Sj&aja vsak četrtek in feija s poštnino vred ali v Mfiriuoru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 D, pol leta 16 D, ietrt leta 8 D. Izven Ju- foslavije 56 D. Naroč-inn se pošlje na uprav-«ištvo >Slov. Gospodar-v Mariboru, Koroš- _ cesta 5. List se do- pošilja do odpovedi. Karočnina se plačuje ▼ aaprej. — Telefon inter-»rban št. 113. Pohameiim Števili*« sitme VSO istvo ni sprejemljivo za brezverstvo. Kdor pa dan za posojilnicah, je varnost. Danes mora oni, ki svoj de« nar nalaga, najprej vprašati, ali je varno naložen i» potem še le, po kakšni obrestni meri je naložen. Kmečke; hranilnice in posojilnice so vse brez izjeme zadruge m neomejeno zavezo članov, to se pravi, da vsi člani za« druge, t j. načelstvo, vsi, ki imajo posojilo, jiamčijo m posojilo in pri njtej vloženi denar z vsem svojim pre-> mičnim in nepremičnim premoženjem, kolikor ga ima« jo. To pomeni ogromno moč. Jamstvo za tako posojil-» nico je kmetova zemlja, ki ne more nikdar propasti, ki vedno ohrani svojo vrednost. Jamstvo za take posojil« niče so vsa poslopja, vse hiše, vse kmetijsko orodje, vsa živina v hlevib, vse žito v shrambah. Klor torej svoji denar naložii pri hranilnici in posojilnici, ta ve, da mu denar ne more propasti zaradi velikega jamstva, ki ga nudijo vsi člani posojilnice. Banke so delniške družbe, pri katerih jamči samo vplačana delniška glavnica. C6 je ta izgubljena, potem ni nobenega jamstva več. Vemo pa, da je v zelo mnogšh slučajih ta delniška glavnica ali v palačah ali v kakem industrijskem podjetju» kž ne nese in ga bo treba likvidirati. ( Vzajemna pomoč v zadrugah. Pri nas je v gospodarskem oziru še preveč v krvi ono staro liberalno načelo: »Vsak za se, Bog za vse«. Po tem starem liberalnem načelu je začel kmečki stan propadati in bi bil propadel, da inu ni v največji stiski prišla na pomoč vzajemna pomoč, kakor jo nudijšo za* druge. Ne bo dobro kmetu in ne bo si mogel prav po« magati, dokler zavest, kako je ta stanovska vzajemnost potrebna, ne bo prodrla na celi črti. Kmetsko ljudstvo se mora zavedati, da dela proti svojim koristim, ako nosi kmečki denar v banke, katere ga kmetom sploh ne posojajo ali pa posojajo proti tako visokim obrestim, ld jih kmetijsko gospodarstvo ne prenese. Jasno je, da. ako v posojilnice kmetje ne bodo več vlagali, posojilnice tudi ne bodo mogle več posojati. In če bo potem kmet •mmxttOMMHK ¿y^^-HraiwwranjiM H1STEK,® Džungli. Roman iz afriških pragozdov. Jtng'eski spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 16 Par besed v pojasnilo, pa bi se moral odpovedati taaslovu in bogastvu, vsemu, kar je bilo (po postavi njegova, Trzanova Last —. in Ine —? Ali bi s Claytonom obenem ne izgubila ttjdi Ine •oaslova lordov Greystoke in njihovega premoženja? ¡41i bi ne bila ta izguba zanjo najbujši udarec? Trzan je mirno zgenil listič in dejal: »Da. Nujna zadeva. Takoj moram odpotovati. Peljal se bom s poštnim avtom. Kakor nalašč zame ugod-«a prilika! Koj grem da pripravim svojo prtljago.« Trzan je odšel v svejo sobo. Za seboj pa je pustil tadovednost, čudenje, veselje in potrtost Vesel je bil Clayton. Dobro je čutil, da odhaja Trzan za vedno. Rešen je bil tekmeca in nemoteno je mogel začeti s pripravami za poroko. Zato je osebno poskrbel, da bi imel .Trzan kolikormogoče udobno vožnjo na dolgi nočni poti do železnice. Ine pa je odhitela v svojo sobito in se razjokala. Sram jo je bilo, kesala se je, očitala si je podlost, brez-•rčnost, nehvaležnost — pa pomagali si ni znala in ni «nogla več. Trzan je obstal v svoji sobi s prekrižanimi rokami In $e zamislil. Neopažena je zdrknila brzojavka na tla. Ni je videt , .„ > .. Njegove oči so zrle daleč nazaj v preteklost. Zeleno, mično livado so gledale sredi (pragozda in na njej dva mlada človeka, ki sta vsa srečna poskušala sočne divje sadeže, si gledala v oči in se smejala. Srečna sta bila. Prvič v življenju sta uživala veliko srečo ljubezni. — Pol ure pozneje je zdrknil avto po griču in izginil v temni noči. Gori v prvem nadstropju pa je bolestno zastokalo mlado dekle in omahnilo na stol. w VIII. Kaj je Trzan v Parizu doživeL Poročnik Arnot se je hudo začudil, ko je nekega jutra nenadoma Trzan stopil v njegovo sobo. »Si že v Parizu? Pa sam? Ali si dobil brzojavko? Kje pa —?« Trzan je zamahnil z roko in ustavil silni naval vprašanj. »Preveč vprašanj v eni sapi, prijatelj! Dovoli da sedem, pa ti povem.« Arnot je pozorno gledal prijatelja. Miren je bil, hladen, vse kakor običajno. Le krog izrazitih usten mu je igrala lahna, komaj vidna pre-zirnost, skorajda zaničljivosL Tega izraza še ni opazil pri Trzanu. »Torej —!« je začel Trzan. »Pravkar sem pripotoval, naravnost iz New Yorka. Sara in brez neveste, kakor vidiš. Brzojavko sem prejel. Hvala lepa!« »Kako si opravil z Ino? Kaj pa je rekel Clayton, ko si mu brzojavko pokazal?« »Z Ino nI nič. Clavtona bo vzela. — In da bodela imela. od česa živeti, sem mu pustil naslov in dedščino svojega očeta. Brzojavke mu seve nisem pokazal.« Arnot je globoko potegnil sapo, si pokimaval in odkima val, nekaj časa molčal, nato pa rekel: »Ta je pa spet ena tvojih nedosežnib —1 Pa pri-» poveduj vendar od kraja!« In Trzan je pripovedoval, mirno, malomarno, kot bi šlo za zadeve popolnoma tujega človeka, ne pa za njegove lastne. Arnot ga je tiho poslušal in ko je končal, mu je rekel: »Prijatelj, ti si milo rečeno velik nerodnež in strašen siromak! Pa saj ti ni zameriti. V par mesecih se ne moreš naučiti tisto uglajenosti in prebrisanosti 3n recimo ¡pretkanosti, ki je v svetu potrebna, da se kaj doseže. Ti pač vedno greš kar naravnost nad svoj plea —I O da nisem šel s teboj! Vse drugače bi se bile stvari razvile! Pa saj še ni vse izgubljeno. Dalo se še bo popraviti, kar si polomil. Pisal bom na Ino in Claytona. Ali pa morebiti sam pojdem tja. Saj sta poštena, značajna človeka in Clayton niti za trenutek ne bo hotel nositi'naw slova, ki mu ne gre.« »Nikar se ne trudi, prijatelj! Za naslov mi ni pra» nič, če nimam Ine. In Ine me ne mara.« »Ne verjamem! Najbrž si stvar nappčno začel. — Toda recimo da bi bilo res, — ampak dediščine vendar ne boš zavrgel?« »Je ne potrebujem. Pa ne boj se! Ne bom tebi * nadlego.« »Kaj pa nameravaš?« »V džunglo pojdem.« Arnot ga je gledal, strme in z odprtimi usti, nat« pa se je razjezil: »Ta je lepa! Ali si se zato prišel v Pariz uči' omike , in kulture ter se mučiti z jeziki in z drugimi rečmi, da I boš sedaj §el gorile izpreobračat —? Ve;, prej sem ti ¿>Lnui 2. SLOVENSKI GOSPODAR. 4. februazja 1026. Ifatno vprašanje jti sedanjem nezanesljivem vremenu je zaščita telesa od iftodljivih posledic nazebe. Že pri najmanjih bolečinah v glavi ali križu, pri znakih nahoda se ne sme lahko- prišel v težave, bo moral prodajati. Mestni in podeželski denarni magnatje bodo pa nakupovali. Najprej bodo izginjali mali posestniki, potem srednji. Postali bo-clo žrtve velikih posestnikov ali pa najemniki, hlapci i in delavci mestnih bogatašev. Ali je to vabljiva bodoč- , nost, pred kakoršno nas svari dr. Korošec in kakoršna |e neizogibna, ako ne bo med kmečkim ljudstvom prodrla zavest vzajemnosti, stanovske solidarnosti, ako ne bodo kmetje izvrševali gesla: kmečki denar kmetu. Bank je preveč. Kdor količkaj pozna gospodarske razmere, ta ve, 3* imamo danes v celi državi, zlasti pa v Sloveniji bank preveč. Pa ne samo preveč bank, banke imajo tu-«ži previsoko režijo, prevelike izdatke za svoje palače, Eft svoje drago uradništvo. Kdor danes po opravku mora v banko, ta vidi, da ni več tiste živahnosti, kakor je bila v letih 1920 do 1923, temveč da je v njih veliko uradnikov, pa zelo malo strank. Seveda so se banke in njih uradništvo na lep položaj že navadile in ne bi rade kar same od sebe likvidirale, ako ne bodo k temu prisiljene. če bo ljudstvo tako neumno, da more ta dragi aparat na njegov račun in na njegovem hrbtu živeti, «akaj ne bi živel. Na drugi strani pa vemo, da pri na-tih hranilnicah in posojilnicah ni nobenega uradni-Itva, da celo člani načelstva in nadzorstva za svoja odgovorna mesta in za vse seje ne dobivajo nobene od- i Ibodnine, nobene nagrade. Zato je pač le pri teh posojilnicah mogoče, da danes dovoljuje kredite kmečkim posestnikom po 6, največ 8 odstotkov, medtem ko ban-5ce še vedno le redko gredo pod 16 odstot. Če trgovina la <£>rt še hočeta in moreta prenašati absolutno predra- ; ^o bančno režijo, naj jo prenašata. Kmetom bančne re-iije ni treba prenašati, ker imajo svoje kmečke banke, ki delajo »zastonj, za božji Ion«. V kolikor pa napravijo kak dobiček, gre ta v korist občine, za splošno korist. Sklep ob novem letu. Naj hi bil torej z novim letom 1926 naš trden sklep, d« se bomo vsi brez izjeme oklepali le naših zadrug, da bomo le v naših posojilnicah vlagali kmečke prihranke, ker so v teh posojilnicah prihranki ne le varni, temveč tudi v prvi vrsti na razpolago za kmečke potrebe: za pomoč kmetu in za kmetov napredek. ii iiiiotiii i ¡Najbrž so zlikovci izrabili ugodno priliko, vdrli Vi pozni uri v samotno hišo in napadli brezbrambno žensko. Niti trenutek se ni pomišljaL Planil je skozi vrata in po stopnicah. Na koncu hodnika V drugem nad« stropju je zagledal polodprta vrata. Ropot in krik je donel iz sobe in vmes je klical ženski glas na pomoč. V hipu je bil Trzan v sobi. ' Okajena svetiljka je stala na mizici in obsevala tucaT odurnih postav. Eni so sedeli po stolih, drugi so stali naokrog, par pa se jih je drenjalo krog ženske srednje starosti, ki je slonela v kotu in porivala od sebe napadalce. Ko je planil v sobo Trzan, je zaklicala obupno: »Pomagajte, gospod, pomagajte! Oropati me hočejo, ubiti me hočejo!« Trzan je pogledal po moških. Nasršene oči je ¡srečal, hudobne, divje obraze. Za trenutek so se gledali. Čudno bi se bilo zdeti Trzanu, da se nobeden ne gane, da ga prav nič zmm čudeno ne gledajo, niti vprašajo ga ne, kaj hoče, in da ni nobenega sledu o ropu in nasilju v sobi. (Dalje prihodnjič.) 4. februarja 192B. SLOVENSKI GOSPODAR. Stran S. kar zveneli v dvorani. Pri zelo zanimivi debati zborovale» niso pozabili na g. Stjepana Radiča, posebnega prijatelja kmetov! Tukaj so pokazali naši pristaši popolno razumevanje politike svojih poslancev. Zborovanje, ki je trajalo ¡tri ure, je med velikim aplavzom v jedrnatem govoru zaključil predsednik g. dr. Schaubach in stavil predlog, da se izreka obema poslancema zahvala za delo in trud, popolno zaupanje njim in voditelju dr. Korošcu in se ob-IjuMja, da bodo tudi zborovalci vstrajali na programu SLS in dokazali to v danem času s kroglicami. Predlog je bil «oglasno in z navdušenjem sprejet. Politični ogled. DRŽAVA SHS1. V skupščini se je včeraj začela proračunska razprava. Radikale zelo skrbi Radičeva grožnja, da bo pri tej razpravi nastopil proti notranjemu ministru, če ne ugodi njegovim zahtevam. Radikalom bi bilo najljubše, če bi Radič nadaljeval s svojimi shodi po Dalmaciji ter se potem odpeljal v inozemstvo. Splošno se pričakuje vladna kriza, ko bo proračun sprejet. Na nove volitve so da tudi sklepati iz močno razvite agitacije. Tako je na primer v nedeljo Radič zboroval v Sarajevu, Pribičevič v Mariboru, Davidovič v Nišu, radikali v Glini na Hrvatskem in tako dalje. Stjepan Radič je govoril v Sarajevu najpreje o svoji mladosti ter omenjal, kako je izvedel, da v Bosni bivajo muslimani. Na Dunaju pa je vprašal nekega prijatelja muslimana, ali zna turško, pa mu je odvrnil, da zna samo hrvatsko. Bosanski muslimani so močna veriga, ki veže našo državo z velikim muslimanskim svetom, segajočim od Himalaje do Gibraltarja. Maharadža iz Podtjale je bogat človek in skoraj vsi mu stimani so bogati. Sarajevo mora postati središče države, ker v njem žive Srbi, Hrvati in muslimani. Vsi častijo enega Boga in govorijo en jezik. V zadnjem razgovoru mu jc kralj naročil, naj donese pozdrave vsemu prebivalstvu, koder potuje. Pribičevič je v Mariboru razkladal, da ima njegova stranka »levji delež« zaslug pri pobijanju separatistične in boljševiške nevarnosti. Priznal je, da so notranje razmere prav slabe. V notranjem ministrstvu se vodi le administracija, mesto da bi se vodila politika. Pravo zedinjenje bo prišlo tedaj, ko bodo davki izednačeni. če so ideje še tako dobre, pa ni organizacije, ne pomaga nič Zato — organizacija! Pribičevič je pisal že v Avstriji knjigo, kjer se je zavzemal za zedi-njeno Jugoslavijo, »klerikalci« in Radič so pa pošiljali avstrijskemu cesarju udanostne depeše (Tisze ne omenja). Sedanji režim mora pasti v finančnem vprašanju. Sedanje stranke v vladi pa so si ravno v tem sovražne, zato režim mora pasti. Samostojni demokrati pa ne bodo več rezerva za radikale, niti bav-bav za radičevce, ampak bodo hodili svojo pot. Uradništvo hočejo napraviti za hlapce. On je sicer preganjal uradnike (klic advokata: Se premalo!), pa jih tudi še bo, in sicer protidržavne. Zunanji minister je slab. Demonstracije proti Italiji je prepovedal, proti Grčiji pa dopustil. Država je nad vsem, zato je nemogoč kak kompromis s »klerikalci«. Radikali nimajo nobenega programa, cel program je: Živijo Pasič. SLS ima program, pa ni izvedljiv. Ljuba Jovanovič je enako srbski hegemonist, on ne prizna imena Jugosloveni. Radiča je uklonil on, Pribičevič namreč, separat:zem in komunizem tudi on, SDS je sploh najbolj spoštovana stranka v opoziciji. Sedaj morajo priti volitve in če pridejo, radikali in radičevce ne dobe absolutne večine, samostojni demokrati pa so jedro, ki bodo prekvasili vse. Norčuje se iz Radiča in njegove prosvetne politike. Parlamentarizem v naši državi je ubit. Vse vlade so padle pri nas za kulisami, v Franciji pa vse v skupščini. Naši dolgovi. Finančni minister je zvedel v Ameriki, da smo dolžni okroglo 35 milijard dinarjev. Te dni je dospela v Beograd iz "VVashingtona brzojavka, da so nastale velike težkoče pri pogajanjih med našo delegacijo in ameriško komisijo. Amerika je stavila take pogoje, ki jih ne more delegacija sprejeti. Sobotna plenarna seja je bila napeta in jugoslovenska delegacija ze skušala pojasniti svoje stališče. Na današnji seji se končno odloči, ali pogajanja nadaljujejo ali sploh prekinejo. OGRSKI PONAREJEVALCI. Te dni je višje državno pravdništvo v Budimpešti dvignilo obtožnico zoper 26 obtožencev v ponarejevalski zadevi. 21 jih je zaprtih, 5 pa svobodnih. Obtožnica obsega 77 strani, od katerih je 50 posvečenih utemeljitvi. Obtožnica označuje princa Windischgratza kot storilca, 10 nastavljen-cev v kartografskem zavodu z majorjem Genijem na čelu, deželnega policijskega načelnika Nadossyja, zasebnega tajnika Rabo, potem dejanskega vodjo kartografičnega zavoda Heitza in Kurza pa kot pomočnike. NVindischgratza toži državno pravdništvo. radi ponarejanja novčanic. Princ Windischgratz ie v letih 1923 in 1924, posebno pa poleti 1925, dal ponarediti Približno 29 do 30.000 komadov 1000 Frankovskih novčanic. V ta namen je začetkom leta 1923 naročil v Nemčiji, na Avstrijskem, v Kolnu in na Dunaju potrebne stroje in druga Potrebna sredstva ter dal novčanice izdelati po Geroju in tovariših. Novčanice so napravili septembra leta 1925 in jih sPravili najpreje v stanovanje rimsko-katoliškega škofa Zadravca, potem v zasebno stanovanje princa \Vindisch-8ratza in od tam v prostore »Ogrske narodne zveze«. Pov- sod so se ponarejeni bankovci preštevali in določalo se je, kako in kje se bodo razpečali. Ponarejeni denar se je spravljal večinoma v promet v Amsterdamu, Haagu, Kodanju. Varšavi in Milanu. rumitnija. V Rumuniji se pripravlja sprememba režima. Opozicija se je združila proti sedanji vladi in v kratkem se bo bil odločilni boj pri občinskih volitvah, ki so razpisane po petih letih. Tedenske novice. Napoved dohodnine. Nepravilna napoved dohodnine je premnogokrat vzrok prevelikim obdavčbam. Zato predno napravite napoved, prečitatje članek »Dohodnina« v letošnjem koledarju družbe sv. Mohorja na str. 63—74. Javna prošnja. Katoliško izobraževalno društvo v Kr-čevini pri Mariboru si želi sezidati razmeram primerni društveni dom. Ker so pa društveniki po večini delavci in viničarji, se obrača odbor na vsa društva in prijatelje izobrazbe z iskreno prošnjo, da nam pomagate z večjimi in manjšimi prispevki. Te clni se bodo razposlale tozadevne pismene prošnje, ter prosimo, da nam omogočite izvršiti ta ne lahek načrt v korist ljudstva, ki se mora boriti s političnimi in narodnimi nasprotniki. Kdor hitro d»y dvakrat da! — Odbor. , »j Avtoomnibus-promet v Mariboru in okolici. V nedeljo, dne 7. t. m., ob treh popoldne, se vrši v gostilni g. Brudermanna v Brestrnici shod glede ai- toomnibus-pro-meta med Mariborom—Brestmico—Selnico in Dravogradom. Inereseni se vabijo, da se ega shoda udeležijo. Vsem St. Petrčanom in drugim prijateljem in znancem, ki so izkazali zadnjo čast našemu rajnemu Janezu, izrekamo najlepšo zahvalo. Rodbina Kranjc—Crnoga. Novice iz št. Ilja v Slov. gor. Prejšnjo nedeljo se je vršil o pri Sfdligoju zborovanje samostalne demokratske stranke ali takozvanih liberalcev. Oh, malo jih je bilo. Ko je prišel nek gostobesedni mestni gospod te Maribora in je zvedel» da so na »zborovanju« skoro sami financarji in učitelji, je bil žalosten. Zborovala so se zaprli v posebno sobo in je še bilo polovico stolov praznih. Za predsednika te stranke, kateri stoji na čelu velikosrb Pribičevič, je bil »izvoljen« poštar in krčmar Sfiiigoj, ki se prav nič ne brani denarja ljudi, ki od božje, službe pridejo v njegovo gostilno. Najbolje bi bilo, če bi krčmar pri cerkvi vsako nedeljo stal pred gostilno in bi katoliškim vernikom klical: »Kdor ni pri moji demokratski stranki, ne sme v mojo gostilno. Jaz sprejemam denar samo od liberalcev, klerikalni denar mi smrdi.« Resnici na ljubo moram tudi povedati, da niti vsi člani finančne kontrole niso pri Sfiligojevi demokratski stranki. Liberalni govornik te Maribora se je vračal brez plena v mesto. Da, da, pri nas v Št. Ilju za liberalce nikdar ne bo cvetela pšenica! — Zadnjo nedeljo v januarju so romali nekateri gospodje liberalci na božjo pot v Maribor. Neki veliki gospod je nosil naprej namesto križa in zastave — liter. Zanimivo je, da je stal zjuitraj pri vhodu na postajo Radičev zaupnik in je zapisoval člane finančne kontrole, ki so se peljali v Maribor na Pribiče-vilčev sihod. Mi stari Šentiljčani pa pravimo Pribičevičeve-mu agentu: Si že urce zamudila . . . Tudi mladi mrjejo. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je umrl posestniku Francu Ketišu na pljučnici komaj 17 letni sin Janez. Pokopan je bil v nedeljo, dne 31. januarja ob prav veliki udeležbi. V slovo mu je zapel moški zbor dve žalo-stinki. Rodbini naše iskreno sožalje! Roparski napad, k Domove pri Ptuju nam poročajio: Obče spoštovani posestnik Jakob Toplak, rojen 1. 1876, je peljal dne 27. januarja v Maribor čebulo na prodaj. Zve čer se je z vozom vračal iz Maribora. V gozdu na Teznu je prisedel na voz neznan mož, ki se je peljal z njim do rnute na ptujskem dravskem mostu. Tu je stopil z voza in izginil po stranskih ptujskih ulicah. G. Toplak pa je vozil dalje po cesti proti svojemu domu v Domovi pri Ptuju. Blizu pokopališča javne bolnice pri Podvincih na cesti v Dornovo pa ga je isti mož nenadoma napadel z nožem in mu zadal 15 velikih ran po licu, prsih in nogah. Nato je potegnil Toplaka z voza. Ta se je začetkoma branil, zgrabil napadalca tudi za vrat, a prerezal mu je roko in ni se mogel več braniti. Napadalec je imel nož krivec,, s kakršnim se trsje obrezuje. K sreči je Toplak nosil debelo suknjo. »Življenje ali denar«, je za vpil napadalec, nakar je Toplak odgovoril: »Pusti me, jaz imam pet otrok doma.« Napadalec mu je vzel denarnico, v kateri je bilo okoli 300 dinarjev. Nato je mož izginil. S težavo je splezal Toplak na voz in konij ga je sam pripeljal domov pred hišo. Hitro so poslali v Ptuj po zdravnika dr. Blanikeja, ki je odredil, da ga takoj prepeljejo v ptujsko bolnico. Bližnji graščak g. Pongrac je posodil svoj avto in kmalu je bil Toplak v bolnici, kjer mu je dr. Kuhar sešil velike rane. K sreči je bil tedaj mraz, tako da je že ob napadu kri otrpnila, da ni izkrvavel. Pravijo, da je ranjenec izven nevarnosti in da bo okreval. Toplak je ugleden posestnik v Domovi, dovršili je tri letnike učiteljišča, nakar je prevzel lepo posestvo. On je brat g. posojilničnega uradnika Toplaka v Ptuju. Napadalca še nimajo. Novice od Sv. Barbare v Halozah. Preteklo leto je bilo pri nas najmanj mriioev, samo 39. — Vinsika letina je bila po nekih občinah ugodna, po drugih pa bolj slaba. Vina je še dosti na prodaj po 6 do 7.50 din. liter. Vino ne zaostaja na kvaliteti, ker smo Haložani radi ugodnega vremena začeli pozno brati. — Umrl je v ptujski bolnišnici dober fant, ki je bil brezplačen knjigovez izobraževalnega društva. — Društvo se giblje prav pridno. Kakor mi je znano, ima Katoliško slovensko izobraževalno društvo letos mnogo novih članov, stari so ostali vsi zvesti, nove še sprejemajo vedno. Pripravlja se lepa igra in sicer burka: »Strah z dolgo roko«, za mastno nedeljo. Igralci dobro tevežbani. Pripravlja se tudi mnogo porok, na katerih, kakor se sliši, nameravajo vneti prijatelji društva nabirati med svaiti za tukajšnje izobraževalno društvo. Če bo res,» bomo poročali, kje in koliko in kdo bo kaj dal. — Na nau-šem trgu je bila krasna smuka za sanjkanje. Ves dan vse živo mladih smučarjev, ki so bili neutrudni. Tudi starejše je izvabilo na sanjke, ta lep in zdrav šport. Upamo, da Vam poročamo prihodnjič kaj več. Stekel pes v Prekmurju. Po okraju Murska Sobota se j«> klatil zadnje dni stekel pes, ki je obgrizel v Nemčevih tri osebe. Karmelitski red odkupit graščino. Pri Radečah pri Zidanem mostu je graščina, ki je bila last lesnega trgovca Jakšeta. Ta grad je kupil karmelitski red, ki se. bo tamkaj naselil. - • Tat in potepuh pobegnil i« zapora. V Sevnici ob Savi je bil zaprt 30 letni Franc Salamon iz Cenž pri Brežicah. Salamon je znan tat in potehup, ki ima že marsikaj na vesti. Radi tatvine je tičal v sevniških zaporih, odkoder je pa pobegnil 28. januarja neznano kam. Strašna smrt dveh delavcev pod kolesi vlaka. Često čitamo o nesrečah na železniških progah, koje zakrivi nepazljivost. Ljudje gredo ob ali celo po progi, v pogovoru pozabijo na nevarnost in zavejo se šele, kadar se nahaja lokomotiva tik pred njimi ter je že prepozno, da bi se u-makniii. Tako sta se ponesrečila v Zagrebu dva delavca ter našla žalostne smrt pod kolesi lokomotive. Delavca in sicer 281etni Mirko Čaževac in Božidar Dražič, sta se vračala zvečer z dela te Zagreba domov proti Čulincu. Da si prikrajšata pot, sta šla kar po železniški progi. V pogovoru nista opazila, kaka nevarnost jima preti. Od zadaj je vozil tovorni vlak, po drugem tiru pa je prihajal osebni vlak te Koprivnice. Delavca sta se hotela izogniti osebnemu, pa sta prišla pod kolesa tovornega vlaka. Kmalu po nesreči so šli po progi železničarji, ki so našli strašno razmesarjeni trupli obeh delavcev. Eden je bil še pri življenju in so ga takoj odpeljali v zaikladno bolnico, kjer pa je vsled težkih poškodb že čez nekaj časa izdihnil. Drugi delavec je bil-že mrtev in je ležalo njegovo truplo 20 m oddaljeno od tovariša. Leva noga je bila odtrgana, desna popolnoma zmečkana in tudi ostali deli telesa močno polomljeni. Lobanja je bila strta in možgani razliti po tračnicah. Čreva so gledala te trebuha, obraz je bil silno popačen. Najdeno. Rimski brevir s spovednim listkom od sv. Ožbolta v Ptuju in z intent. se nahaja v župnišiču Matere Milosti v Mariboru. Stara resnica je, da je najboljše blago zmiraj tudi najcenejše. O tem se lahko prepričate, če obiščete starozna-no trgovino Franc Seršen v Ljutomeru tik cerkve. Načelo te, nad 30 let obstoječe trgovine je: nuditi strankam dobro blago po n teki h cenah. Zaloga najrazličnejšega blaga za obleke in perilo je tako bogata, da se najde primerno tudi za najbolj razvajen okus, pri vsem tem so pa cene brezkonkurenčno nizke. Posebno se priporoča ženinom in nevestam, da si pred nakupom ogledajo v Seršenovi trgovini veliko tebiro bombažnega, volnenega in svilenega bi a ga za nevestino premo (balo). Za moške obleke vedno velika množina sukna od najcenejše do najfinejše vrste na zalogi. Priporočamo vsakemu, da se osebno prepriča o iz-Tedno nizkih cenah in dobrem blagu ter smo overjeni, da bo vsak v vsakem oziru zadovoljen. Razne novice. Smrt bogate milijonarke v pomanjkanju in umazano- sti. Na Dunajiu je pred kratkim umrla vdova Pavlina Gei-ringer, čudaška židovska bogataš i nija. Kot hčerka bogatega trgovoa Forsterja se je s 17 leti poročila z veletržcem Gei-ringerjem, ki pa jo je že naslednji dan zapustil. Nihče ne ve, zakaj. Po ločitvi je nato ona živela pri bratu, ki je pred tremi leti umrl in ji zapustil milijonsko premoženje. Starka je navzlic temu živela v velikem pomanjkanju in si navadno ni privoščila drugega kakor čašo kave. Njeno stanovanje je bilo umazano, toda hiša je morala biti vedno snaž na. Tekom zadnjiih dni je starka radi glad o vanja tako oslabela, da so jo prepeljali v sanatorij, kjer je pomoč in hrana bila že zaman. Zanimivo pa je, da je v oporoki namenila vse svoje premoženje dobrotvornim ustanovam, a svojo stanovanjsko hišo je poklonila židovski občini v dunajskem Leopoldskem okraju. Mož, ki ima na vesti sto življenj. Po dolgotrajnih naporih se je policiji v Vilni na Poljskem posrečilo prijeti bandita Rischa, poglavarja močne tolpe, ki je že 30 let strahovala prebivalstvo mesta in okolice. Risch je tekom 30 let zagrešil nešteto zločinov in je baje lastnoročno u-moril sto oseb. Imel pa je vedno srečo, da je ušel roki pra vtiče. Naključje je hotelo, da je bandit prišel policiji v roke baš na svoj 60. rojstni dan. Izdala ga je njegova ljubica, katero so oblasti bogato podkupile. Oporoka prijateljice živali. Te dni so odprli v Londonu testament bogatinke Marte Gradyjeve, ki je pred kratkim umrla. Pokojnica je zapustila okoli 200 milijonov dinarjev društvom za zaščito živali. Velik del tega denarja je določen za pse in mačke brez gospodarja, ostala svota pa za ptiče in onemogle konje. Umor odkrit po 36 letih. V \Vimpassingu na Nižjem Avstrijskem je te dni umrl mesar Leopold Kolberger v starosti 78 let. Na smrtni postelji je poklical k sebi spovednika ter mu zaupal, da je pred 36 leti (leta 1889) u-moril vdovo Nežo Huttnerjevo, ki mu je gospodinjila. Mesar je imel z vdovo ljubezensko raizmerje. Ko so se pokazale posledice ter mu je ženska očitala, da jo*je zapeljal, ga je to tako razjarilo, da jo je ubil, razsekal njeno truplo na kose in jih zakopal. 36 let je čuval zločinec svojo pre- / strašno tajnost in šele ob koncu življenja ga je prisilila vest, da je obračunal s svojim dejanjem. > O rasti in razvoju človeka. Ob rojstvu je približno vsak otrok 50 cm dolg in zraste tekom prvega leta za 20 cm. Ako bi ohranil novorojenček ta potek svoje rasti do dovršenega 70. leta, bi dosegel1 višino 140 m. V resnici pa hitrost rasti že po prvem letu takoj pojema. Med prvim in drugim letom zraste otrok samo za 6 cm. Od tedaj dalje zraste vsaiko leto povprečno za 3^ cm. Od 16. leta naprej raste človek še počasneje. Prvo leto po tem letu zraste za 3 cm, naslednje leto za 2 cm, nato pa poldrag cm in v 20. letu samo še za 1 cm. Od tu dalje zraste do 25. leta, ko rast navadno preneha, vsako leto še za pol cm. To pa velja v splošnem samo za moške. Pri ženskah doseže rast svoj višek v 14. letu, s 16. letom pa navadno že popolnoma preneha, dočim dosežejo svojo polno težo še le v 20. letu. Dečki so od rojstva do 11. leta bolj razviti kakor deklice, od 11. do 17. leta jih pa deMice prekosijo, med tem ko se razmerje obeh od 17. leta dalje zopet preobrne. V času od novembra do aprila otroci ne rastejo mnogo, pa tudi na teži ne pridobijo dosti, dočim od aprila do junija najbolj rastejo, od julija do novembra pa pridobijo največ na teži. Tudi vsi deli telesa ne rastejo vedlno enako hitro. Noge so n. pr. koncem 3. leta še enkrat tako dolge, kancem 12. leta pa trikrat. Tedaj ko človek neha rasti, ima noge petkrat daljše, kot jih je imel pri svojem rojstvu. O prehrani živali. Količino zavžite hrane moremo pri živalih določiti le približno, zlasti kar se tiče nedomačih živali'. Kljub temu pa so dognali, da največ pojedo manjše živali in ne večje. Med največje požrešneše štejejo krta, ki neprestano žre. AJko je 12 ur brez hrane, tedaj že od lakote pogine. Požre pa vsak dan toliko, kolikor sam tehta. Enako množina požre, oziroma popije bolha, katere velikost postane še enkrat večja, kadar je nasičena. Divje zveri ne požro, pač pa napravijo jako veliko škode s tem, da mnogo živali ubijejo in jim izpijejo še gorko kri, dočim pustijo meso večinoma nedotaknjeno. Take mesojede živali imajo čreva primeroma kratka, ker se taka mesna hra-rva hitreje spremeni. Navadno so pri teh živalih 4—Škrat daljša čreva od dolžine celega telesa. Pri rasdinojedih živalih pa so čreva 20—28krat daljša od telesne dolžine. Te vrste živali ne pojedo mnogo. Slone n. pr. lahko štejemo med one živali, ki primeroma najmanj pojedo. Dopisi. Sv. Martin pri Vurbergu. Preteklo nedeljo, dne 31. januarja, smo pokopali pridno ženo in skrbno gospodinjo, so 5»rogo našega vrlega somišljenika g. Škofiča v Zgornjem Dupleku. Kako priljubljena je bila rajna, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo obilo ljudstva od blizu in daleč kljub slabemu vremenu. Naš cerkveni mešani zbor je zapel v cerkvi in na mirodvoru prav lepo par ganljivih žaiostink. Sladko spavaj, draga mamica, težko prizadeti rodbini naše sožalje! Sv. Martin pri Vurbergu. V sredini minulega meseca smo imeli sv. misijon, ki je v duhovnem oziiru izborrvo uspel. Ljudstva je billo zmiraj polno v cerkvi in tudi miza Gospodova je bila skrbno obiskana. Nismo videli pri sv. obhajilu naših tistih dobrih kristijanov, ki berejo »Jutro« an »Orjjuoo.« — Kakor se kaže, bomo imeli v tem kratkem pustu precej porok. — Po dveh letih govorjenja se je u-stanovila tukaj požarna 'hramba, ki je prvo nedeljo po sv. misijonu imela svojo prvo veselico v napredni gostilni Arner. Seveda, da ni izostal običajni ples. Pri veselici je fudi sodelovalo pevsko društvo iiz Žitečke vasi, ki je baje splošno ¡priljubljeno, kakor smo brali na vabilih» morda le samo pri demokratih, drugod gotovo ne. Mi proti požarni hrambi kot taki nimamo ničesar, vendar bi želeli, ako hoče obstojati, da ima svoj stan v vasi na sredini župnije, kjer bi prišla res v pošt ©v in je tudi voda pri roki. V političnem maku smo popolnoma tihi, ker pri nas je sedaj vse nad-strankarsko, tako da je veselje. Samo nek tukajšnji gospod si želi dveh svetih maš, morda je mož postal tako pobožen, ker se je udeležil nekega tridnevnega demokratskega tečaja in ga je tudi »Jutro« pohvalilo, kako agi-len nadstrankar da je! Polička vas. Pretekli pondeljek sita obhajala zakonca Alojzij in Julijana Bberhart, posestnika v Polički vasi, v krogu svojih sorodnikov in sosedov 32letnico svoje poroke. Dasiravno najbolj imovita v naši občini, sta vendar jalko prijazna ter blagega srca. Radi tega uživata daleč na okrog visoko spoštovanje. Posebno še moramo omeniti njih radodairnost in gostoljubnost napram vsakemu, oso-bito sirotam. Dragemu našemu jubilantu» kakor tudi njegovi soprogi kličemo: Še na mnoga leta! Slov. Bistrica. V torek, dne 19. januarja t. 1., smo položili k večnemu počitku prerano umrlo gospo Genovefo Žuraj» soprogo lesnega trgovca in gostilničarja, v Slov. Bistrici. Kako priljubljena je bila pri vseh, je pokazala dolga vrsta udeležencev pri pogrebu. Slabo, sneženo vreme ni ustavilo meščanov, zastopnikov uradov, društev in okoličanov prijateljev od 'blizu in daleč, da bi se ne udeležili žalnega sprevoda. Pogreb je vodil domači vlč. g. kanonik z obema eč. gg. kaplanoma. Pokojnica je bila res vzor žena» dohra mati, pravi vzor gostoljubne slovenske mame, ki je imela za vsakega gosta prijazno besedo in odprto srce za vse dobro in lepo in za vsakega reveža, ki jo bodo sedaj težko pogrešali. Svoje otroke je vzgojila v zdra ve in dobre državljane. Prerano umrla je vedno in znatno podipirala naša društva. Blagoipokojno bodo pogrešali razen žalujočega soproga g. Jakoba Žuraja in otrok» tudi številni sorodniki, znanci in prijatelji od blizu in od daleč. Nepozabni dobrotnici, blagi ženi svetila večna luč, preosta iim naše sožalje! 1 Trbon e pri Vuzenici. Popoldne dne 26. prosinca tega leta potrka nekdo na župnišče v Trbonju. Vrata se odpro in v vežo stopi mlad, lepo oblečen človek, majhne postave, ter se predstavi, da je popotnik od Sv. Ane v Slov. g. Ponudil je župniku eno srečko^ efektne loterije v korist novega društvenega doma pri Sv. Ani v Slov. gor. Župnik je srečko kupil, češ, vsak človek je svoje sreče ¡kovač. Na vprašanje, če je kaij znan v Trbonju, je tujec odgovoril, da nikogar ne pozna, dasi je bil pred 23 leti tu rojen. Kot majhno dete pa so ga njegovi starši odnesli daleč dol v Slovenske gorice. Rad bi pa videl tisti kraj, kjer se je rodil in zato je prišel, da si ga ogleda. Nato se popotnik prijazno poslovi ter gre dalje prodajat svoje srečke. Pri eni hiši v vasi pa se je tujec posebno dolgo mudil. To so ljudje opaizili in zlasti ženske so bile najbolj na to pozorne, kakor je povsod njihova navada. Druga drugi so na ušesa šepetale: »Ti veš, kaj je novega, k sosedu pa je prišel ženin!« Nahaja se namreč tam zelo bogata nevesta. Tujec, ki je prodajal srečke, menda ni mislil ravno na to nevesto, ker mu je kraj neznan, pač pa je po naključju v daljšem raizgovoru našel in spoznal v tej nevesti svojo sestro, o kateri nikdar ni nič slišal, še manj vedel, da se kje nahaja. Njegovi starši mu tega baje niso nikoli povedali. Ne moremo si misliti, kako vesela sta bila oba, ko sta se prvič spoznala kot brat in sestra. Ta vesela novica se je takoj raiznesla po vsej trbonjški vasi in tudi širni svet naj jo izve: Kako je mladenič Orel od Sv. Ane v Slov. gor. pri prodajanju srečk v korist domačega društvenega doma pri Sv. Ani, v Trbonju našel in prvič spoznal svojo sestro: Ciguilovo Nežiko. Vsak pa, ki hoče najti srečo, mir božji in zadovoljnost srca» naj pride v Trbonje, v naš planinski raj, kamor rad zahaja tudi Orel iz prelepih, solnčnih Slovenskih goric! Mala Nedelja. Podjetnost cvete pri nas, mi je rekel bolehnečki palir pred kratkim. Nikjer se toliko ne zida, kot v malonedeljski župniji. Skoraj ne bo več mesta na Vašem •hribčku, kjer bi se še dalo kaj postaviti. Pri šoli stavita delavna kmetijska podružnica in domača posojilnica eno~ nadstropno hišo, kjer bota imeli svoje uradne prostore. Tudi cerkveno predstojništvo tuhta, kako bi razširilo pretesno hišo božjo. Toda ni ostalo le pri tuhtanju. Č. g. župnik se je lotil težavnega posla, postaviti s pomočjo požrtvovalnih župljanov primerno cerkev. Zato se je oživilo društvo za zidanje nove cerkve. Lani se je po župniji zbiralo zrnje in vinski mošt v ta namen. Letos pa organiziramo veliko tombolo za to, ki se bo vršila na trojičko nedeljo, dne 30. maja. Domači rokodelci že pridno izdelujejo koristne dobitke. Ljutomerski trgovci so nam bili pri zbiranju dobitkov tudi naklonjeni. Bog jim povrni! Na novo cerkveno stavbo mislijo hvalevredno celo nekateri gostje. Tako je g. župan Kranjc nabral na gostiji Kosi-Fras 105 dinarjev, g. Fr. Filipič iz Vogričevec pa na gostiji Žinko-Kapun 60 dinarjev, za kar se izreka vsem darovalcem prisrčen: Bog plati! Posnemanja vredna požrtvovalnost, ki naj bi podžgala tudi druge ob podobnih veselih prilikah k enaki darežljirvosti! Polenšak pri Ptuju. Da bi kdo ne rekel, da je poročevalec iz Polenšaka v letošnji ostri zimi zmrznil, se spet oglasimo z nekoliko novicami. Kaj bi sedaj poročal, ko med ljudmi sedaj druge govorice ni, kakor o samih gostijah. Pri nas je letošnjo zimo izvanredno veliko število porok. Med mnogimi, ki so se že letos poročili, je tudi član in tajnik našega Katoliškega izobraževalnega društva mladenič Martin Petek iz Brezovec. Upamo, da kakor do sedaj, da bo tudi vnaprej ostal zvest sotrudniik našega Izobraževalnega društva. V novem stanu mu želimo» da one nazore in ideje, katerih se je navtzel v našem društvu, ponese v zakonsko življenje, v katerem mu želimo obilo sreče in blagoslova! — Katoliško izobraževalno društvo pod predsedstvom Franca Meška lepo napreduje, znamenje, da ima knjižničar vsako nedeljo obilo posla z izposojeva-njera knjig. Društvo dobiva pod skupnim ovitkom 44 »Slovenskih Gospodarjev«, a lansko leto le 37. Kaj ne, tudi lepo za nas Polenšane! Veliko tudi prihaja priljubljenega »Slovenskega Gospodarja« zasebno po pošti. Seveda je še tudi veliko hiš v župniji, pri katerih ni gost in »Slovenski Gospodar«, pa tudi ne noben drug časnik; še pač živijo v starem veku, ki neznajo ceniti koristi dobrega časnika, kar znajo le tisti, katerim je že mnogokrat bil »Slovenski Gospodar« najboljši svetovalec v njihovih najrazličnejših zaprekah- — Mrličev razen jedoega otroka še letos nismo imeli in tudi zdravi smo kot hrusti. — V postu bomo imeli misijon in si želimo obilo blagoslova. — Željno že pričakujemo novih zvonov, katere mislimo letos dobiti. Želeti bi bilo, da tudi vsak svojo obljubo izpolni. Naj nitk do ne misli, da bomo zvonove dobili brez gotovega denarja. Pod vizajmo se Polenšani, da nam čim prej zadonijo iz mogočnih lin našega zvonika novi oznanila slave božje! — Končno bi si želeli, da bi nas prišel obiskat 'kateri gospodov poslancev SLS, da bi nam razložil politični položaj in nam pokazal v pravi luči g. prosvetnega ministra Radiiča, ki je itudi pri nas dobil par krogljic pri zadnjih skupščinskih volitvah. Sv. Marjeta niže Ptuja. Na gostiji Majcen—Cizerl v Mezgovcih se je na predlog starešina Ivana PUikšiča iz Moškanjc (Cenceka) nabralo za našo meanarijo in Društveni dom 362 dinarjev. Tisočeri: Bog plati! Hvalevredno moramo omeniti, da sta se posebno izkazala mezgovski predstojnik g. Miha Čuš in pa gostilničar Anton Vilčniik, ki sta dala vsak po 100 dinarjev. Pa tudi gostje drugih far, ki so bili navzoči, so se povabilu odzvali. Tudi njim: Bog povrni! Naš vrli starešina Cencek pa je rekel, da bo še sam toliko dal, kot drugi vsi skupaj. Naj se le te lepe besede tudi uresničijo! Oj Cencek» z g. kaplanom še bota že enkrat skup prišla! V posnemanje se priporočamo tudi vsem drugim gostijam, ki jih letos pri nas ni malo. Saj bo samo en dan, 8. februarja, 11 parov vizelo nase težek zakonski jarem. Vsaka gostija naj bi se tako postavila, kakor naši Mezgovčani, pa bi že nekaj skupaj prišlo. Torej nikar ne pozabite! Te pa srečno! Sv. Bolfenk pri Središču. V nedeljo, dne 24. januarja» se je izvršila v naši fari slovesnost, koje še bolfenska fara ni doživela. Poročil se je Peter Grešnik, načelnik in ustanovitelj našega Orla, župan občine Jastrebci in kmet ist-o-itarn. Za spremljevalko v svojem bodočem življenju si je izbral Marijino družbenico in Orlico Josipino Mundia iz ugledne rodbine starega župana g. Jožeta Munda iz sosed ne oboiine Vodranci. Pred poroko je v cerkvi svoji tovari-šici med spremljanjem orgel zapel zbor Marijinih druižbe-nic pod spretnim vodstvom našega mladega in ¡zbornega organista najlepše pesmi v slovo iz dekliškega stanu. Po poroki in po večernicah je imel preč. g. župnik Franc Planine prekrasen nagovor na novoporočenca. O ženinu kakor o nevesti je moral reči- da sta bila zmiraj vzor mlade-niškemu življenju. Na nato se vršujoči gostiji na nevestinem domu se je nabralo za Dijaški kuhinji v Ptuju in Mariboru znesek 400 K. Obilo sreče, blagostanja in božjega blagos lo va nov op oročenc ema! Marija Nazaret. Pri nas smo spremili k zadnjemu počitku v nedeljo po Sv. Treh kraljih Franca Rozmana iz Lok. Srčna kap mu je pri polni moški moči nepričakovano pretrgala nit življenja. Udeležba pri pogrebu je pričala, kako je bil priljubljen. Kot pristaš SLS je bil večkrat občinski odbornik; kot cerkveni ključar je bil nad vse zavzet za lepoto hiše božje. Svetila mu večna luč! — Na društvenem odru Nazarje je bilo v zadnjem času prirejenih več iger. Zadnje tri so bile: »Rokovnjači«, »Občinski tepček«, »Roka božja«. Zadnja je zelo vzgojevalna. Želeli bi več takih iger na odrih naših prosvetnih društev. Vse igre so bile dobro obiskane in tudi prav dobro vprizorjene. Vsa Č8st pridnosti, požrtvovalnosti igralcev in igralk, kakor tudi g. režiserja! Kmalu zopet kaj lepega! Šfeofjavas pri Celju. Malokedaj se sliši kakšna novica iz naše občine, dasiravno tudi tukaj živimo v težkih razmerah. Kar imamo za prodati, je poceni in še iste padajo, razmeroma drago pa moramo plačati to, kar potrebujemo za obstoj. Vrhu tega nas še pa tarejo davki vseh vrst. Vse se je nekoliko pocenilo, dinar se je ustavil, a kljub temu je vlada predložila znatno večji proračun od lanskega leta in na podlagi tega se lahko nadejamo še večjih davkov. Večje proračune so predložilo naši občini nekatere šoje, zlasti pa ga je zelo dvignila občina sama. Zelo razburja naše občinstvo davek na pse in na jabolčnik. Gotova klika, ki ima stike z ljudmi, bujska sedaj proti naši stranki govoreč, da so »klerikalci« naložili novi davek na pse in na jabolčnik. Resnica pa je tale: Sedanji župan g. J. K., pri-■padnik SDS, je predložil odboru skoro dvakrat večji proračun za 1. 1926, kakor je bil prejšnje leto. Vsakdo ve, da če je proračun izdatkov večji, se mora dvigniti tudi proračun dohodkov in se tako iizdatki krijejo. In tako bi se bile po od županstva predloženem proračunu dvignile občinske doklade na 400—500%. Če pomislimo, da je g. župan predložil proračun tajniške plače zvišan za 9 tisoč dinarjev, imamo se zahvaliti nekaterim našim socijalistič-nim odbornikom, da so to korigirali, sicer bi imeli davek .še na marsikatero domačo živalico, ali pa visoke doklade. Ker bi torej po takem proračunu bile doklade preogromne, je g. J. Dremel predlagal, naj se obdavčijo psi, ker ta davek zadene samo bogatejše posestnike, reveži jih navadno; nimajo. In za ta predlog je glasovalo od vsake stranke po nekaj odbornikov. In na podoben način se je motiviral tudi davek na jabolčnik. Kakšna pa je tendenca tistih, ki pravijo, da so teh davkov krivi odborniki SLS? Ali so res še nekatere osebe v naši občini tako nazadnjaške, da računajo na zabitost ljudi? Vprašam Vas, gospodje, ki ste širili take govorice v agitacijske svrhe, ali Vas ni nič sram take demagogije? Ali mislite s takim blebetanjem našo stranko spraviti ob ugled, ki slovi po svojem dobrem občinskem gospodarstvu? Dokler je bil župan g. J. Samec, smo shajali s 135% občinskimi dokladami in za 1. 1926 so pa kljub daviku na pse in jabolčnik doklade skoro za 100% zvišane. Naj si torej vsak, katerega se te besede tičejo, zapomni pregovor: Ko bi bil molčal, bi bil modrijan ostal. •: Vojrvk pri Celju. Cerkveni pevski zbor v Vojniku priredi pevski koncert v nedeljo, dne 7. t. m., ob treh popoldne v posojilniški dvorani. Prednašalo se bo 15 lepih in zanimivih pesmi. Prijatelji lepe pesmi uljudno vabljeni! Šmartno ob Paki. V zadnjem času se tukaj kaj dobro razvijamo. Vršijo se razni tečaji. Sedaj je tukaj gospodinjski tečaj. Obiskuje ga radi pomanjkanja prostora samo 16 gojenk, ki so ga pa prav vesele. Potem je gospodarski tečaj za naše kmečke fante, da se seznanijo z umnim gospodarstvom. Za to gre glavna zahvala g. nadučitelju. Tudi obrtna šola se je letos ustanovila. V zadnjem času se sliši, da bo v Gorenjah tečaj za strojno umetno vezanje. Katera se ga želi udeležiti, se naj zglasi pri gospej Koroščevi. Vse to priča, da Pačani nismo tako nazadnjaški. — Vreme je v zadnjem času slabo. Sneg se tali in povsod je polno vode in blata. št. Jurij ob južni žel. Na gostiji pri Slomšeku, veleposestniku in kamnoseku v Podgorju, se je nabralo za Dij. večerjo 180 din. Veselim darovalcem: Bog plačaj! Ženinu m nevesti pa želimo obilo sreče! Šmarje pri Jelšah. Dne 25. januarja t. 1. se je poročil tukajšnji načelnik Marijine družbe Martin Jed iz Stranj z vtzgledno članico Marijine družbe Urško Vrešakovo v še-rovem. Bila sta posnemanja vredna mladenič in mladenka, in smo tudi prepričani, da bosta dober gospodar in gospodinja. Na veseli gostiji so svatje nabrali na predlog starešine Ivana takša v Koretnem za Katoliški dom 364 dinarjev. Denar je vzel starešina z zakrpanim nosom. Veliko srečel Sv. Krištof pri Laškem. Gospod urednik, tudi v naši občini, oeirorrv občinskem odboru, imamo zagovornike svo 'bodne Ijubeizn, ali kakor pravimo po domače: koruznega zatkona. Pri zadnji se;i občinskega odbora dne 17. prosinca je pre lagal občinski odbornik Kozmus iz Slivnega, da bi se proti takim ljudem, ki tako »svobodno« živijo, nasio- pilo. Za ta predlog je bila seveda velika večina ne saino naših, ampak tudi nekateri možje od demokratske stranke, »aj je vendar naš narod1 v jedru še zdrav. Proti pa se je oglasil neki vodja demokratske stranke iz Tmavega, to je iz najbolj napredne vasi naše občine. Pridružila sta se mu še dva gospoda iz iste stranlke. Želeti je, da bi se povsod občinski odbori zganili in nastopili proti koruznim zakonom, čeprav to kakemu posamezniku ni ljubo, saj to vendar spada v delokrog občinskega odbora. Prireditve. Hoče. Orlovski odsek v Hočah priredi v nedeljo, dne 7. t. m. nad vse zanimivo igro »črnošolec« v Društvenem domu. Začetek ob treh popoldne, takoj po večernioah. Igra je petdejanska, zato bo več odmorov, med katerimi bode nas zabavala naša priljubljena glasna godba. Ker je prostor majhen, a igro bo gotovo žele vsakdo videti, jo ponovimo pozneje, kar seveda pravočasno naznanimo. Prijatelji poštene zabave vabljeni v obilnem številu! Sv. Martin pri Vurbergu. Slovensko katoliško izobraževalno in gospodarsko društvo Sv. Martin pri Vurbergu naznanja, da priredi na pustno nedeljo popoldne po večer-nicah v društvenih prostorih igro pedejanko »Na dam sodbe« in svetopisemsko igro »Izgubljeni sin.« Med odmori bo zapel domači pevski zbor. Prijatelji naše mladine, domačini in sosedje prav uljudno vabljeni! šmartreo pri Slovenjgradcu. Pevski odsek Bralnega društva vpriizori v nedeljo, dne 7. t. m., v Mostnarjevi dvorani burko v petih dejanjih »Babilon«. Vsi, ki se želijo dve uri neprestano smejati, iskreno vabljeni! — Odbor. Mala Nedelja. Radi nepredvidenih zaprek se vrši pred pustna prireditev Katoliškega izobraževalnega društva, ki se imenuje zanaprej »Slomškovo prosvetno društvo«, z bogatim sporedom v nedeljo, dne 14. februarja t. 1., v Društvenem domu. Pevci bodo peli »Pustni večer« in dva •ve nek a priljubljenih narodnih pesmi. Nastopi tudi pravi prekmurski pazvačin, ki bo vzbudil obilo smeha s svojo še-gavo pesmijo. Kdor ljubi resne in poučne igre, bo prišel na račun pri štiridejanki »Ohrakljivci«, kdor pa se rajši smeje, bo imel dosti prilike za to pri 'burki »Botra Brbra.-Zato pa vsi stari in mladi, resni in veseljaželjni, na gotovo «videnje! Konjice. V nedeljo, dne 7. svečana, popoldne po ve-černicah, se vprizorita v prostorih Katoliškega društvenega iibsrva dve igri in sicer: spevoigra »Kovačev študent« in »Izgubljeni raj.« Ker sta obe igri zelo lepe, pred vsem pa druga polna zdravega humorja, vabimo prijatelje poštene zabave, da se jih v obilnem številu udeležijo. Gospodarstvo. Direktor Andrej Žrrtavc, Maribor: PERONOSPORA, OIDIJ IN STIMULACIJA NA VINSKI TRTI (POIZKUSI). Srednja vinarska in sadjarska šota v Mariboru je tudi leta 1925 preizkušala razna sredstva, ki jih preračunljivi svet toliko priporoča proti najnevarnejšima boleznima vinske trte, proti peronospori in oidiju; poleg tega je izvršila poiakuse z 10% raztopino kajnita v svrho stimulacije, t. j. pobude ali draženja rastlinskega staničja k večji delavnosti. Za vse to je služilo 23 poizkusili h parcel, vsaka s 70 do 100 trsi. Poizkusi so se vršili istočasno pod strokovnim vodstvom in sploh kar mogoče točno. Isto velja za poznejša opazovanja in primerjanja uspehov. O podrobnostih ne bom razpravljal, marveč priobču-fem prav na kratko uspehe, predpostavljajoč, da je način priprave in uporabe teh sredstev bralcu znan. Proti peronospori sta modra galica (98-99 %na) in bosnapasta enakovredni sredstvi, samo se mora K do 1 kg bosnapaste na 100 litrov vode več jemati kot modre ga-lice. Novejše sredstvo »kurtakol« nemške provenijence je fcudi uporabno, »Horstov bakreni preparat« pa ne in moramo pred njega splošno uporabo v dosedanji 'kakovosti resno svariti. Dodatek Vi% galuna h galičnoapneni brozgi ni .povečal nje učinkovitosti. Proti oidiju je še vedno žveplo prave kvalitete (dvakrat rafinirano, zmleto in ventilirano z 80 do 90 šanslo-vih stopinj) na prvem mestu, potem sledi »sulikol« (žveplo v koloidnem stanju), ki se ga pa mora več jemati, nego priporočajo prodajalci, tedaj % do kar pa stvar zopet silno podražuje. Natrijev thiosulfat (saloidin) letos ni mogel pokazati učinika, ker tudi na dbtični kontrolni parceli ni bilo oidija. Proti peronospori in hkrati proti oidiju se je preizkušal zeleni žveplobakreni prašek iz Karlovca »Verdolle«, katerega učinek je proti peronospori popolnoma nezadovoljiv, proti oidiju se pa ni mogel presoditi, ker se oidij na dotičnih parcelah sploh ni pojavljal. Stimulacija z 10% raztopino kajnita se ni ohnesla; ni se pobujalo rasti, niti kvara po peronospori ni bila manjša kot na neškropljenih ali pomanjkljivo škrapljenih trtah, enako, daii so bile le-te enkrat ali dvakrat namazane s priporočano raztopino. Poizkusi z navedenimi in še z drugimi novimi preparati se bodo nadaljevali. Nekateri malo- ali ničvredni preparati se včasih ponovno pojavljajo na trgu pod drugimi, še bolj vabljivimi frneni. Pri tem zasluži brezvestna špekulacija, lahkoverni vinar pa ima ogromno škodo. Vinske sejm. Kmetijska podružnica Št. Il'j v Slov. gor. njene sosedinje priredijo definiitivno dne 22. marca t. 1. velik vinski sejim. Razstavila se bodo vina iiz Št. Ilja, Jare-rune, Št. Jakoba, Svečine, Št. Jurija, Sv. Križa in obeh Sv. Kungot. Vinogradniki se opozorijo, da kmalu tekom 14 dni naznanijo svojim podružnicam, kakšna vina bodo poslali na razstavo, na katero bodo prisili posebno Nemci iz Avstrije. i I ^^IMI Pozor posetniki vinskega sejma v Gornji Radgoni! — Železniško ministrstvo je dovolilo posetnikom gornjerad-gonskega vinskega sejma polovično vožnjo na železnici. 2mavc: »Vinarstvo.« Izšla je knjiga, ki na 210 straneh s 128 podobami izčrpno obravnava vsa vprašanja vinogradništva in se dobiva v založništvu tiskarne sv. Cirila v Mariboru, trdo vezana, po 68 din. s poštnino vred. Ta knjiga, edina in prva te vrste v slovenskem jeziku, je za-nimancem vse premalo znana, a moral bi jo imeti vsak napredni vinogradar, vsaka društvena in šolska knjižnica v ■vinorodnih krajih ter sploh vsakdo, ki se kakorkoli zanima za novodobna vinarska vprašanja. Licencovanje plemenskih bikov v območju sreza Maribor levi breg v letu 1926 se bo vršilo po sledečem redu: 1. Dne 4. marca 1926. ob 8. uri zjutraj, v Št. IIju v Slov. gor. pri gostilni »Kolodvor« (Dimnik) za občine: Jarenina, Kaniža, Polička vas, Vukovski dol. Zgornji Jakofoski dol Ploderšnica, Ceršak, Cirknica, Št. ij v Slov. gor., Selnica ob Muri in Sladki vrh. — 2. Dne 4. marca 1926, ob 11. uri predpoldne, v Pesnici pri gostilni Kerenčič za Občine: Dragučova, Grušova, Šmarje ta ob Pesnici, Pe snički dvor. Vosek, Spodnji' Jakobski dol, Dobrenje, Gradiška, in Na Ranči. — 3. Dne 4. marca 1926, ob dveh popoldne v Zg. Sv. Kungoti pri gostilni Senekovič za občine: Zgornja Sv. Kungota, Sv. Jurij ob Pesnici, Plač, Slatinski dol, Špičnik, Svečina in Vrtiče. — 4. Dne 5. marca 1926, ob 8. uri zjutraj, v Mariboru na živinskem sejmu (mestna klavnica) za občine: Bresternica, Jelovec, Kamnica, Sv. Križ, Roš-poh, Kričevina, Lajteršberg, Sv. Peter, mesto Maribor, Cig lence, Zgornji Duplek, Spodnji Duplek, Sv. Martin pri Vurbergu. — 5. Dne 5. marca 1926, ob treh popoldne, v Selnici ob Dravi pri gostilni Hernah za občine: Boč, Gradišče, Janževa gora, Selnica ob Dravi in Slemen. — K Hcenciraniju so pripuščene sledeče pasme: A. v župah št. 1, 2, 3 in 4: marijadvorska, pinegavska, pomurska, mu-ricodolska, pasma pisane planinske živine. B. v župah št. 5, 6, 7, 8 in 9: samo marijadvorska pasma. Kot premije za licencovane bike so dovoljene: A. od države dvoje prvih po 500 dinarjev, je 1000 dinarjev in četvero drugih nagrad po 400 dinarjev, je 1600 dinarjev, skupaj torej 2600 dinarjev. B. od okrajnega zastopa v Mariboru 3000 dinarjev. Pripominja se, da bodo premovani pred vsem biki miarijadvorske pasme in da je obvezen prigon vseh bikov, ki služijo za splošno plemensko uporabo. Posestnikom občine Sv. Križ je dano na prosto, da priženejo svoje bike k licencovanju v Maribor, Zgornjo Sv. Kungot o ali v Selnico ob Dravi. Mariborski trg dne 30. januarja 1926. Slaninarjev je bilo 65 na trgu, ki so prodajali meso po 20 do 22 din., slanino po 20 do 28 din. (na veliko celo po 17 do 19 din.) in drob po 12 do 18 din. To je vplivalo na mesarje, ki so cene tudi znižali in sicer so prodajali prvovrstno govedino po 15 do 17.50 din., drugi pa po 10 din. in nekateri celo po 9 in 8 din. 1 kg., teletino po 13 do 15 din., svinjino po 20 din. kg. Tudi drugi mesni izdelki so primeroma ceneji postali. — Perutnine je bilo okoli 600 komadov, katera se je prodajala kakor do sedaj: kokoši po 30 do 75 din .,race, gosi in purani po 50 do 120 din. 1 komad. Domači zajci so bili po 8 do 50 din., morski prašički po 10 do 12.50 din., golobje po 30 do 35 din., in grlice po 25 do 30 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje: Krompir 8 do 9 din. mernik, oziromf 1.25 do 250 din. kg, solata 3 do 4 din. kg, glavnata solata in icljnate glave 3 do 5 din., karftjol 3 do 14 din. komad, kislo telje 3 do 3.50 din. (po trgovinah po 2.50 dan.) kg, kisla repa 2 din., maslo 40 do 50 din., kuhano maslo 50 do 60 din. kg, mleko 3 do 3.50 din, oljčno olie 30 do 50 din, bučno olje 26 do 30 din. (po trgovinah po 24 din.) liter, smetana 14 do 16 din. liter, siroek 1 do 8 din. hlebček, jajca 2.25 do 2.50 dkv loontad, čeravno jih ženske prinašajo fe Storendkah goric v Mariboru po 1.50 din. komad, čebule 3 do 7 din, česen 4 do 12 din. vene«, jabolka in hiuSce 5 do 12 Al kg, Hige 6 do 10 din. venec, pečen kostanj 6 din. lite*, limone 0.71 do 1.50 din., pomaranče 1 do 3 «fin. IcotnadL — Lcmč*nc in lesene robe tudi ni bilo mnogo na trgu. Prodaja ®e je pa po 1 do 100 din. komad, leseni vorički mabri in veliki 200 do 2000 din. komad, brezove metie 3 do 6 din. komad. — Seno in slama: V sredo, dne 27. januarja, so kmetje pripeljali 5 vozov sena in 1 voz slame, v soboto, dne 30. januarja, pa 10 vozov sena, 5 vozov otave in 6 vozov slame na trg. Cene so bile senu 70 do 100 din., otavi 60 do 75 din. in slami 55 do 65 din. za 100 kg. Da bi čeme pad-le, ni pričakovati, ker zaloge lanske krme bodo bržkone kmalu izčrpane. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 29. januarja 1926 se je pripeljalo 50 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 150 din., 7—9 tednov 250—300 din., 3—4 mesece 350—380 D, 5—7 mesecev 400—480 din., 8—10 mesecev 550—650 din., 1 leto 1500—1600 din., 1 kg žive teže 11.50—12.50 din., I kg mrtve teže 15—18 din. Prodalo se je 24 komadov. Dunajski gove:i sejm dne 1. februarja 1926. Dogon 2452 komadov, od tega je bilo iz Jugoslavije 171 glav. Ob mirnem prometu so se voli pocenili za 10 in mestoma Ka 15 grošev pri 1 kg. Biki so biili spočetka za 10 grošev dražji, pozneje pa so jim padle cene na višino prejšnjega tedna. Za 1 kg žive teže notirajo: voli 1—1.60, biki 1 — 1.50, krave 1.1.40, slaba živina 0.50—0.95 šilinga po kakovosti. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55—56 din., švicarski frank 10.90 din., čehoslovaška krona 1.66—1.67 din., nemška marka 13.50 din., italijanska 'lira 2.25 din., avstrijski šiling 7.99—3 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.17 centimov. oncEamaDamDaaaaaa^^ Naš prof esor je čudak. Vode prej izpit je polovnjjak, Ko poskusil pa je »BUDIM IA -čaj, Pi|e ga za tri sedaj! ronnnmnDannnaaDnnmannnDDnrrT inrrnnnnnrrrr »Varčevanje!« — la poziv se je pričel zadnje čase vedlno češče oglašati v celi Evropi ter postaja vsak dan aktualnejši. Zdi se, da je prišel zadnji čas, da se človeštvo vzdrami iz letargičnega spanja omam in samo-prevare ter da pogleda današnji gospodarski krizi naravnost v oči, brez strahu pred kruto resnico, pa brez želje po njenem podaljšanju! »Varčevanje« je danes geslo vseh vladi, vseh kabinetov, industrij in podjetij. Če pa največje in najmočnejše institucije celega kontinenta polagajo toliko važnost ter smatrajo za edino izhodišče iz sedanje težke situacije »varčevanje« — tem bolj se mora tega zavedati vsak poedinec — človek! Mora varčevati, od dohodkov mora dlnievno stavljati magari najmanjši oboi na stran. »Zrno do zrna pogača . . .« »Varčevanje« na vsakem koraku in povsod! Varujte se nepotrebnih izdatkov, kajti ni več daleč čas, . ko bo postal dinar zelo drago in redko »blago«. Kako se varčuje, ve vsakdo najbolje za se in vsakdo bo varče-val, kdor ve, da je dvakrat dve štiri! »Varčevanje«, pa magari se prištedi dnevno samo dinar. Z 10 dinarji postaneš lahko vlagatelj v banki, s 40 dinarji si pa lahko nabaviš siguren državni vrednostni papir,, k,i se ne bo samo dobro obrestoval, ampak, je obenem srečka, s katero brez vsake izgube lahko za-derteš milijon dii»arj §«¡.000 do 90.000 D glavni«. Na»lov v upravi Hsta. 118 3-1 Dam v najem — proti polovici dohodkov — veliko gospodarsko in vinogradno posestvo v Halozah za več let večji družini, ki je vešča vinogradniškega dela. Oglasiti se je do 10. februarja. Jožef Krajne, Ptuj. Ljutomerska cesta 18. 155 2—1 Kupiti želi majhno posestvo, 4 do 6 oralov, s poslopjem in gozdom in da se lahko vsaj ena krava redi. Naslov v upravništvu. 152 Kupi se posestvo v velikosti od 60 oralov naprej. Ponudbe na Marstan, Maribor, Rotov-ški trg.____159 Enonadstropna hiša v Mariboru, z velikim vrtom in gospodarskim poslopjem, se ugodno proda. Vprašati: Oglasni zavod Kovačič, v Maribor, Slomškov trg. 180 Proda se lepo malo posestvo: nekaj njiv, vinograd^ precej sadnega drevja, redi se lahko ena krava. Solnčna lega; v bližini Maribora. Cena 22.000 dinarjev. Naslov v upravi lista. 167 Proda se lepo posestvo s hišnim poslopjem. 12 oralov zemlje, lep sadonosnik, njive, gozd, po nizki ceni. Ivan l'o-ler v Srbotju 20, pošta Sv. Jakob v Slov. goricah. 170 Travnik, 2 orala, ob glavni cesti v Pesničkem dvoru se proda. Vpraša se gostiln» Sarnitz, Lajlersberg 327. 158 Proda se malo posestvo; hiša zidana in pripravna ta trgovino ali drugo obrt. Anton Skorjanec, Sv. Duh, Sv. Jurij ob Sčavnici. 160 Prodata se dve posestvi, vsako okoli 5 oralov, z zidanim jem, blizu kolodvora v Poljčanah. Več pove Franc 1'olšak, Podboč, Poljeane. 179 Proda se lepo posestvo z r«- «lovitno zemljo in dvema sta-»•vanjskima hišama, z gospo ferskira poslopjem, vsa v do krem stanju. Posestvo obstoji ic sadonosnika, vrta, njiv, travnika in gozda v izmeri 8 •ralov. Cena se izve pri g Ekart Anton, posestnik in žspaa v Sv. Marjeti na Drav p*Jju, pošta Račje, stanujoč v vasi Prepole 58. 141 2—1 Proda» v trgu St. Jurju »L ji», žel., Spod. Štajersko, eno aadstrapno hišo s 3 sobami, kabinj«, spodaj klet in vod ajak, pripravna za obrtniki; in takojšnjo naselitev; leseni klev z opeka krit, vrt, 1 oral ■jive, leeeča ob glavni cesti, primerna za stavbišča in ne kaj lepega sadnega drevj» (Sena 75.000 D. Ponudbe na »HiSa 147», Žalec. 147 3—1 Klim vzamem v najem ali mi račua ter grem tudi kot kom paajon, najraje v umetni mlin »b močni in stalni vodi v do krem stanju. Tudi sprejmem drugo primerno službo. Po-»udhe s pogoji je poslati čim prej na Breg, Franca l^ajnč, Spod 149 2—1 Ptuj. itavbišee z vrtom, tik cerkve ■a lepem prostoru, pripravne aa obrtnika in trgovca je na prodaj. Cena okrog 24.000 K. Prejšnja stavba je pogorela! Vehier Marko, posestnik, Ke-belj 1, p. Oplotnica. 82 4—3 Proda in odda se ▼ najem več posestev in gostiln v okolici Maribora pod ugodnimi po- Soji. Pojasnila daje Marstan, laribor, Rotovški trg 1. 12 Spremembo posesti, kakor nakup, prodajo in najem pose »tev, mlinov, trgovin, gostiln, hitro in po ceni posreduje gospodarska pisarna Marstan v Maribora, Rotovški trg 1 Dvoletni marijodvorski bik, nagrajen in dopuščen, se proda v Limbušu št. 33. 171 Vegetabilno, fosforokislo krep «ilBo krmilo za prašiče, krave, vole, konje, teleta in perul-nino, je priznano kot najboljše krmilo. Učinkuje hitro rast mesa in masti, povzdigo molz-nosti, pospešuje teh in nagon k žretju in čvrsti razvoj krepkega okostja. Cena 10 kg 60 D, 20 kg 120 D. Naroča se pri glavni zalogi vegetabilnih krmil, Cerknica-R ak ek. 1280 —^ pesMtMki, riMgra-*rr! Kirtefi« t«k«j galm za trni» MMkt v trivial iv«a PraM« ltowfeaika v PdjČMMk. •4 «—1 Prr«fTn>n itfljtii trt« CK-wBn vrat rnrnü pa iaredaa ik ki ceai Avto« sledajak, trtaar p. JaHlact prt Ptaja. 191 trte, vkaraaiaiMe «vjaka, kiji t« to tka 9, Bi p« ria P«rt«lis predaj« Franc Xele*k«, trtnar Racmaaci Sv. Vbmu pri Oraiašu. 116 »-1 Taen vinogradnikom! Kdor potrebuje amerikansko cepljene trte in sicer: Laška graše-vina, silvanec modri in beli burgundec, rudeči in dišeči traminec, rumeni pošip, bela žlahtnina, portngizec, beli ran fol, naj se obrne pismeno ali Hstmeno na Franja Ziher, trt-«ica Samušani, pošta Moš- ajci. Vse trte so cepljene na »odlagi Riparia Portalis in fidtbe št. 9. Korenjaki istih podi««. Cene: Ia najfinejše en komad 2.50 D, Ila en komad 1J0 D, korenjaki Ia 1 D, Ila m P«r. 80 6-1 frebrne krone in zlatnike tuje i ▼alje. kejplfl-nger, Pre-1519 10-1 taje najbolje J. Ringer. al; Preklic. Podpisana izjavljam tem polom, da so vse govorice ki sem jih širila radi nemoralnega vedenja napram Tereziji Štefanič, posestniški hčeri na Pretrožu, neresnične, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnijskega postopanja. — Antonija Ur-šič, posestnica, Laporje. 169 Šivalni stroji prvovrstne znamke >Dttr-kopp«, Rast in Gasser, se dobijo po zelo znižani ceni pri ALOJZ USSAR MARIBOR. Krekova ulita 14. 165 II. nadstrop. Kupujem stalno kostanjev les za tanin po ugodnih tovarniških dnevnih cenah. ERNEST MARINC - CELJE, Zrinskofrankopanska ulica 4. 148 3—1 dtamblljka vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišču. 1266 Svinjske kože kupuje po najvišjih dnevnih cenah HCGO STARK, MARIBOR Koroška cesta 6. vseh vrst kupujem po najvišjih cenah, od srn pa ne glede na dlako plačujem 25 D. Blago naj se pošlje, po železnici. Povzetje prevzamem tudi. D. ZDRAVIČ, LJUBLJANA, Florjanski trg 9. Vsak šc ne ve, da se v trgovin j IOS. PIRICH uenjarija MARIBOR, Aleksandrova Ž! prevzame vsakovrstne surove kože za izdelavo gornjega usnja, podplatnega usnja, — blank in boksa. Prodaja po najnižjih brezkonkurenčnih cenah vse vrste usnja. Lastni izdelek. Nakup surovih ko/, vseh vrst po najboljših dnevnih cenah. 127:: Losol katrana» preparat prsti mrla tu in drugim škodljivcem m sadnem drevju se dobi v dr a geriji Sanitai, Selje. »t 10.Dunajskimednar.sejm ............................—.....mi nn—n lin---------------------- 7. do 13. marca 1926^ : Poljedelski stroji in orodja : kakor tudi vse potrebščine poljedelstva. Vzorni pregled poljskih in gozdnih pridelkov. »Elektrika v poljedelstvu.« Mlekarska razstava. Reja malih živali. Lovska razstava. (Streljanje na lučalne golobe. Lovski dan: 11. marca.) Razstava pivovarne stroke. Razstava jestvin in nasladil. Vinski poskus. Veliko znižane vozne cene na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah ter na Donavi. Brez pasviza. V posesti sejnmskega izkaza in potnega lista prost prestop mej. Vsakovrstna pojasnite in sejmski izkazi se dobijo pri Wiener Messe A.-G., Wien, Vil. pri avstrijskih zastopstvih v inozemstvu in pri vseh častnih 'zastopnikih Wiener Messe (Dunajskega sejma) v vseh večjih krajih. 120 \ Celju veliko prihranijo dbtične Stranke, katere obiskujejo manu-fakturno trgovino Valentin Hladin, Celje zraven nemške cerkve, ker so se cene blagu radi ogromne zaloge izdatno znižale. Prepričajte se pred nakupom, ako Vam je ležeče na Vašem denarju. ZAHVALA vsem znancem in prijateljem, kateri ste sprem ljali k večnemu počitku v nedeljo, dne 24. prosinca, našega nepozabljivega očeta, brata itd., gospoda Juplja Radej, veleposestnika na Rožnem pri Rajhenburgu. Posebno hvalo izrekamo za spremstvo č. g. gvardijanu iz Krškega in našemu vlč. g. župniku Tratniku za njegov ganljiv nagrobni nagovor. Rožno pri Rajhenburgu, dne 26. 1. 1926. Žalujoči ostali. R@n9Bl Kupujem zlato, srebro, srebrne krone, stari denar itd. K. ACKERMANN, urar 17 PTUJ. »-t Za 40 dinarjev »» » v se more dobiti 1,000.000 dinarjev dne 16. iebruarja 1926. Žrebanje obligacij drž, posojila za vojn. odškodnino Dobitki po: 1,000.000 dinarjev 2 po 500.000 5 po 200 000 10 po 100.000 20 po 50 000 50 po 20.000 100 po 10.000 Vsi ti dobitki v iznosu okroglih 7 milijonov dinarjev morajo biti 16. februarja brezpogojno izžrebani. Te obligacije, ki po nominali predstavljajo vrednost- 1000 dinarjev, se dobe pri nas na 8 mesečnih obrokov po 40 dinarjev, pri čem se že s prvim mesečnim obrokom dobiva polno in neomejeno pravo na vse gornje dobitke. V pokrajino se pošilja samo za v naprej poslane pristojbine. Čez 10 komadov se ne more pod zgornjimi pogoji odstopiti. Bankovno komanditno društvo in ± di*VL0 Zagreb, Trg I„ bi». 15. Telefon 1—88 in 17—03. Zastopniki se iščejo v vseh večjih mestih države. "Igjg^ Pazite strogo na firmo in adreso! mm^mmmmmmmmmmmm ZAHVALA. Za nebrojne izraze iskrenega sočutja, ki so nam d osli ob priliki prebridke izgube naše iskrenoljubljene hčerke, oziroma sestre Pepike dijakinje ženskega učiteljišča v Mariboru, se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo: oč. duhovščini za blagodejno tolažbo, cenjenemu učiteljistvu in šolski mia diii za mnogobrojno udeležbo, g. inž. Liipšu za ginljiv nagrobni govor, pevskemu zboru za v srce segajoče žalostm-ke, vsem darovalcem krasnih vencev, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ji v tako velikem številu izkazali zadnjo čast Mala Nedelja, dne 30. januarja 1926. Globoko žalujoča rodbina Mihaličeva. Danes, dne 26. januarja 1926, je v Ormožu ob 16. uri preminul gospod Jxolb polkovnik avditor v p. in veleposestnik, Truplo ranjkega se bode prepeljalo iz mrtvašnice ormoške bolnice dne 29. januarja 1926 ob 12. uri k župni cerkvi v Središče, od kjer se vrši ob 2. uri popoldne pogreb na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v Ormožu in Sredi-ošu dne 30. januarja 1926, ob 7. uri zjutraj v župnih cerkvah. Ormož, dne 26. januarja 1926. Franjo Herg v svojem in v imenu sorodnikov. M ¥ t "i J ■ * •••• >• - " t/ J . ' , «, F' «tanuje od 1. februarja t 1. dalje v Mariboru, Beograjska ulica 8 (tik artilerijske vojašnice). rTTn¡-*-i p un ü -i h inr"g' u^f irinnnnnrinrxiJCi:]mCL3C^jLJuij Pozor! Zaročenci! Pozor! Priporočam Vam svojo veliko zs-ittfo poročnih prstanov v zlatu, ¡srebru 5n dublé po brezkonkurenč« nih cenah. F, KNESER, MARIBOR, preje A. Kiffmann Aleksandrova cesta 27, pri kolodvoru. ¡ m » ii i > i -innrirrnnrTrn-im! i a»w u rumm n II11 n lin l fiiliiiHlilfiilliil t SadStane cene! Znižane sen t? Y trgovini K. Worscheta naslednik AHTOH MAOUH, MARIBOR Gosposka ulica 10 in v podružnici Hickl naslednik AKTOH MACOTf ¥ PTUJfU Sjfor ae prodaja volneno blago za ženske in moške obleke 15-30/cenej «a kakor do sedaj ¡predajam tudi drugo raznovrstno manufakturno blago p«l zelo ugodnih cenah. EilhSa, posebno ženina in neveste, naj ne zamudi te ugodne prilike, katero nudi trgovec AHTOH MACUN V MARIBORU Eni&me cen e t In v svoji podružnici 1 PTUJU T« Znižane senel 11 ■][■■][■■][■ ■][■■] rriTTirmn iii vrer wrr-gTrinrririrB iTinrrmrr n a i.'i Pozor ženini in neveste I V manufaktunu) trfoviae MARTIN SUMER, KONJICE §0 4ospda velika množina vsakovrstnega modnega itofa, So» «g» in modrega sukna za moške obleke, finega vol» ■eMga blag« v vseh barvah za ženske obleke, venci, šop-SSj. erfien« rute, svilene predpasnike ter sploh vse blago Rk se pri hišnem gospodarstvu rabi, po jako nizkih cenah. tJX.rrirt-rTWTrTi-TTTi-irTtttth niiinmiimiirm : Najcenejši nakup: t manufakturnega blaga Vam nudita Brata ŠUMER, Celje Glavni trg 8. Pitamo dobre pluge, okopalnike, osipalnike ter brus izdeluje Matej Bregant, Orehova vas, pošta Slivnica pri Mariboru, •obarvlja jeklene pluge svetovno znanih tvrdk, kot Sadro« BScherjeve in Dominus-pluge, tudi vse posamezne dela ta fcte po fevimih tovarniških cenah. Pohvalna pisma Interesentom na rupotago. Iti Ženini in neveste! kupite obleke in vse potrebščine v najlepši izbiri In pa najbolj pošteni in zmerni ceni edino v manufaktural te modni trgovini Frane Dobovienik, Celje, Gosposka ulica 15. Za trgovce poseben »en gros«-oddelet VELIKA IZBIRA! — NIZKE CENE! I Kultiva-toiji Mlatil-nice Okopal-niki ¡Sla mol I rez- I nice Vsakovrstni železni - in nuiverzaini plugi njivske in travniike brane Vitli itd. nmBMnmmmnmmmammm^MimmmmmmmsimmamammsrsmmnMmmmtmBmKMm Kadar pridete u Celje in predno nakupite manufakturno blago, obleke, odeje, srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pni „imerikancu" Glavni trg, pri farni cerkvi. Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarno. Ne mečka denarja pročl Prepričajte ■•! Sililim®'®® Naložite denar le pri Ljudski posojilnici v Celju reg. zadrugi z neomejeno znezi Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije (poprej pri »Belem vola«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica Posojila po najnižji obrestni meri. m^mm K "K* K* t 1>ya| K&rol Kirbisch, usnjar pri Sv. Trojici v SI. gor. ari slavnemu občinstvu, da prevzame vsakovrstne wmv«>' tole v posebno dobro izdelavo po jako znižani «eni Pr#> iaje tudi vsake vrste usnja domače izdelave, poeeha* »požari« na svoje trikrat vsajene, jako trpežne podpisi^ fi as dobijo po zelo znižani ceni. Kupuje tudi surov« ko* Se vseh vrst in vuke po najvišjih dnevnih cenah. IMS !!! Pozor pred nakupom !!! Pri tvrdki L Trpin, Maribor, Glavni trg 17 se dobi rumeno platno od 7 dinarjev naprej, belo od 10 dinarjev naprej, dežniki od 70 dinarjev naprej čevina od 10 dinarjev naprej, volneni naglavni robci •£ 10 dinarjev naprej, volneni pieti od 40 dinarjev naprej kakor tudi sukno, svileni robci itd., po najnižjih Nikdar prepozno, nikdar prezgodaj ne pridete, ako imate zanesljivo uro iz švicarske tovarne firme Suttner. Suttnerjeve u-re gredo natančno do sekunde. — Popravljanja slabih ur stanejo ■časoma mno* go več kot on sama. — Bres- plSčno prejmete veliki ilustrovani divot-cenik, ako javite svoj točni naslov raepošiljalnici ur H. Suttner v Ljubljani št. 992. Cenik te stare solidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro nr, zlatnine, kakor tudi daril in praktičnih predmetov za uporabo. i in Priporoča se Tiskarna sy. Cirila ? Barioora. Z» poljske kpiže si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskam« sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po slede* tih cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din, 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 dim, 120 cm veliki po 1700 din. Stenski kpiži t ieseno podobo (korpusom) stanejo: VelUroel 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 diiu, 30 cm po 77i n 100 dim, 35 cm po 90 in 115 diru, 40 cm po 140 din. Stenski križi s kovina sto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din. Stoječi križi • kovinasto podobo stanejo v raznih velikost® in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikoroča, da si vsak, kdor kri?« potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ¿»Jasi □ □□□□ SSMsl® □¡□po; da si preskrbite za poletje dobre in sredne čevlje, ki jih dobite samo pri Francu Kokol čevljarju v Laškem, Istotam kupite tudi po najnižji ceni navadno usnje ter čevljarske potrebščine. lT3i ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni zavod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o stenju denarnih zavodov, trgovsko-industrij-skih podvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ulica IT, Beograd ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Aigus. Velepražarna kave Heznarič Rado, Maribor, 8MIW Trgovci, zahtevajte ponudbe I Glavni trg štev. 21. ■rzojavi: Mejsnarlfl Maribor. Telefon iMtartntan 171. Vinski sejem in razstava v Gornji Radgoni v dvorani po&o.Snice tik kolodvora 7. in 8. februarja 1926. RribližiK) EOO vrst za izbiro e več tisoči hektolitrov. — Izvrstne kakovosti. — Zmerne cene. — Prireditelj: Vinarsko društvo Gornja Radgona. Gostilničarjem in vinskim kupcem ee posebno priporoča obisk rasstave v ozira na celo nikke «ene, katere Se veljajo v JmkajšnjD» vinskih okoliših. 130 ZLATO, mite v MSI, te perete s ZLATOROG-terpeotlnovim milom! Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-piealni «troj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti i« edino STOEWER-RECORD 3L.TT3D. S-A-OSuf^O Ljubljana, Selenburgov« ulica 6/1. Specijalna mehanična delavnica ra popravo pisalnih, računskih, «umno* ievalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in pcvcščeci papir vedno v zalogi. »'ti>»ii »»»»»o»» v«o»*» »»n»»»»» n »» «»#«,»»«»» u»» «r»» »:»»»»»«»»«»»»»» « »»« »»»»»«»» Zadružna gospodarska banka d. d. uim» rim miimiiimiiminiiJiiiiiimiiinMinrrt Podružnica Mtiribor. X lastni, caTazgrajeni palači, Aleksaodrera eesta 6, pred frančiškanska cerkvijo. Izvršuja vse bančne posle najkulantnejel — Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v tekočem računa. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije. g Wii Oii»5? it «5? !; 1 ii« !! o!i<3_ lip««?« < is*».-»* Južno-štajerska tirani inica Oelje * lastni hiši Cankarjeva ulica Stev. II, nasproti poŠte. - [Ustanovljena leta 1889 sprejema hranilne vloge viak delavnik od 8. do 12. ure m jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni men. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gomjigrad, Sevnica, Sraarje, Šoštanj, Vransko in rererni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago. Oglasi v „Slov. Gospodarju" || imajo > najboljši uspeh i Da vpeljemo Zlatorog-ter- pentinovo milo tudi tam, kjer se dosedaj še ni uporabljalo, prešamo od 1. avgusta t. 1. v ¿.vs^i^ ' ^W vsaki tisoči komad tega mila ^^ Eristni zlatnik po 10 frankov. ' j osedaj se je že mnogo zlat- | nikov našlo! Kupite Zlatorog i terpentinovo milo, prepričajte se o njegovi neprekosljivi kakovosti. — Mogoče, da naj dete tudi Vi zlatnik! Edin« najboljši Telefon KI9 Šivalni stroji in kofasa so le Josip PcteHnca Ljubljana $>Bzu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke Gritzner, Phönix m Adler za rodbinsko, obrtno in industrijska raba Istotaw sujboljši Švicarski pletilni stroji znamk« »Dubied,« Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Vačletna garancija. Delavnici: pa razpolago. - i asraraEBHaB^^ Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. l Piema: Žebljarska zadruga Kropa (Jugoslavija). Telefon interni bon Podnart. Brzojavke: Zadruga Kropa. feblji za normalne in ozkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les i. t. d., žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebe L t. d. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, sode, rrtostove, ¿>!o. čenino, kolesa Ltd. Vijaki« čepu Verige. Izdeluje lahke trnnsmisi;«, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage m mline. '¿'i Vsi v našo sioko spadajoči železni izdelki po vzorih in rabah najceneje. ns 51 ¡lustrovani cenili na razpolago! — Prodaja se samo na debelo trgovcem. SHHramHBHEÖSHHQ Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Maribou. predstavnik: Leo Broie, poslovodja v Mariboru, — Urednik: Jarmi Goloc, oorinttr t Marib&m, Izdajatelj: Konzorciji »Sl