razvito mlekarstvo- — Če bodo imeli v rokah mlekarstvo ljudje, ki bodo podkovani v tej stroki praktično in teoretično, potem ne bomo več zabavljali čez mlekarne- Samo začeti moramo hišo pri temelju postavljati in ko bo zgrajena, bomo imeli gotovo veselje ž njo- Kot postranski dohodek za mlekarne bi se dalo vpeljati zbiranje, konserviranje in prodaja jajc- Kupčija z jajci je v naših krajih precej razvita, a žalibog je šel in še gre glavni dobiček za to eksportno blago v tuje roke- Tozadevno organizirano kupčijo ima po večini v rokah tvrdka Supanz, ki je tega blaga izvozila velikanske množine iz naših krajev- Statistika govori, da samo leta 1908-za 14,200.000 K- Ta izvoz mora priti v naše narodne roke in to se da najlažje napraviti, če mlekarne prevzamejo zbiranje in konserviranje jajc v svoje roke, kar jim bo gotovo precejšnja financijelna opora- Vsaka moderna mlekarna ima hladilne naprave, ki so za konserviranje jajc neobhodno potrebne in ki se dajo z malimi stroški tozadevno prirediti- S tem se bo začelo pospeševati perutninarstvo, ki za nas tudi ni ravno malega pomena. Toliko o mlekarstvu, ki bode pri nas s časom igralo precejšnjo vlogo, če se bomo zavedali, da nam zamore edino hlev in živinoreja donašati trajnega dobička- (Dalje prihodnjič.) »Mogočni gospod in zapovednik moj, prosim vas lepo, prizanesite mi! Bila sva tako lačna. Usmilite se mojih sedmerih otročičev in pustite jim očeta! Prosim, odpustite . . .« I Dalje Hren ni imel več časa prositi. »Pogini, stari tatinski pes slovanski, ha, ha,« zakrohotal se je zverinski stotnik in ustrelil. — Hren se je valjal v krvi . . . — A to pot stotnik ni dobro zadel. Dočim je bil mladi Koželj na mah mrtev, zvijal se je nesrečni Hren v groznih bolečinah. Iz senc mu je vrela kri. »Mo - ji otro - ci,« čulo se je komaj slišno izza njegovih pobledelih ustnic. — Zdajci je pristopil korporal Thaler in zadal nesrečnežu še en strel v srce . . . Oj ti mogočni Bog, o katerem nam vte-pajo v glavo, da si neskončno pravičen, ki kaznuješ vse hudo, kje si, da ne udariš? In ti, kosmati hudič, ki potegneš slehernega ubijalca v peklensko brezdno, kje se mudiš? Teden pozneje je bilo brati po vseh avstrijskih časopisih: Povišanje. Radi velikih vojnih zaslug in radi občudovanja vredne energije, je bil te dni stotnik Majer povišan v majorja. Obenem je bil povišan tudi njegov zvesti sluga Thaler. Imenovan je narednikom. Dvomil boš, častiti bralec,, da li je bilo tako grozodejstvo sploh mogoče. In vendar ti pritrjujejo še živeče priče: Da, ta strašni zločin se je vršil pred našimi očmi, v času, ko nas je tiščala k tlom zverinska mačeha — katoliška Avstrija. Df. It. 9.i Nekaj o davkih. n. Država j« največje podjetje, a slab gospodar. Vsako podjetje rabi delavcev, ki jih mora plačati. Podjetje ima torej stroške in ako hoče bankrotirati, si mora zagotoviti dohodke. Tudi država ni nič drugega kot nekako podjetje. Ona združuje z državno organizacijo pod svojim okriljem večje ali manjše število ljudi gotovega ozemlja ter ima skrbeti za varnost teh ljudi na zunaj in znotraj državnega ozemlja, za njih skupen blagobit in procvit ter ugled pred svetom. Država je brezdvomno največje podjetje v državi in ima zato tudi največje stroške. Odkod naj jemlje to podjetje sredstev, da pokrije stroške, ker podjetje samo — skrb za blagostanje drugih — ničesar ne donaša? To je le na dva načina mogoče: ali vodi država poleg svoje državne naloge tudi druga podjetja, ki ji donašajo toliko dobička, da pokrije stroške celokupnega svojega delovanja ali pa zahteva nekako odškodnino za svoje delovanje od tistih, ki imajo od nje koristi, to je od državljanov. Država je priznano slab gospodar. Iz enostavnega vzroka, da za tuje nihče tako ne skrbi kot za svoje — uradnik ali sluga vrši delo po predpisih in določenih urah, potegne ob koncu meseca plačo, ki se zvišuje po službenih letih in ne po pridnosti. Tudi najvišji predstavnik države, pa se imenuj prezident, cesar ali kralj, ne dela za se, ampak le za državo — manjka torej prave gonilne moči — najvišje lastne koristi. Za primer naj navedem le en slučaj: šeststotisoč hektarjev prvovrstnih srbskih državnih gozdov ni dajalo pred vojno državi niti pol milijona dohodkov, devetstotisoč hektarjev srednjevrstnih gozdov, ki so v zasebni lasti na slovenskem ozemlju, je donašalo nad 20 milijonov. Baš pri tem vprašanju, ali naj država vsa podjetja in dobrine vzame v lastno roko in jih potem enakomerno razdeljuje med državljane, ali pa naj se pridobivanje in podjetništvo prepusti prosto državljanom po njih veselju in talentu, baš tu se loči dvoje nad vse važnih svetovnih naziranj: s o c i -j a 1 i s t i in socijalizem zahtevajo odpravo zasebne lasti in podržavljenje vsega, tako da bi bili vsi državljani ne samo politično enaki kot doslej, ampak tudi gospodarsko — v tem slučaju bi bili seveda res enaki, namreč vsi brez premoženja, berače bi država vse imela! — liberalci in liberalizem (beseda pride od latinske besede liberalis, prost, svoboden, darežljiv), pa zahtevajo prostost v gospodarskih vprašanjih, češ, naj se talent vsakega posameznika svobodno razvije in s prosto konkurenco med seboj bodo že držali ravnotežje v cenah. Moderna država se je odločila v jedru za liberalizem ter prevzela v svojo upravo le tista gospodarska podjetja, ki služijo pretežni koristi vseh, to pa iz namena, da ne bi kdo nje in njenih državljanov preveč izkoriščal. Taka podjetja so: pošta, br-zojav, telefon, železnice. Da pa da tudi so-cijalistom nekaj prav, sebi pa osigura lepe dohodke, si je pridržala tudi izključno in edino pridobivanje in razprodajo gotovih predmetov, kar se imenuje monopol., stara Avstrija na pr. tobak in sol, Rusija tudi žganje ter vžigalice itd. (Dalje, prihodnjič.) Gospodarstvo. Zaklano kuretino je najbolje odpreti in osnažiti šele, ko se je popolnoma ohladila, ker se mastni deli lažje izločijo, če so se strdili- Posebno je treba to upoštevati, kadar zakoljemo pitano gos ali purana- če se žival razreže in opere še gorka, izgubi se namreč mnogo maščobe- Da se meso dolgo in dobro ohrani, je dobro žival izčistiti na prav mrzlem kraju- Kdaj je najboljše skopiti mlade prašičke? Najboljše je, ko so prašički stari tri do pet tednov- Dobro je, če se pustijo po skop- ljenju še nekoliko dni pri materi- Delo je opraviti nekoliko ur potem, ko so se praiičfei napitali- Kako naj se ravna s konji, da se ne prehlade. Marsikateri konj bi se ne prehladil, ako bi se nekoliko bolj pazilo nanj, ko se je močno segrel in spotil ali pa se zmočil na dežju- Ce se je pripetilo konju kaj takega, sname naj se takoj oprava ko je prišel domov in naj se ga dodobra obriblje s slamnatimi povezki- Ako se pusti, da se moker konj sam ob sebi osuši, se luža, obstoječa iz prar hu in vode, na konjski koži presuši in zamaši kožne pore ali rupice,- Posebno pri konjih, ki se hitro spote, se nabere o toplem in suhem vremenu na koži mnogo nesnage, ki se potem zlepi skupaj- Ako se ta mokra nesnaga ali luža odstrani z ribanjem takoj, ko se je konj vrnil z dela ali s poti, je pozneje veliko lažje očistiti konja tudi s štrig-ljem in ščetjo- Predno se pelje spotenega ali mokrega konja v hlev, naj se zapre vsaj nekatera okna tako, da ne bo stal konj na prepihu- Ce se poškoduje lubad sadnega drevesa, ali če se mu zalomi veja, dobi drevo lahko raka- To bolezen je silno težko odpraviti, zato je treba ranjeno drevo skrbno negovati-Vsaka najmanjša rana na drevesu se mora takoj zamazati- Gnoj od goveda, pomešan z ilovico, je najboljše mazilo za drevesne rane. Ko odrabis vinsko posodo, ne zavali jo v kak kot ali na dež, marveč najprej jo z vodo očisti, potem pa odcedi- Ko ni več posoda mokra, deni jo na svoje mesto ter zakadi z žveplenim dimom in zabij- To kajenje ponavljaj potem večkrat (vsaka dva meseca)-Ko posodo zopet rabiš, jo moraš s krtačo dobro izmiti, sicer dobi vino duh po žveplu-Tako shranjevanje je jako priporočljivo- Ce ne rabiš žvepla, moraš sod dobro posušiti, ker se ga prime v nasprotnem slučaju plesen. Najboljše ga je sušiti v kaki lopi, torej ne na solncu- Predno pa ga rabiš, ga moraš iz-nova oviniti, kar je z velikim delom v zvezi, sicer dobi vino duh po suhem sodu, ki se težko odpravi- Pazi torej na vinsko posodo, da se ti ne bo treba prihodnje leto kesati- Tehnika. Trgovina in industrija. Načrt za tehniko v Ljubljani. Deželna vlada za Slovenijo je sprejela na 91. seji dne 26. aprila 1919 nastopni načrt o ustanovitvi začasnega tehniško - visoko šolskega tečaja v Ljubljani: 1. Da zamorejo absolventi srednjih šol započeti študije tehniške smeri, se ustanovi v Ljubljani začasno tehniško - visokošolski tečaj za gradbeno, strojno - elektrotehniško, rudarsko in zemljemersko stroko. 2. Začasno tehniško - visokošolski tečaj izvrši v mesecih maj - november 1919 poduk 1. in 2. izrednega semestra 1. letnika v zmi-slu učnih načrtov beogradske tehniške fakul tete in tehniških visokih šol na ozemlju nekdanje Avstrije. Po možnosti se vršijo na tečaju istočasno tudi pomožni kurzi/v prid slušateljem višjih letnikov. 3. Vodstvo in uprava začasnega tehniško - visokošolskega tečaja se poveri Kura-toriju za začasni tehniško - visokošolski tečaj v Ljubljani, ki se sestavi tako - le: a) načelnik in njegov namestnik, ki jih fmenuje deželna vlada za Slovenijo; b) štirje zastopniki učiteljskega kolegija, ki jih imenuje učiteljski zbor po enega za stroko gradbeno, strojno - elektrotehniško, rudarsko in zemljemersko; c) dva zastopnika »Društva inženirjev v Ljubljani«, ki jih imenuje društvo izmed delegatov v »vseučiliški komisiji« v Ljubljani d) en zastopnik »Društva slovenskih geometrov« v Ljubljani, ki ga imenuje društvo. 4. Kuratorij prevzame vse posle, kolikor se tičejo vodstva in ureditve začasno tehniško - visokošolskega tečaja, ki ga zastopa napram javnosti in varuje njegov ugled Skrbi za izvršitev poduka in nameščenja pomožnega osobja. . Kuratorij deluje v skupnih sejah, ki so sklepčne ob navzočnosti polovice članov in sklepa z večino glasov. Poslovni red si določi kuratorij sam. 5. V začasni tehniško - visokošolski tečaj se sprejemajo kot redni slušatelji absolventi srednjih šol (gimnazije, realke, realne gimnazije) obojega spola, ki se izkažejo z zrelostnimi izpričevali in so pristojni v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot izredni slušatelji se morejo sprejeti državljani, ki so dovršili 17. leto in se izkažejo s primerno predizobrazbo. 6. Učne moči so honorirani docenti, tehniški učitelji in lektorji, ki jih pokliče na predlog vseučiliške komisije deželna vlada. Konstruktorje, asistente in pomožno osobje pa pokliče na predlog kuratorij a. 7. Stroške za začasni tehniško - visokošolski tečaj krije deželna vlada za Slovenijo iz vseučiliškega fonda. Vodna zveza med Savo in Dravo- Nekateri premožni Jugoslovani v Ameriki, med njimi znani argentinski stokratni milijonar, zaveden Hrvat Mihanovič, pripravljajo načrt za spojitev Save z Dravo po velikem kanalu pri Zaprešiču- Po novem kanalu bi mogle pluti velike ladje, kakor tudi po Savi do Zid- mostu in po Dravi do Beljaka.- Jugoslovanska industrija za motorje v Zagrebu- Pod vodstvom zagrebške industri-jalne banke se je nedavno ustanovila »Jugo-slovenska industrija motora« z glavnico 1 milijon kron- Novo podjetje bo ustanavljalo strojne delavnice, izdelovalo bo motorne in električne stroje, motorna vozila ter prevzame tudi popravila- Nadalje bo prevzemala sa dela, ki spadajo v strojno in električno industrijo- Društvo bo tudi prevzelo redne zveze z motornimi vožnjami za osebni in blagovni promet. Kdo sme izvrševati elektrotehnična dela? Povsod se opaža zanimanje za elektrotehnične naprave, posebno glede razsvetljave, ker druge luči ni- To razpoloženje izrabljajo osebe, ki nimajo za to ne koncesije, ne potrebno strokovne izobrazbe- Za taka dela se smejo sprejemati edino osebe, ki imajo za to oblastveno dovoljenje- Neupravičene izvrševalce tega obrta bodo obrtne oblasti strogo zasledovale- Zobčasta železnica iz Zagreba čez Sleme, Krapinske toplice do Rogaške Slatine-Za tako podjetje zbirajo Hrvatje v Ameriki, posebno legijonarji velike svote- Nove tovarne v Zagrebu. Zagrebškemu magistratu je bilo zadnje čase predloženih 20 prošenj za ustanovitev večjih tovaren-Pri nekaterih teh tovaren bo udeležen tudi angleški kapital- Sladkorne tovarne v Jugoslaviji so pričele živahno delovati, tako da je pričakovati, da bomo kmalu preskrbljeni z lastnim sladkorjem- Izmenjava blaga med Nemško Avstrijo in Češko- Sporazumno s trgovinskim ministrstvom osnujejo češke banke kontrolno zvezo za uvoz in izvoz blaga med obema državama. Na Dunaju se ustanovi v ta namen podružnica pod vodstvom ondotnih čeških bank- Blago iz Zedinjenih držav Amerike Velika ameriška izvozna tvrdka Gross Tra-ding Company ima neizmerne zaloge razno vrstnega blaga ter išče tudi za Jugoslavijo sposobne in solidne zastopnike- Za obnovitev in pomnožitev francoske trgovske mornarice je dovolilo ministrstvo dve milijardi frankov- Ali mislimo v Jugoslaviji na trgovsko brodovje za srečni slu čaj, da nam Italijan ne požre Jadrana? Parobrodna zveza med Marseillom in Dubrovnikom, ozir- Reko- Trgovska posredovalnica naše države v Marsaillu (Francija) se je sporazumela z neko ondotno franco sko parobrodno družbo za prevoz blaga iz Marsailla v Dubrovnik in na Reko ter nazaj, ako se prijavi zadostna množina. Ameriško blago za Jugoslavijo- V Solun je prispela velikanska množina raznega bla- ga iz Amerike, zlasti mnogo je blaga za obleke, platna, čevljev, moke in masti- Dopisi. Iz Želimelj- (Spomini na razupiti shod)- Ker se druge krajevne organizacija oglašajo v naših listih, smo se tudi mi odločili za nekaj stavkov- Upamo, da nas ne bodo obsojali zaradi neokretnih izrazov- Mi kmetje se danes še nemoremo meriti glede dopisovanja z izobražnimi ljudmi- Da bode-mo tudi v tem oziru sčasoma kaj napredovali, smo na hodu JDS predlagali, da naj nam strankin odbor posreduje za zgradbo nove ljudske šole na Golem- Predlaganih je bilo še par drugih stvari- Naše kmetovalce veseli, da tudi kmetska beseda pride kaj v poštev- Zanimajo se za organizacijo prav marljivo, ker vsak se zaveda, da v slogi je moč- Tudi napredek je že lep. Članov je že prav lepo število- Vse/bi bilo šlo mirno naprej, da ni bil tisti nesrečni shod K- Z- oznanjen v Zelimljah, ki imajo sedaj časopisi toliko opravila ž njim- Srce nas že boli, ko povsod beremo zbadljive besede- Ko bi bilo vsaj nekaj resnice v tem, bi mi imeli lagljo vest, akoravno smo bili psovani z najgršimi besedami- Take laži in psovke kot so bile zagnane v nas, premorejo le katoliški listi, oziroma njih pristaši- »Slovenec« je napadel nas v dveh člankih, kakor bi bili samo naši pristaši na shodu- Dotični gospodje naj dobro premislijo, koliko jih je bilo in kje so bili-Ali smo bili mogoče samo Golani JDS na shodu? Menim, da ne- Golanov je bilo komaj tretjina tistih ljudi, ki jih je »Slovenčev« poročevalec imenoval »dve desetorici«. Radi bi mi vedeli, kje je bila druga desetorica in tisti polkrog. Kakih 40 možakov in fantov je stalft na levi strani, posredi je bil prostor, na desni skoro same ženske- Kako more trditi, da so ravno naši pristaši »tolovaji«? Lahko dokažemo, da ni izviral tepež, ozir-tisto preganjanje od naših pristašev- Gospod župnik Erjavec naj malo pomisli nazaj- Bil je v vojnem času merodajna oseba pri apro-vizaciji- Izpraša naj si svojo vest, če je mogoče komu kaj preveč koristil, oziroma škodil? Ni izključeno, da ni kdo porabil prilike, če se je čutil kaj prizadetega in se mu je zahvalil za kako dobroto- Pri takih stvareh, kakor je aprovizacija, si tudi pošten človek nakoplje svoje sovražnike- Pred vsem pa kaže »Slovenec« pristaše VSL popolnoma nedolžne, zmerja samo našo stranko s »tolovaji«- Zakaj ni tudi povedal, med katere rokodelce spada župnik, ki je prvi začel ljudi s pestjo suvati- Kam spadata ona dva njegova pristaša, katerih eden je pomagal župniku suvati, drugi pa je od drevesa odlomil 2 m dolg kol ter ga vihtel nad ljudmi, da so nekateri zbežali na drugo stran šole? Naj tudi pred svojim pragom kaj pometejo! Prečina- V Dolenji Straži je umrl 26-aprila 521etni posestnik Jože Glavan- Bil je vedno rahlega zdravja, a vojaški napori zadnjih let so ga popolnoma uničili. Taka je bila pač usoda premnogih Slovencev v nesrečni Habsburški državi. Pokojnik je bil vrl član naše organizacije in splošno priljubljen- Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok- Bodi mu žemljica lahka! Ostalim naše iskreno sožalje- V nedeljo 4- t- m- je zborovala tukajšnja krajevna organizacija JDS- Zborovalci so sklenili pozvati vodstvo JDS, naj izposluje pri vladi, da se razdeli primeren del knezovih gozdov ter hmeljniški gozd, ki leži v naši občini, med tiste kmete, ki nimajo svojih gozdov- Istotako naj se razdele proti primernemu odplačilu njive in travniki graščine Zalog (Breitenau) med domačine- Lastnik graščine je Nemec Pavel (pl-) Langer. Ta družina ima še 3 druge graščine. Vse travnike in skoraj vse njive veleposestva Zalog oddajajo v najem kmetom proti najemnini in proti tlaki- Kmetje so navezani na to srednjeveško navado, ker iim primanjkuje zemljišč- Zato pa zahtevamo: Zemljo kmetu, ki jo obdeljuje! — Na zborovanju se je razpravljalo še o drugih važnejših gospodarskih potrebah- Politični pregled. Jugoslavija- Regent Aleksander pride v Ljubljano šele po sklenjenem miru- Vojvoda Mišič, vrhovni general naše skupne vojske, je bil nedavno mimogrede v Ljubljani in na Bledu ter je odnesel najlepše vtiske. Za pravično rešitev naših mej je manifestiralo Narodno predstavništvo v 6voji prvi povelikono.čni seji v Beogradu zadnjo sredo- Odbor za zemljiško preosnovo (agrarno reformo) v Beogradu bo še ta teden končal svoje delo. V slavonskih mlinih je na tisoče moke v zalogi- Mestno poveljstvo v Osjeku je stavilo te zaloge pod nadzorstvo- Ruski ujetniki se vrnejo domov iz Hrvatske in Bosne- Tako je odredilo vrhovno srbsko poveljstvo. Kedaj pa dobimo svoje ljudi iz Rusije? Tujci v Jugoslaviji ne dobijo državljanstva- Ministrski svet je sklenil, da se o takih prošnjah sploh ne razpravlja- Jugoslovanka akademija v Zagreba (umetniški oddelek) je imenovala ravnatelja Glasbene Matice v Ljubljani g- M- H u b a-d a za svojega častnega člana- Angleški in francoski časnikarji v Jugoslaviji- Nedavno so potovali po Dalmaciji uredniki in dopisniki uglednih angleških in francoskih časopisov- Izjavili so, da so se sami prepričali, da živi na jugu Reke samo naš jugoslovanski rod- Obljubili so, da bodo v tem smislu tudi poučili angleško in francosko javnost- Beogradsko vseučilišče je bilo slovesno otvorjeno dne 1. t- m. Iz Bosne izganjajo tujce- Bosanska deželna vlada je sklenila, da izžene preko mej Jugoslavije vse tiste »kulturonosce«, ki jih je spravila v deželo bivša avstro - ogrska uprava, a danes še vedno javno ali tajno rujejo proti kraljevini SHS- Bolgari se gibljejo- Bolgari se sumljivo zbirajo na raznih točkah svojih mej- Njihovi komitaši vznemirjajo celo Makedonijo-Francoski časopisi pozivajo, da je treba Bolgarijo razorožiti, ker ima izredno mnogo orožja in streljiva- Škof dr-. Mahnič je popolnoma svoboden v kapucinskem samostanu Frascatti pri Rimu. Angleška gospodarska misija v Dubrovniku razpravlja o trgovskih stikih z dalmatinskimi zastopniki trgovsko-obrtne zbornice, pomorstva, bank, trgovine in industrije- Za brezposelne v Dalmaciji je nakazala pokrajinska vlada 1,470-000 K- Za popravilo porušenega Beograda je določil ministrski svet 11 milijonov dinarjev-Iz te svote se zgradi parlament, razstavni paviljon in kakih 200 stanovanj- Slavija- Pet vlakov hrane prihaja vsaki dan v Prago iz Italije- Prehrana je sedaj na Češkem dobro urejena- Anglija še vedno priznava črnogorskega kralja Nikito ter noče pripoznati združitve Črne gore s Srbijo- Meja med Cehoslovaško in Rumunijo se je potegnila tako, da so ločeni ruski in ogrski boljševiki. Ostali svet- Tudi Belgija zapusti mirovno konferen- eo, ako se ji dane obljube ne izpolnijo. Italijanski mirovni delegatje so se zopet vrnili v Pariz še preden so dobili povabilo-Odpotovanje je bila torej zgolj komedija- Le zakasnitev pogajanj so zakrivili- Nemčija odpokliče svoje mirovne odposlane* iz Pariza- Vrnejo se šele tedaj, ko bo vse pripravljeno za pogajanja- Komunistična vlada v Budapeiti ima pripravljene zrakoplove, da v kritičnem trenutku pobegne k ruskim boljševikom- Avstrijci in Ogri na mirovni konferenci v Parizu- Prihod teh delegatov se pričakuje na dan 14- t- m- Razpravljanje ž njimi bo kratko. Združitev Nemčije z Avstrijo bo v avstrijski pogodbi izrecno prepovedana- Avstrija se ne sme združiti z Nemčijo. Antanta je sklenila, da se napravi iz Nemške Avstrije nevtralna republika pod vrhovnim vodstvom zveze narodov- Novi republiki se izrecno prepove, da se ne sme zvezati ali na kakršenkoli način spojiti z Nemčijo- Mirovna pogodba z Nemčijo je že doti-skana ter se predloži te dni nemškim odposlancem- Pogodba obsega 350 strani- V njej se zahteva, da se mora Nemčija odpovedati vsem pravicam do luksenburških železnic- Amerika odpokliče vse svoje vojaštvo iz Evrope, kakor hitro bo podpisana mirovna pogodba- Švica preplavljena s tujim denarjem- Iz Nemčije in bivše Avstrije je prišlo v Švico toliko denarja, da banke ne vedo kam ž njim-Baje že imejo banko takega denarja 35 milijard* Politične vesti. Čehi za Jugoslovane- Praški češki časopisi se zadnje čase živahno zanimajo za jugoslovansko vprašanje. »Narodni Listyc pišejo pod naslovom »Zvestoba za zvestobo«, da «o ohlajenost, ki je zavladala zadnje čase med Cehi in Jugoslovani, zakrivili skupni sovražniki obeh narodov- List naglaša potrebo tesnih vezi med obema narodnostima, posebno potom časopisja- Narodno socijalno glasilo »Češke Slovo« ima daljšo razpravo o Reki, brani pri tem naše stališče ter očita Italijanom, da so se vsedli pred tujo hišo, iz katere ne puste iti lastniku Tudi »Pravo Lidu« naglaša, da imajo Cehi največji interes na tem, da postane Reka jugoslovansko pristanišče, ker z Jugoslovani hočejo živeti Cehi v najožjih gospodarskih odnošajih- — Dne 27- m- m. jo priredilo Sokolstvo v Pragi koncert na korist srbski siročadi- Koncert pa se je nazadnje spremenil v mogočno proslavo češko-jugoslovanskega bratstva- Koncertu je prisostvoval tudi predsednik republike dr- T- Masaryk- Dne 3- t- m- je priredilo češko žensivo v Pragi veliko zborovanje proti krivični rešitvi jugoslovanskega vprašanja, zlasti zaradi Gorice in Reke- Ugovor so brzojavile zborovalke tudi v Pariz. V Beogradu prav pridno delujejo na agrarni reformi, na izboljšanju kmetskega stanu- Upamo, da se bo v resnici tudi kmalu izvršilo vse to, kar tam doli sklepajo- Gorje vam, ako kmete opeharite! Dolžnost vas vseh, katerim smo dali pri zadnjih volitvah v pokojni Avstriji svoje glasove je, da resno in vsestranko premislite, predno spremembe potanejo zakon- Ven z Židi in Madžari! Kar so bili (in so deloma še!) med nami nemški in nem-čurski uradniki, to so bili za naše brate v Medjimurju Madžari, madžaroni in Židje-Tam so začeli sedaj temeljito čistiti. Iz Ca-kovca so nedavno odpeljali celi vlak takih pijavk v Madžarijo- Sploh ne dovolijo več tujcem nobene trgovine, gostilne ali kavarne. — Medjimurci imajo dobro urejevan novi svoj tednik »Medjimurske novine«, ki izhajajo v Cekovcu- Tam so nedavno otvorili hrvatsko učiteljišče, katerega ravnatelj