VARNO DELO S CITOSTATIKI 
Darija Musič 
UVOD 
Z uporabo citostatikov se je bistveno izboljšala uspešnost zdravljenja raka­
vih bolnikov. Danes uporabljamo že približno 50 citotoksičnih substanc v 
terapevtske namene. Vendar ne smemo mimo dejstva, da imajo citostatiki 
poleg zdravilnih tudi številne stranske učinke. 
Že leta 1979 so prve raziskave, ki jih je opravil Falk s sodelavci, potrdile pok­
licno tveganje nezaščitenega zdravstvenega osebja pri delu s citostatiki. Prva 
navodila in priporočila o varnem ravnanju s citostatiki so pripravili in objavili 
proizvajalci zdravil že leta 1984. Zaradi večanja števila obolelih za rakom in 
široke uporabe citostatkov je leta 1986 ameriška organizacija OSHA 
(Occupational Safety and Health Administration) pri ameriškem uradu za delo 
prva izdala navodila o tem, kako ravnati s citostatiki pri pripravi, aplikaciji, trans­
portu, shranjevanju in uničenju. Kakšno je dejansko poklicno tveganje osebja, 
ki je skozi daljše obdobje izpostavljeno vplivom citostatikov, še vedno ni v celoti 
raziskano. Vendar pa so številne raziskave že dokazale, da tako pri pripravi in 
aplikaciji citostatikov kot tudi pri zdravstveni negi bolnikov, ki jih prejemajo, 
obstaja nevarnost za neposreden stik zdravstvenega osebja s citostatiki. 
Pomembne dejavnike tveganja za zdravstveno osebje predstavlja predvsem: 
1. neposreden stik citostatika s kožo ali sluznico
2. inhalacija prašnih delcev ali aerosolov citostatika in
3. posreden vnos v telo prek kontaminiranih rok, predmetov ali celo hrane.
Danes je na podlagi epidemioloških raziskav in klinične prakse že mogoče 
sklepati, da je ravnanje s citostatiki zdravju nevarno delo, vendar so znana 
tudi zaščitna sredstva in tehnike dela za zmanjšanje poklicnega tveganja 
izpostavljenega zdravstvenega osebja. 
Dolgo veljavna priporočila za varno delo, ki so upoštevala »načelo ALARA« (As 
Low As Reasonably Achievable), ki predvideva v največji možni meri zmanjšano 
Darija Musič, spec. pedagog, VMS, Onkološki inštitut Ljubljana 
129 

poklicno izpostavljenost, danes vse bolj izpodriva načelo »ZERO EXPOSURE«, 
ki predvideva, da je z današr�im znar�jem„ tehnično opremljenostjo in nadzoro­
vanimi procesi dela mogoče doseči popolno zaščito osebja pri delu in voditi pro­
cese tako, da zaradi opravljanja svoje poklicne dolžnosti ne bo nihče ogrožen. 
PRIPOROČILA ZA VARNO PRIPRAVO CITOSTATIKOV 
Priporočila se nanašajo tako na sanitarno-tehnične razmere za zaščito cito­
statskega pripravka pred kontaminacijo z mikroorganizmi, kot na zaščito 
pripravljalca in okolice pred škodljivimi vplivi citostatikov. 
Neposredna priprava citostatskih raztopin mora potekati v zaščitni komori, 
ki omogoča ustva1janje tehnično nadzorovanega okolja primernega za pri­
pravo citostatikov, in mora imeti naslednje specifikacije: 
1. namembnost komore je omejena le na pripravo sterilnih pripravkov
citostatikov;
2. zagotavljati mora aseptično okolje za zaščito pripravka, imeti mora ver­
tikalno odsesavanje kontaminiranega zraka preko visoko učinkovitih
zračnih filtrov HEPA ter dotok svežega, filtriranega zraka v komoro;
3. prezračevalni sistem komore ne sme biti izpeljan v centralni pre­
zračevalni sistem zgradbe, temveč ločeno od njega;
4. komora, katere prednja steklena stena je med delom delno odprta,
mora biti zavarovana z dotokom zraka, ki ustvarja »zračno zaveso« .
Ta ščiti pripravljalca in okolje pred kontaminacijo z aerosoli citosta­
tika, ne pa tudi pred razlitjem. V nasprotnem primeru morajo imeti
na prednji stekleni steni odprtini za roki, ki omogočata premikanje
znotraj komore;
5. zaščitna komora mora obratovati 24 ur na dan, 7 dni v tednu, torej tudi
takrat, kadar ni v uporabi. Z izključitvijo povzročimo sedimentacijo
prašnih delcev citostatika na delovno površino in kontaminacijo okolja;
6. zato morarno po vsaki izključitvi komore najprej vse notranje površine
dekontaminirati, šele nato sledi vnovičen zagon zaščitne komore;
7. zaščitno komoro enkrat na dan dekontaminiramo: očistimo jo z vodo in
čistilnim sredstvom in izdatno izperemo s čisto vodo, ki ima kvaliteto
pitne vode. Postopek opravimo tudi po vsakem razlitju citostatika ali
servisiranju. · tem uporabljamo krpe za enkratno uporabo, ki jih med
130 

delom večkrat zamenjamo, in osebna zaščitna sredstva kot pri pripravi 
citostatikov zunaj komore. Postopek dekontaminacije dokumentiramo 
in avtoriziramo s podpisom; 
8. pred vsakim začetkom in neposredno po končanem delu v komori pri­
pravljalec delovno površino prebriše z dezinfekcijskim robčkom;
9. znotraj komore nikoli ne uporabljamo čistil ali dezinfekcijskih sredstev
v razpršilki, saj bi aerosoli lahko prekinili ali preusmerili zračni tok,
poškodovali filter HEPA in povzročili nevarnost požara ali eksplozije;
10. neposredno delovno površino, na katero pri delu v komori odlagamo
citostatike, dodatno zavarujemo z neprepustnimi zaščitnimi podlogami,
ki ne smejo biti prevelike (približno 15x15 cm), da ne ovirajo pretoka
zraka s spodnje strani in ne preusmerijo zračnega toka;
11. v komoro vnašamo samo čiste pripomočke, ki smo jim pred tem odstra­
nili primarno zaščitno ovojnino. Če je bil vnešen pripomoček shranjen
v razmerah, ki ne zagotavljajo njegove čistosti, ga pred vnosom v
zaščitno komoro prebrišemo z dezinfekcijskim robčkom;
12. v komoro vnašamo samo pripomočke, ki jih potrebujemo za postopek
priprave enega odmerka ali ene serije odmerkov. To zahteva organiziran
pristop k pripravi, da med delom ne zapuščamo komore in se po nepo­
trebnem in nepremišljeno ne vračamo vanjo;
13. tehnični pregled zaščitnih komor izvajajo vsakih 6 mesecev pooblaščene
osebe, ki opravijo vse postopke testiranja (neoporečnost filtra HEPA,
število izmenjav in hitrost zračnega pretoka skozi komoro, dimni vzo­
rec zračnega pretoka itn.) in servisiranja ter izdajo certifikat o ustrezno­
sti, ki zagotavlja nadaljnje varno obratovanje komore
PRIPOROČILA ZA SHRANJEVANJE, TRANSPORT IN 
RAVNANJE S CITOSTATIKI 
Priporočila je mogoče uporabiti kot smernice za izdelavo postopkov ravna­
nja z nevarnimi zdravili znotraj zdravstvenih zavodov. 
1. Prostor, v katerem shranjujemo citostatike, mora biti ločen od prosto­
rov za shranjevanje preostalih zdravil.
2. Dostop do prostora mora biti varovan in omejen na pooblaščeno osebje.
Pred vhodom v prostor morajo biti oznake, ki opozarjajo na področje
omejenega gibanja in vrsto nevarnosti.
131 

3. Oprema v prostoru, ki je namenjena shranjevanju citostatikov (delovne
površine, omare, police, delovni vozički, prenosni pladnji, hladilniki ... )
mora biti oblikovana tako, da se v primeru razlitja ali raztresa citostatika
v okolje onesnaženje čim bolj omeji.
4. Na zaprtih posodah za shranjevanje in transport citostatikov morajo biti
opozorilne oznake, da zdravstveno osebje in osebje za transport
pravočasno prepozna njihovo vsebino in z njimi primerno ravna.
5. Interna dostava citostatikov na bolnišnične oddelke mora biti usklajena
s pravili o transportu nevarnih snovi. Citostatik, ki ga dostavimo, mora
ves čas transporta spremljati pooblaščena oseba, ki mora biti seznanjena
z naravo zdravil in poznati zaščitne ukrepe v primeru razlitja ali raztresa.
Citostatiki morajo biti med transportom varno shranjeni in zaščiteni
pred mehaničnimi poškodbami in drugimi škodljivimi vplivi.
Transportna veriga mora biti vedno sklenjena.
NEVARNOSTI PRI RAVNANJU S CITOSTATIKI 
IN ZAŠČITA OSEBJA 
N evamosti, ki jim je izpostavljeno zdravstveno osebje pri ravnanju s cito­
statiki, izvirajo tako iz toksičnosti samega zdravila kot iz stopnje izpostavlje­
nosti osebja med vsakodnevnim opravljanjem poklicne dejavnosti. 
Lastnosti citostatikov, ki uvrščajo citostatike med nevarna zdravila, in zaradi 
katerih je zdravstveno osebje izpostavljeno poklicnemu tveganju, so: 
1. citotoksičnost - povzročanje programirane celične smrti,
2. mutagenost - povzročanje genetskih okvar, kromosomskih aberacij,
3. teratogenost - povzročanje nepopravljivih okvar plodu,
4. kancerogenost - povzročanje preobrazbe zdrave celice v rakavo,
5. biohazardnost - povzročanje za zdravje neugodnih posledic.
Zaradi navedenih neugodnih lastnosti citostatikov je delodajalčeva 
dolžnost, da izbere primerno osebje, ki bo pripravljalo citostatike, poskrbeti 
mora za stalno izobraževanje delavcev, informiranje, zdravniške preglede, 
oskrbeti pa jih mora tudi z osebnimi zaščitnimi sredstvi. 
132 

Za zagotavljanje varnosti osebja, ki ravna s citostatiki, lahko uporabimo 
naslednja priporočila: 
1. Prav je, da so vsi delavci, ki so predvideni za delo s citostatiki, o tem
ustrezno obveščeni že med pogovorom za delo. Obvestilo o njihovi
informiranosti o naravi dela mora biti shranjeno kot dokument v
delavčevi osebni mapi o zaposlitvi. Enak sistem obveščanja velja tudi za
pogodbene delavce, študente, mlade raziskovalce, prostovoljce, ipd.
2. Pri izboru osebja moramo upoštevati naslednje smernice:
a. pri pripravi citostatikov ne smejo sodelovati osebe s kroničnimi obo­
lenji, pri katerih bi zaradi dela s citostatiki lahko prišlo do
poslabšanja teh obolenj;
b. pri tem naj prav tako ne sodelujejo osebe ženskega ali moškega spola,
ki v kratkem načrtujejo potomstvo, noseče ali doječe matere;
c. mladoletne ali pa neusposobljene osebe in
d. osebe, ki prebolevajo akutno obolenje kakršne koli etiologije.
3. Delodajalec je dolžan dodatno funkcionalno izobraziti osebje v refe­
renčni ustanovi in sicer preden začne delati s citostatiki in mu
omogočiti, da tako pridobljena znanja tudi obnavlja.
4. Z usposabljanjem mora osebje pridobiti teoretična znanja o citostatikih
in praktična znanja, ki ponazarjajo delo v praksi, izkazovati pa mora tudi
svojo strokovnost med delom.
5. Osebje mora imeti pisna navodila za delo, ki morajo biti dostopna vsem
zaposlenim ob vsakem času. Osebje je dolžno svoje delo opravljati
skladno s temi navodili ter skrbeti za dopolnjevanje, razvijanje in har­
monizacijo pisnih pravil z novimi priporočili.
6. Osebje ne sme pripravljati in aplicirati nobenih učinkovin, ki jih še
preučujejo ali so v procesu kliničnega študija, ne da bi dobilo ustrezne
pisne podatke in navodila o pravilnem in varnem ravnanju z njimi.
7. Osebje mora pri delu pravilno in dosledno uporabljati predpisana
osebna zaščitna sredstva, kijih mora zagotoviti delodajalec.
Na osnovi epidemioloških podatkov, ki so na voljo, in izkušenj je ugotov­
ljeno, da se škodljive lastnosti citostatikov pri izpostavljenem osebju zbirajo, 
torej so kumulativne, zato priporočamo zamenjavo zaposlenih na izpostav­
ljenih mestih. 
133 

Pri izboru osebnih zaščitnih sredstev moramo upoštevati nasledje 
smernice: 
l. Uporaba osebnih zaščitnih sredstev je namenjena preventivnemu delo­
vanju, zato jih uporabljajmo dosledno v vseh situacijah, za katere so
predpisana
2. Njihova uporaba je časovno omejena. Ob kontaminaciji jih takoj zame­
njamo. Pri uporabi upoštevamo priporočila proizvajalcev ali neodvisnih
organizacij, ki skrbijo za testiranje zaščitnih sredstev.
3. Osebna zaščitna sredstva naj bodo za enkratno uporabo, izdelana iz
kakovostnih materialov, ki zagotavljajo neprepustnost za tekoče in
prašnate delce, primerni naj bodo za sežig pri 1200 - 1400
°
C, za upo­
rabnika pa morajo biti dovolj udobna.
4. Z internim pravilnikom predpišemo, katera osebna zaščitna sredstva
morajo zaposleni uporabljati v določenih situacijah (npr. pri raztapljanju in
aplikaciji citostatikov, negi bolnika, ki je v zadnjih 48 urah prejel citostatik,
nadzoru razlitja citostatika, pripravi citostatika zunaj zaščitne komore ... ).
Osebna zaščitna sredstva morajo imeti poleg navedenih še 
naslednje lastnosti: 
Zaščitna obleka 
je uporabna, ker ščiti druge dele telesa pred neposrednim stikom s citosta­
tiki. Izdelana mora biti iz netkanega nepropustnega materiala za enkratno 
uporabo z zapenjanjem na hrbtu, rokavi morajo biti dolgi s stisnjenima 
rnanšetama, prek katerih potegnemo rokavice. 
Zaščitna maska 
je namenjena zaščiti dihalnih poti pred prašnimi delci in aerosoli citostatika 
ter v primeru obrizganja zagotavlja neprepustnost za tekočine. Prekrivati 
mora nos in usta in na stiku dobro tesniti. Uporabljamo jo pri delu zunaj 
zaščitne komore. Za delo s citostatiki so primerne le maske HEPA z 99,99% 
sposobnostjo filtracije zraka. 
Zaščitna očala in vizir 
uporabljamo, kadar so stiku s citostatikom izpostavljene oCI 1n obraz. 
Izdelane morajo biti iz materiala, ki preprečuje rosenje stekel (leče antifog) 
in po vsakokratni uporabi dovoljuje čiščenje in dezinfekcijo. 
134 

Zaščitna obutev 
Uporabimo jo, kadar pride do razlitja citostatika po talni površini. Zaščita 
za obutev mora segati do gležnjev in mora biti neprepustna. 
Zaščitna ka
p
a 
je primerna takrat, kadar obstaja nevarnost, da pride citostatik v stik z lasiščem, 
npr.: če se citostatik v obliki prahu raztrese v okolico, pri čiščenju ali servisira­
nju zaščitne komore. Primerne so kape, ki pokrijejo čelo, lasišče, ušesa in vrat. 
VARNE TEHNIKE DELA S CITOSTATIKI 
Priporočila se nanašajo na vsa opravila, za katera so pristojni zdravstveni 
delavci: postopke priprave, aplikacije in zdravstveno nego bolnikov, ki pre­
jemajo citostatike. Z varnimi tehnikami dela preprečujemo kontaminacije 
pripravka, delovnega okolja, bolnikovega okolja in tudi sodelavcev ter obis­
kovalcev bolnišnice. 
1. Zdravstveni delavci morajo z ustreznimi tehnikami dela vzdrževati ste­
rilnost pripravkov za i.v. vbrizgavanje ter preprečiti, da bi v zvezi s pri­
pravkom prišlo do onesnaženja.
2. V praksi moramo upoštevati varne tehnike dela, ki ščitijo bolnike, sode­
lavce, obiskovalce in okolico pred kontaminacijo s citostati ki . Varne teh­
nike dela naj bodo vključene v delovna navodila in standardizirane
postopke in n�tj se redno dopolnjujejo in spreminjajo v skladu z novimi
dognanji na tern področju.
3. V prakso naj se uvajajo takšni sodobni pripomočki, ki povečujejo zaščito
osebja in okolja pred citostatiki.
4. Zdravstveni delavci morajo širiti znanje o citostatikih tudi na nezdrav­
stvene sodelavce, ki imajo opraviti s citostatiki, znanje pa morajo posre­
dovati tudi bolnikom in njihovim svojcem.
5. Delovno mesto pripravljalca citostatikov mora biti načrtovano tako, da
omogoča nemoten potek dela, med pripravo citostatikov. Delo mora biti
organizirano tako, da pripravljalec ne zapušča zaščitne komore po nepo­
trebnem in se vanjo ne vrača nepremišljeno.
135 

Načini dovajanja citostatikov 
1. intravensko ob uporabi periferne i.v. kanile, perifernega venskega kate-
tra, venske valvule,
2. intraarterialno prek arterialnega katetra ali arterijske valvule,
3. per os - v obliki tablet in kapsul,
4. intramuskularno,
5. preostale mogoče aplikacije so še: intraplevralno, intratekalno, intrape­
ritonealno, intravezikalno in intralezijsko.
Intravenske in intraarterialne aplikacije lahko izvedemo v bolusu ali kratko­
trajni in dolgotrajni infuziji. 
Pri pripravi citostatikov naj pripravljalec zdravil upošteva 
naslednja priporočila: 
1. uporablja naj brizgalke z navojem Luer-lock, ki omogoča varen spoj
brizgalke z iglo. Brizgalko naj polni le do ¾ njenega volumna;
2. kadar aspirira citostatik, ki je shranjen v ampuli, naj namesti na briz­
galko iglo, ki je po dolžini enaka ampuli, tako da pri aspiraciji sede na
dno in pokrije vrat ampule z navojem;
3. preden ampuli prelomi vrat, naj vsebino v ampuli z rahlim trkanjem
potisne iz vratu v spodnji del ter vrat ampule razkuži z dezinfekcijskim
sredstvom in tamponom;
4. pri prelomu vratne ampule naj uporabi sterilni zloženec, da prestreže
morebitno kapljično izlitje citostatika;
5. pri aspiriranju vsebine iz stekleničke z gumijastim zamaškom obstaja
nevarnost, da se bo ustvaril negativni ali pozitivni tlak znotraj ste­
kleničke in brizgalke, zato je priporočljiva uporaba igel s hidrofobnim
filtrom, ki omogoča izenačevanje pritiskov in odzračevanje, pri tem pa
zadrži aerosole, ki se tvorijo pri raztapljanju v steklenički;
6. kadar bo uporabil manjši odmerek zdravila, kot ga vsebuje steklenička,
rnora ostanek pustiti spravljen v steklenički, tudi če ga bo zavrgel;
7. uporabljene brizgalke in igle naj nikdar ne razstavi, ampak naj ju odvrže
v zbiralnik za ostre predmete;
8. kadar aplicira citostatik v dolgotrajni infuziji, naj vedno izbere za
nosilno infuzijo tekočino v infuzijski vrečki ali plastenki, nikoli v stekle-
136 

nici, odloči naj se za enoigelni infuzijski sistem. Kadar aplicira več cito­
statikov zaporedoma, mora pripraviti zaprt infuzijski set: infuzijske sis­
teme napolni z nosilno infuzijsko ekočino in jih poveže s spoji y, najprej 
preveri, da varno tesnijo. Prek kraka za dovajanje zdravil aplicira citosta­
tik v infuzijsko vrečko ali plastenko. Tako sestavljen infuzijski pribor naj 
vsebuje po eno infuzijsko tekočino brez dodanega citostatika, s katero 
ob koncu citostatske terapije spere infuzijski sistem. Infuzijskega sis­
tema ne sme nikoli pretikati iz ene v drugo plastenko. Vse plastenke v 
katerih.je citostatik, naj opremi z opozorilno nalepko »Pozor kemotera­
pija«, s čimer bo preprečil vsakršno neustrezno ravnanje z njimi; 
9. citostatike v obliki tablet je prepovedano hraniti zunaj zaščitne ovojnine,
prepovedano je tudi odpiranje kapsul. Priprava mazil mora potekati v
zaščitni komori ob upoštevanju zaščitnih ukrepov. Kadar moramo
nujno zdrobiti tableto citostatika in nimamo digestorija, naj pripravlja­
lec zdravil da tableto v plastično vrečko in jo zdrobi v drobilcu za
tablete, pri tem naj pazi, da vrečke ne perforira;
10. vse pripomočke, ki so prišli v neposreden stik s citostatiki, po uporabi
odvržemo v zbiralnik za citostatske odpadke. Delovna tehnika mora biti
takšna, da kontaminiramo čirn martj pripomočkov. Po vsakem odmetu
vrečko zavarimo. Ko je zbiralnik poln do 3/4 volumna, ga varno zapremo in
deklariramo njegovo vsebino (vrsta odpadkov, mesto nastanka odpadkov,
način uničenja) ter poskrbimo za varen transport do zbirnega mesta. Med
citostatskc odpadke uvrščamo vse materiale, kontaminirane s citostatikom
pri pripravi ali aplibciji.
11. priporočila za ravnanje s kontaminiranim bolnišničnim perilom:
Perilo, ki je vidno kontaminirano s citostatiki z izločki bolnika, ki je
v zadnjih 48 urah prejemal citostatsko terapijo, na mestu nastanka kon­
taminacije sortiramo v ustrezno polietilensko vrečo. Vrečo označimo z
opozorilno nalepko »Pozor citostatiki«, da se osebje, ki bo z njo prišlo v
stik, pravočasno zaščiti z osebnimi zaščitnimi sredstvi.
ZAKLJUČEK 
Vse varovalne lastnosti zaščitnih kon1or, delovnih pripomočkov in osebnih 
zaščitnih sredstev izgubijo svojo veljavnost, če jih ne uporabljamo 
dosledno, pravilno ali če pri tem hkrati ne upoštevamo varne delovne teh­
nike. Malomarno ravnanje posameznika lahko povzroči kontaminacijo 
137 

delovnega okolja in ogrozi druge sodelavce, čeprav ti uporabljajo varno teh­
niko in zaščitna sredstva. Zato moramo poleg vsega navedenega poudariti 
tudi visoko osveščenost, delovno disciplino, zbranost in odgovornost vseh, 
ki načrtujejo, izvajajo, organizirajo in nadzirajo delo s citostatiki. 
Literatura: 
1. Anon. OSIM work-practiceguidelinesfor personnel deali
ng 
with cytotoxic (antineoplastic) drugs.
Am] Hosp Pharm 1986; 43: 1193-204.
2. Anon. ASHP technical assistance bulletin on handli
ng 
cytotoxic and hazardous drugs. Am J Hosp
Pharm 1990; 47: 1033-49.
3. Martin VR, vvalker FE, Goodman M. Delivery of cancer chemotherapy. In: McCorkle R, Grant
M, Frank-Stromborg M, Baird SB, eds. Cancer nursing. Philadelphia: Saunders, 1996: 395-433.
4. Otto SE. Chemotherapy. In: Otto SE, ed. Oncology nursi
ng . 2nd ed. St.Louis: Mosby, 1994:
493-511.
5. Musič D. Vrimo delo s citostatiki. In: Gubina M, Dolinšek M, Škerl M, eds. Bolnišnična higi­
ena. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1998: 250-4.
6. Velepič M, Bostič-Pavlovič ], eds. Priročnik iz onkološke zdravstvene nege in onkologije za višje
medicinske sestre. Ljubljana: Onkološki inštitut, 1997.
138