Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 238. Izven Ljubljane 8 vin.	V LjOilljfllli, V HM. 16. OKtODrfl 1913.
Leto XLI.
Velja po pošti: s
K 88'— »2-20
35'-
Za celo Isto aapre] . sa en meseo „ sa Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo
V	Ljubljani na
Za celo leti naprej . za en mese. „ . . „
V	upravi prelema mesečno	» — Sobotni izdaja:
za celo let ......
za Remčiio oeloletno .	„
za ostalo inozemstvo	„
dom:
K 24--
,, 2-.. 1'70
7'-B--12'-
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . • po 15 i za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... ,, 10 . za večkrat primeren popnst.
Poročni oznanila, zlitin. isnrtil« U:
enostolpna petitvrsta po 18 vil,
Poslano: -m
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemil nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga T osni red.
Ka* Uredništvo je t Kopltar|evi nllol štev 6/OL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemalo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
Današnja številka obsega 4 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«.
Socialno-demokratni poraz v Leopoldovem.
Drugi okraj dunajskega mesta — Leo-poldovo — ima dva volivna okraja za državni zbor — peti in šesti. Rajni Schuh-mayer je imel šesti okraj, ki je predvčerajšnjim izvolil v ožji volitvi krščanskega socialca.
V 9. zvezku socialno-demokratičnega mesečnika »Der Kampf« čitarno članek: ->Wer sind die Wiener Wahler?« Ta članek nam podaja obilo podatkov, ki moremo iz njih sklepati na pomen socialno-demokratičnega poraza.
Šesti volivni okraj, ki ima zdaj krščanskega socialca dr. Mataja za poslanca, ima to-le sliko: Samostojnih volivcev (hišnih posestnikov, obrtnikov, fabrikantov) ima ta okraj manj nego uradnikov. Število uradnikov je pa vendar manjše nego v drugih okrajih. Velik del volivcev spada k trgovini, ki je skoraj brez izjeme v židovskih rokah. Židje so seveda vsi glasovali za socialnega demokrata. Denar in socialna moč je v tem okraju v njihovih rokah. Pokazalo se je, da to nič ne zmore proti zavednemu ljudstvu. Delavcev jc v okraju polovica, zlasti mnogo je natakarjev in železničarjev. Vsak sedmi volivec je železničar.
Ker so trgovci in njihovi židovski uslužbenci in agentje, katerih vseh skupaj smemo šteti do 4000, glasovali za socialnega demokrata, in ker so tudi advokatje, zdravniki, po večini židje, oddali svoje glasove Elderschu, smemo sklepati, da je k večjemu 4000 uradnikov in delavcev glasovalo za Elderscha. Med delavci in tudi med uradništvom se je izvršila ogromna izprememba, ki kaže, da socialna demokracija izgublja tla. Leta 1907. jc volilo s krščanskimi socialci krog 80.000 delavcev, vsega skupaj dve petini. Pri zadnji volitvi jih je moralo voliti nad polovico, sicer bi Mataja ne mogel biti izvoljen. To je napredek, ki kaže, kako jalove so bile vse gonje socialnih demokratov proti krščanskim socialcem na Dunaju. Železničar, pa tudi tovarniški delavec izpregledujeta, ne pri nas, nego na Dunaju!
Zdaj se pa hočejo usajati v naši deželi. Predrznost, ki ima svoje korenine v sanjavi domišljavosti, sc povsod sama tepe. Naše delavstvo ve, kako je naša stranka vselej in povsod pokazala, da ima delavce za enakovredne, ravnopravne člane našega naroda. Dobro vedo, koliko jim je stranka pomagala pri njihovih hudih bojih proti kapitalističnemu nasilju, ki so ga
LISTEK.
f Ivan Šinkovic.
Spominska črtica.
Tiho in mirno je živel, zato slovenska javnost ne čuti, da izročamo hladni, jesenski zemlji truplo mladega moža, katerega bogate duševne zmožnosti bi bile veliko koristile narodu slovenskemu. Njegovi izredni talenti so navdajali prijatelje z nadejami, cla bo zavzemal enkrat vodilno mesto v naši katoliški javnosti.
Mirno kot običajno plove življenje nad mestom in smrt se ne zmeni, da je upihnila luč, ki je šele pričela goreti!
Ivan Šinkovic je, clovršivši ljudsko šolo, obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer so mu starši stanovali na Dunaj-ski cesti v Medjatovi hiši. Tu je dolgo časa stanoval tudi naš dični pesnik Drag o t in Kette in je takrat obiskoval spodnje gimnazijske razrede. Najbrže je pesnikova bogata individualnost vplivala na mehko in za vse lepo in plemenito vneto d.išo mladega dijaka oinkovica, da !>e jo na zgornji gimnaziji tudi on nosvetil pisateljevanju. Že
naši liberalci po svojih listih vedno podpirali in' psovali delavce. Delavci tudi vedo, da jim je naša stranka priborila vo-livno pravico za deželni zbor in za občinske odbore; znano jim je, da bodo električne centrale ravno našemu delavstvu dale beljši in trajni zaslužek v deželi. Pa naj bi pri nas delavci podpirali socialno demokracijo, ki je poslala ponižna pomi-vavka liberalne gospode!
So cilBlnodemoKrsšKo oiisiricija v štajerskem deželnem zboru,
(Izvirno brzojavno poročilo »Slovencu« iz Gradca.)
Gradec, IG. oktobra. Socialni demokrati so včeraj govorili k poslovnemu redu do V«7. uro zvečer. — Poslanec Kollegger je zahteval, da naj se 13 od njega stavljenih predlogov postavi na dnevni red tekoče seje in o vsakem predlogu glasuje po imenih.
Dež. glavar je izjavil, da je prisiljen, proti dosedanji navadi in ne da bi storil kaki stranki krivico, strožje tolmačiti predpise poslovnega reda in zahtevati, da se vsak predlog utemelji. Ker noben predlog zadostno nc podpre, odpadejo poimenska glasovanja.
Dež. glavar preide nato na dnevni red. — Dr. Schacherl jc želel 'neke spremembe v dnevnem redu. — Dež. glavar je izjavil, da mu ne more za današnjo sejo nič več dati besede k dnevnemu redu. — Dr. Schacherl je pripomnil, da ne more njegova stranka storiti nič drugega kot proti tej odredbi dež. glavarja protestirati.
Začne se razprava o prvi točki dnevnega reda iti izvoli poslanec Foest (nemško nacionalec) za namestnika deželnega odbornika pl. Kaana. Pri drugi točki volilnega reda: Volitvi namestnika deželnega odbornika dr. Verstovška, hoče posla lec Resel govoriti o kandidatu. Dež. glavar je smatral to kot nedopustno in je odredil takoj volitve. (Veliko odobravanje.) Socialni demokrati so kriče protestirali ter se začeli prepirati z nekaterimi nemškimi na-cionalci. Volitev se je izvršila med velikim hrupom socialnih demokratov. Izvoljen je bil namestnik glavarja dr. Jankovič.
Prvo branje vladne predloge v zadevi spopolnitve zemljiških knjig z vknjiženjem javnih posestev, je porabil poslanec Resel za svoja obstrukcijska izvajanja. — Koncem svojih izvajanj je stavil več spreminjevalnih predlogov, ki so bili odklonjeni. Predloga je bila tiato odkazana občinskemu odseku.
v 7. gimnazijskem razredu je priobčil v »Dom in Svetu« slike, ki so razodevale mnogo filozofskega naziranja. V Osmi šoli jc spisal daljšo povest v »Doni in Svet« »Pijančev sin«. Rajnki dr. Frančišek Lampe bil mu jc, kakor vsem, ki so se zatekali k njemu, eleganten kritik in dobrohoten svetovalec, in je hotel vzgojiti v Šinkovicu uglednega pisatelja svojemu listu, spoznavši njegov izvanredni pisateljski talent.
Prišcdši po maturi leta 1807. na dunajsko vseučilišče, je brez strahu vstopil v akaclemično društvo »Danica« in pozneje v odboru mnogo storil za organizacijo katoliške misli med slovenskimi akademiki. Takrat je bila pač še katoliška misel med slovenskim vseučiliškim dijaštvom malo razvita, a Šinkovcu to ni bilo težko, seznanil se je bil še v gimnaziji z drž. poslancem dr. Krekom in njegova markantna individualnost je potegnila celo marsikaterega omahljivca za seboj, kar pa pri Šinkovicu kot dozorelem značaju ni bilo potreba.
Tudi na Dunaju ni pozabil na jii-sateljevanje in pisal podlistke za »Domoljuba« in »Slovenca«. Obdeloval je tudi juridično stroko in priobčil med drugim obširno in temeljito razpravo
Ob pol 9. uri zvečer je pričela zbornica z drugim branjem predloge o zvišanju deželne doklade na pivo od 2 na 4 K s 1. januarjem 1911.
Poročevalec Foest je predlagal, naj sc predloga odobri ter je opozarjal na to, da je nemogoče zvišali dež. doklade, ker hi se s tem povišalo najemnine, kar bi prebivalstvo še občutnejše zadelo kot davek na pivo. Drugih davčnih virov ni bilo dobiti in zato sc dež. odbor in finančni odsek uiista mogla odreči zvišanju doklad na pivo. Poslanec Brandl (nemški cent rum) je obsojal ob-strukcijo soc. demokratov, vendar pa je kritikoval junktrum, ki obstoja ginjsko doklado za učitelje.
Poslanec dr. Benkovič je izjavil v imenu poslancev Slovenskega kluba, da bodo glasovali proti predlogi.
Poslanec Wolfbauer je v svojem in v imenu poslanca Pferschyja, ki jc tudi pivovarnar, izjavil, da bo pivovar-niška industrija z zvišanjem doklade na })ivo močno prizadeta. Z ozirom nato, cla se mora odpomoči potrebam učiteljstva in ker za to nobenega drugega pokritja ni kot doklada na pivo, se pa bosta govornik in poslanec Pferschy zdržala glasovanja o predlogi, ter ji nc bosta delala nobenih zaprek.
Predlog poslanca Franza za konec debate se sprejme. Kot gover nki so bili prijavljeni še posl. dr. Schacherl, Hor-vatek, Kollegger, Resel, Hagenhofer in Riegler.
Poslanec dr. Schacherl je v uvodu svojega govora konstatiral, tla so štirje poslanci nemškega centra pustili socialne demokrate pri obstrukciji na cedilu. Dr. Schacherl sc je podrobno bavil z cloklado na pivo, ter trdil, da bi se učiteljem tudi lahko pomagalo, ako bi sc zanje dalo P/s milijona ocl 10 milijonskega posojila, ki se ga bo najelo. Deželni zbor pa bi se lahko pozneje v kakem daljšem zasedanju bavil s temeljito reformo deželnih doklad. Za učitelje je junktim med davkom na pivo in draginjsko doklaclo sramota. Končno jc pričel tudi govoriti o včeraj-šnem članku »Tagesposte,« ki ga je onačil kot zgodovinski dogodek. Glasilo nemške nacionalne stranke in nemškega ccnftra, kj korakata v zadevi cloklaclc skupno, v kolikor jima dovoli Slovenski klub (Veselost), navaja v tem članku vse argumente socialnih demokratov proti clokladi na pivo ter opravičuje postopanje socialnih demokratov. Govornik navaja nekaj mest iz govora, ki ga je imel poslanec Kaan I. 1909. proti zvišanju doklade na pivo.
Schacherl nadaljuje; semdnevna delavnost, dež. zbora je bila mogoča vsled
c rimskem pravu v »Kat. Vcstniku« iz kat. stališča.
Po dovršenih študijah posvetil sc je sodnemu stanu in vstopil ■<• prakso k c. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani, kjer jc marsikaj zanimivega priobčil v »Slov. Pravniku«.
Ni dolgo tega, ko je prišel zopet v ljubo Ljubljano, kjer je živela njegova ljubljena mati, kateri je bil ponos in podpora. Tu jc reševal v spodnjem traktu justične palače, pri okrajnem sodišču, zapuščinske akte onih, ki so oclšli iz tega sveta.
Sedaj jc šel še on! Zapuščino, katero si pustil dragi prijatelj, spomin na Tc in plemenito dušo, razdelimo si prijatelji in jo zvesto čuvamo. Spominjali sc Te bomo in tistih nedolžnih gimnazijskih let, ko so sc mlade in zdrave duše družile, ko nam je svetil genij rajnkega Ketteja tam v stari Medjatovi hiši.
Tam mimo so se takrat redno vrstili in vili mrtvaški sprevodi iz nekdanje civilne bolnice, revni in bogati, kratki in dolgi.
Kdo bi bil mislil, du bodo Ketteja kmalu ravno tam mimo peljali, Tebe pa na nasprotno stran! Počivaj v miru!
med pl. Katriom in dr. Korošcem »določenim božjim mirom.« Korošca in Benkoviča je sprejel v svoje srce za 1 '/s milijona se mu ]ia to zdi vender predrago. (Veselost.) Iz zapisnika dež. zbora prečita govore dr. pl. Kaana, Einspienerja, Grosswanga, ki so jih ti govorili 1. 1909 proti takrat nameravanemu zvišanju davka na pivo. Govornik pravi, da so se Nemci in Slovenci pogajali brez socialnih demokratov, da socialni demokratje proti takemu pre-ziranju protestirajo in da obstruirajo, da s tem pokažejo, da se prezirati ne dajo. Govornik končno govori za nar. avtonomijo in pravi, da je v rešitev narodov. Če bi dr. Korošec sedel v Ljubljani v dež. zboru, bi se govornik bolje razumel ž njim, kot se razume tu. (Veselost.) Dr. Schacherl je končal svoj štiriurni govor ob 1. uri zjutraj.
Nato je govoril dr. Honvatek do j)ol 4. ure zjutraj, Kolegger do 4. ure zjutraj, Resel do četrt na 7. Resel je dvakrat predlagal, naj se seja prekine, kar pa je večina odklonila. Končno sta, govorila krščanskosocialna poslanca Hagenhofer in Riegler, referent se je pa odpovedal besedi. Ob pol 7. uri zjutraj se je vršilo glasovanje. Zvišanje davka na pivo od 2 na 4 K se je sprejelo s 50 glasovi, 13 glasov je bilo proti. Za so glasovali, nemški nacionalci, velepose-stvo in krščanski socialci, proti socialni demokratje, Slovenci in centrum.
Nato je zbornica pričela razpravljati o draginjskih dokladah učiteljstvu. Deželni poslanec Otter se je zahvaljeval deželnima odbornikoma Iloffmannu pl. Wellenhofu in dr. Kaanu ter je predložil resolucijo za zboljšanje pokojnijH vpokojenim učiteljem. Dr. Korošec je izjavil, da bodo Slovenci glasovali za predlogo ter jc predložil resolucijo v korist katehetom. Predloga je bila nato sprejeta. Sprejete so bile tudi resolucije.
S tem je bil dnevni red izčrpan. —. Prišla sta na vrsto še predloga poslanca Brandla glede "odstotnega zvišanja tarifov in poslanca Hoffmanna glede saniranja južne železnice. Predloga sta bila. odkazana železniškemu odseku.
Ob 7. uri 33 minut zjutraj jc deželni glavar, ki je vodil sejo neprenehoma od včeraj pol 11. ure dopoldne, zaključil sejo. Meščanski poslanci so mu priredili živahne ovacijc.
Prihodnja seja danes oh (3. uri zvečer.
XXX
Voditelj štajerskih liberalcev dr. K u ko ve c ni bil navzoč niti pri posvetovanju (niti pri sklepanju o zviša-*
Poljski spisal Ar tur Grušecki, poslovenil d r. L c o p o 1 d L e n a r d.
(Daljo.)
V jasnih solnčnih žarkih so se zlati iu polja, pokrita z zrelim žitom, bli-i ščala so sc strnišča in ostro odbijale kopice in zaspane hruške na mejah.
\ pri delu je vrelo in šumelo, svetile so se urne kose v umerjenih razmahih, ocl časa do časa so se zabliščali srpi, zadonela je pesmica in od nekod ji je nekdo odpel, a šumu ljudi in živali je odgovarjalo tiho zvonenjo jiolnih klasov, katere je zibal veter.
la slika tihega, mirnega človeške* ga dela, prepojenega z bleskom in bogatega na obilnem plodu, jc učinkovala na Tadeja pomirjajoče, zginila je bridkost vsled razmerja do očeta, trpkost vsled obiska glavarja, čutil se je svobodnega, močnega, verjel jc v prihodnost in ji zaupal.
Gledal je na plodonosno delo na polju in prsi mu je napolnil poguni in zaupanje, da bo delo njega in njegovih tovarišev istotako rodilo obilen sad ze Poljsko in z njeno ljudstvo.
Sanjaril ie. Ko se zave to milijon-
nju draginjske doklade za učiteljstvo. To je liberalna »skrb« za učiteljski staai! Za slovensko učiteljstvo, to je za zboljšanje njegovega gmotnega stanja je nastopil v seji dr. Korošec, ki je obenem skupno s krščanskimi so-cialci stavil resolucijo, naj se dovolijo remuncracije za veroučitelje na ljudskih in meščanskih šolah.
Slrošna nesrsča v CarMi.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
London, 16. oktobra 1913.
O strašni nesreči v Cardiffu se še poroča:
Dasi so rešitelji junaško poizkušali ponesrečence rešiti, najsi že žive ali mrtve, le rešilno delo počasi napreduje. Ceni se, da manjka še 393 rudarjev; iz rova so spravili 487 oseb. Nič več ne upajo, da rešijo iz jame še žive rudarje, zato cenijo število vseh žrtev na 540 !
Včeraj so iz rova spravili le 26 rnrli-Čev. A tudi tisti rudarji, ki so jih žive iz rova rešili, so tako razmesarjeni, da ne upajo, da ostanejo še pri življenju in se zato število žrtev gotovo še poveča.
Kaj je strašno nesrečo povzročilo?
Niso še popolnoma ugotovili, kaj da je nesrečo povzročilo in tega še tudi oblasti niso dognale. Uprava rudnika zagotavlja, da je v rudniku vse izvedla, kar zahteva veda in da so v rovu vsi varnostni aparati popolnoma delovali. Preiskava, ki so jo uvedle oblasti, dožene, če je to tudi res. Dejstvo je, da niso mogli dovesti dovolj vode na pogorišče in da so šele včeraj požar nadvladah in ga pogasili. Rov je zelo globok, dno leži 455 metrov pod zemljo. V celem rudniku je delalo 2200 rudarjev.
Strašni prizori pred jamo.
Na tisoče in tisoče ljudi obdaja prostor okolu vhoda v jamo. Možje, žene, otroci se nc premaknejo. Obupani čakajo, kdaj da prineso kakega ponesrečenca izpod zemlje. Plakanje, ihtenje, nikjer veselega obraza: same solze in gorje . . . Rešilna dela pa jako počasi napredujejo kljub največji požrtvovalnosti rešiteljev. In v tej množici so rodbine ponesrečenih rudarjev: očetje, matere, otroci, žene, ki ne vedo, če že niso vdove ...
Rešilna dela strašno težavna.
Višji nadzornik polkovnik Pearson, ki je vodil rešilna dela osebno, je včraj do-oldne izjavil: Bojim se, da ne dobimo no-enega živega rudarja več. Rešitelji so prodrli kolikor mogočfe daleč. Ko so kanarčki, ki so jih vzeli s seboj, popadali mrtvi na tla, so se morali obrniti, ker jim je to dokazalo, da je zrak zastrupljen in bi ne bil mogel na teh mestih neben človek več kakor dve minuti dihati. Drugod jc bil rov zasut s tisočerimi tonami kamenja, ki se je radi strašne eksplozije porušilo. Čez to oviro rešitelji ne morejo. Preden se bodo plini razvlekli, bo še precej časa trajalo, da bedo mogli priti do ponesrečencev. Niti mrličev pred koncem tega tedna ne bodo mogli vseh spraviti izpod zemlje, ker je do kraja nesreče še 3 km daleč in je popolnoma izključeno, da bi mogli prej priti do ponesrečencev.
Strašne podrobnosti.
Rešitelji so pod zemljo zadeli na gruče mrličev, ki so bili tako razmesarjeni, da jih ni bilo mogoče spoznati. Zadeli so tudi na konja, ki je bil še vprežen in je še živel.
Rudarji, ki so jih dobili žive, so bili omamljeni. Z največjo težavo so jih spravili iz rova pod sclnce. V celi okolici nihče ne dela; vse počiva in žaluje. Rudarji praznično oblečeni spremljajo mrliče, ki jih nosijo domov. Do tisoč žena in otrok je brez vseh sredstev, navezani so na usmiljena srca, ker so njih reditelji in očetje padli na bojišču dela.
Na Balkanu.
Demarša trozveze v Belgradu,
Avstro-ogrski zastopnik v Belgradu je dobil nalog, da pozove srbsko vlado, cla naj srbski vojaki nemudoma za-puste tisto ozemlje v Albaniji, ki so je zasedli. Nadalje poroča Wolffov urad iz Berolina: Nemškemu poslaniku v Belgradu je naročeno, da naj srbsko vlado prijateljsko opozori, da naj re-spektira londonske sklepe o mejah Albanije. — »Agenzia Štefani« pa poroča iz Belgrada, da jo že Italija srbski vladi prijateljsko svetovala, cla naj re-spoktira albanske meje, kakor jih je določila londonska konferenca in cla naj v lastnem interesu konča grozodejstva proti Albanccm. — Iz Belgrada se pa poroča, da Srbija oie more zahteve po strategični meji ob Albaniji opustiti, ker se ne more izpostaviti trajni nevarnosti, da vpadejo Albanci v srbsko ozemlje in da zato upa, cla bodo velesile ugodile, kar Srbija zahteva.
Boji ob albanski meji.
Iz Belgrada se poroča, da zasedejo Srbi še nekaj važnih točk. Albanci se pred Srbi brez boja umikajo. Bilo jc le nekaj manjših prask. Zdi se, cla nameravajo Albanci koncentrično napasti Črnogoro. Srbi bodo, če bo potrebno, Črnogorcem pomagali. V Belgrad je do-šlo veliko ranjencev. Zasedene postojanke Srbi utrjujejo.
Iz Cetlnj se poroča, da Albanci neprestano napadajo črnogorske prednje straže. Gosta megla je onemogočila Črnogorcem, cla bi se bili hitro koncentrirali in zasedli vse važne točke.
Srbi naročajo orožje.
»Sudslavvische Korrespondenz« poroča iz Belgrada: Srbska vojna uprava je odposlala veliko težkih topov v Pri-zren in v Kojrulu. V proračun za leto 1914 je ustavila vlada vsoto za nabavo 500.000 novih pušk.
Grki in Turki.
»Agence d'Athene« se čudi razburjenju Turkov, ker so v Atenah princa Labah Edina sprejeli s sijajem, ki mu gre kot princu in sultanovemu nečaku. Izvaja, da Turki pozabljajo, da obstaja med Grško in Turčijo še vedno vojno stanje in cla zato Grški ni potrebno, da se ozira na to, kar Turčija želi. Grška je svojo spravljivost Turčiji že večkrat dokazala, porta se pa na Grško ili nikdar ozirala in je v Carigradu pustila več Grkov usmrtiti, medtem ko na Grškem več na smrt obsojenih mohame-dancev niso usmrtili.
Atene, 15. oktobra. Danes popoldne so se sestali turški delegati v prvi seji z gr-iklm zunanjim ministrom in z grškimi delegati.
hliltt le ttliee: I Korist oieliiSleKil
Dnevne novice.
+ Volivni shodi. Po zakonu dne 15. novembra 1867, št. 135 drž. zak. se morajo shodi naznanjati pelitični oblasti. § 4. tega zakona se pa glasi: Shodi volivcev k volitvenim razgovorom,
rotem k razgovorom z i z v o -jenimi poslanci izvzemajo se določbam tega zakona, ako se godijo ob času razpisanih volitev in ne pod milim nebom. — Volivnih shodov, če niso pod milim nebom, torej ni treba nikamor naznanjati in jih vsakdo lahko sklicuje brez vsake zakonite ovire.
+ Poslanec Povše med svojimi vo-lilci. Iz Žalne nam pišejo: Preteklo nedeljo popoldne se je vršil shod naših zaupnikov v novem šolskem poslopju. Zbralo se je kakih 130 mož, ki so pazno sledili izvajnju našega dičnega poslanca g. komer, svetnika Fr. Povšeta. Gosp. poslanec je nad uro trajajočem govoru z njemu lastno zgovornostjo obrazložil delovanje deželnega zbora, zlasti kazal na sijajne uspehe naših poslancev za kmečke koristi. Za svoj globoko zamišljen in temeljit govor je žel burno pohvalo. Zborovalci so enoglasno svojemu ljubljenemu poslancu in vsem poslancem S. L. S. izrekli popolno svojo zaupanje. Omenim naj le še, da že dolgo let čutimo potrebo, cla se naše postajališče v Žalini razširi in priredi tudi za blago. Gosp. poslanec je porabil to priliko ter se sam na lici mesta prepričal o potrebi takega postajališča. Obljubil je, da bo zastavil vse svoje moči, da se nam čimprej e uresniči r.aša želja. Gosp. poslanec naj bo uverjen, da bo za to uslugo žel vso našo in naših okoličanov hvaležnost.
4- Banda zagovornikov tatov in ljudskih sleparjev kriči. — Dr. Tavčar — četeš. Uredniki »Slov. Naroda« se nad dr. Tavčarjem kruto maščujejo radi njegovega izreka »E, kaj cajtenge«. Na podlagi tega izreka si mislijo, da smejo kar največ pripisovati živcem liberalnih čitateljev. Kar se je strašnega na umorih, ropih, tatvinah zgodilo zadnji čas po svetu, vse pripisujejo sedaj kranjskemu deželnemu odboru. Kranjski deželni odbor bi bil po opisu »Narodovih« urednikov brlog tatov in razbojnikov. Taki izbruhi so v včerajšnjem »Narodovem« članku »Cilji in upanja« — delavni program liberalne stranke, stranke, ki ima galerijo cele vrste resničnih tatov, goljufov in sleparjev na ljubljanskem magistratu in celo v uredništvu svojih listov, »Slovenski Narod« bi nam bil malo hvaležen, če bi mi prišli na dan s celo vrsto sleparij raznih liberalnih funkcionarjev. Ogrske razmere je hotela uvesti na Kranjsko liberalna stranka, ki je po raznih županstvih, cestnih in drugih zastopih napravila v tem oziru rekord izžemanja ljudstva in zlorabe javnega denarja. To »delo« jim je ustavila naša večina. Nobene stranke pa tudi ni v Avstriji, ki bi na čelu javnih uprav in v občinske zastepe (Glej Spodnjo Šiško itd.) postavljala može, ki so bili že opetovano zaprti radi stvari, ki jih za taka mesta ne priporočajo. Strahovlado je vpeljala na Kranjskem liberalna stranka, to strahovlado je izvrševala povsod, kjer je bila v večini. Ljudstvo je to strahovlado strlo, pri prihodnjih volitvah jo bo pa definitivno pokopalo. Dr. Tavčarjev program, pregram zatiranja in strahovlade, da ljudstvo, ki noče biti suženj liberalcev, ne dobi nič, se ne bo nič več mogel izvrševati. Naša deželnozbor-ska večina je ustvarila ljudska dela, pričela in izvrševala je dela, katera je prej liberalni protiljudski sistem ves čas one-mogočeval. Naš ščit je delo za ljudstvo preti liberalni samopašnosti! To je naše geslo za letošnje deželnozborske volitve. Močna ljudska armada stoji proti poizkusom, zopet uveljaviti nekdanjo žalostno liberalno ero. na Kranjskem in proti poizkusom, zvaliti kamen na pot napredka naše dežele. »Narodovi« uredniki pa bodo tako kot vedno tudi v teh volitvah najbolj skrbeli za blamažo svoje stranke, skrbe pa že sedaj tudi pošteno za blamažo svojega šefa dr. Tavčarja. Včeraj so zapisali, da njihov »cilj se bo dosegel, če ne zdaj, pa pozneje, na vsak način in za vsako ceno, pa naj postane boj tak kakor je bil včasih v Makedoniji«. Ljubljanski župan bo postal torej četaš, liberalna stranka s svojimi svetniki in nad-svetniki se izpremeni v četaško tolpo, da lažje izvršuje svoj program. Dr. Tavčar, ljubljanski Sandanski — to so res lepi »cilji in upanja«.
-f- Socialni demokratje proti Slovencem. V štajerskem deželnem zboru so socialni demokratje prevzeli zdaj ulogo nemških nacionalcev. Da se upirajo nakladi na pivo, je njihova reč; toda obenem se z vso silo zaletavajo proti drobtinam, ki jih je slovenska vztrajnost izpulila iz nemške nasilnosti. Ni samo taktična poteza to neumno zabavljanje, da prihaja zdaj vsled trenotnega začasnega kompromisa nemštvo na Štajerskem v odvisnost od Slovencev. Graška socialna demokracija ie res nem-
ško-nacionalna v najslabšem besede pomenu. Povsod, razen v Trbovljah—Hrastniku ima za svoje tajnike samo Nemce; vse njeno poslovanje je nemško. Slovenec, ki ga zanese burja med socialne demokrate na Štajerskem, se ponemčl, in sicer ne samo v Gradcu, Leobnu, Donavicu ali Brucku, marveč tudi v Velenju, Celju, Ptuju, Mariboru, Pragarskem in sploh po slovenskih krajih, Graški voditelji tega tudi ne taje; .izgovarjajo se, da je treba nemškega lica štajerski socialni demokraciji tudi med Slovenci, ker bi bila sicer nevarnost, da se tudi slovenska socialna demokracija ne odcepi od nemške po češkem zgledu. Prav hvaležni smo štajerskim graškim sodrugom, da so te dni tako jasno odkrili svoje lice. Tega sicer ne vemo, kaj porečejo tisti socialno-demokraški pristaši na Kranjskem in Goriškem, ki še trdijo, da nečejo pustiti našega naroda nemštvu v žrelo, to pa vemo, da bo socialni demokraciji tudi to sovražnost naše ljudstvo zlasti ob bodočih volitvah v deželni zbor a obrestmi vrnilo.
-f- Rodoljubna zapuščina dr. Ba» njavčiča. Te dni umrli hrvaški rodoljub clr. Ivan Banjavčič je zapustil Matici Hrvatski 100.000 K in Ciril-Meto-dovi družbi za Istro istotako 100.000 K. Manjše svote je zapustil mnogim drugim narodnim in gospodarskim društvom i.n cerkvam. Kmetom je odpustil svoje odvetniške zaslužke.
—	Premovanje goveje živine v Lescah, Lesce, dne 15. oktobra. Danes se je vršilo tukaj premovanje goveje živine pinegav-ske pasme. Prignanih je bilo 180 glav živine, in sicer 24 bikov, 72 krav in 84 telic. Premij se je prisodilo 47, in sicer za bike 11, za krave 18 in za telice 18, v skupnem znesku 965 kron. Pri bikih se je prisodilo prvo darilo Jakobu Janu iz Podholma, drugo darilo je dobil Jan Srna iz Spodnjih Gorij, tretje pa Anton Dežman z Lesc. Za krave je dobil prvo darilo Vinko Jan iz Spodnjih Gorij, drugo Marija Krašovec iz Radovljice in tretje darilo Anton Zupan iz Zasipa. Pri telicah pa: prvo darilo Jakob Jan, župan v Podholmu, drugo darilo Anton Rogač z Lesc, tretje Alojzij Legat, Sela pri Bledu. Krave so bile splošno lepe, nekoliko slabši pa biki in telice. Želeti je, da so živinorejci bolj pozorni pri izberi in negovanju telet.
—	Osebna vest. Dr. Ljudevit Haupt-mann, prof. na realki v Furstenfeldu, je bil imenovan na državno realko v prvem okraju dunajskem.
—	Cestni napad. lSletnega kovaškega pomočnika Fr. Cajhna iz Sne-berjev pri D. M. v Polju je te dni napadel na cesti, ko je šel zvečer domov, v bližini doma neznan moški in ga z nožem težko ranil.
—	Ljubeznjiv brat. Posestnikov sin Martin Škrl v Klečah se je spri v hlevu pri krmljenju živine s svojo mlajšo sestro. V prepiru je pograbil za gnojne vile in udaril sestro večkrat po hrbtu. Ko je sestra bežala, jo je zasledoval v kuhinjo, kjer je ponovno tolkel z vilami po njej, tako da ji je prizadel več poškodb.
—	Usodepolni strel. 19 let stari Janez Šušteršič je dne 30. avgusta t. 1. z nekaterimi svojimi tovariši v Rozinovi hiši na Brezju pri Šmartnem pil žganje. Okoli 11. ure zvečer so odšli precej pijani v spremstvu domačega sina Al. Rozina iz hiše. Fant Josip Stopar, misleč, da je eden izmed tovarišev ostal v hiši zaprt, je začel po vratih razbijati. Vsled tega razkačen je šel domači sin Alojzij po gnojne vile in začel udrihati po fantih. Udaril je tucli šušteršiča po hrbtu, nakar je ta s samokresom ustrelil v zrak. Ko ga je pa hotel Rozina še vdrugič udariti po roki. je tapadeni ustrelil proti njemu in ga zadel v vrat. Vsled te poškodbe ie dne 5. septembra t. 1. Rozina v bolnišnici umrl. Sodišče je vsled prekoračenega silobrana obsodilo Šušteršiča na tri mesece zapora.
—	Povzdiga rlbarstva morskih gob v Dalmaciji. V Crappano pri Šibeniku se je ustanovila s pomočjo trgovinskega ministrstva zadruga za ribarenje morskih gob, ki ima namen pridobiti dalmatinskim morskim gobam na trgu veljavo, kakor jim gre po izborni kakovosti, vsled katere se lahko kosajo z najboljšim sličnim blagom iz Grško. Naše trgovce in ocljemalcc takega blaga pa opozarjamo na to zadrugo, za katero so lahko direktno obrača ali pa tudi potom eksportnega pospeševalnega urada c. kr. trgovinskega ministrstva Dpt. 20, Dunaj, I., Postgasse št. 8.
—	Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Jolietu je umrl g. John Bukovec, star 03 let, doma iz Brezove Rebri pri Semiču v Beli Kraj i i. — V Du-luthu jo umrla Slovenka Terezija Kos-mina, roj. Podlesnik. — V De Pue, 111., sta smrtno ponesrečila pri delu Fran Bosnar, doma iz Čateža na Dolenjskeui, in Anton Mežnarič, rodom Štajcrc. Prvega je ubila kara na ponočnem delu v tovarni, drugega pa premikalna lokomotiva, tudi na dolu,
sko ljudstvo, ko se vzbudi v njem narodnostno prepričanje, ko ga bodo poučili o pravicah, ki mu gredo, naj si bo tudi v mejah, potegnjenih od cesarskih ukazov ... potem ne bo noben sovražnik več strašen; prenehati mora divja sila; zginile bodo tolpe podivjanih uradnikov; široko, na stežaj se bodo odprla vrata izobrazbi, omiki in blagostanju ... in dvajset milijonov Poljakov, vsi oživljeni z istim duhom svobode in bratstva, bodo naredili novo dobo v zgodovini človeštva, bodo vsem drugim vzor in zgled, odprli bodo nova, lepša pota vsem ljudstvom, zatiranim ocl nasilja in pogreznjenim v brez-dušnosl, ali pa v brezmiselnem uživanju blagostanja.
»Dalje! in s tečajev svet porinimo na pota nova ...«
Pričel jo deklamirati sam sebi in z bliščečimi očmi je gledal pred se, kakor da vidi pred sabo v živih barvah oni prihodnji svet, svet novi in lepi.
Ponos mu je legal na prsi, da on z lastnim delom pomore clo uresničenja teh stremljenj in hrepenenj.
S preziranjem in zaničevanjem je gledal na poprejšnja svoja mladeniška leta, ko jc v brezdelju in brezplodnem domoljubju gubil čas in sredstva...
Komaj leto pripada krogu mladine, ki se peča z delom in ve, za čim stremi, po kakšnih potih, in ima pred sabo jasni, svetli, krasni cilj, katerega ne zatemni niti življenje, muka, niti smrt..,
Tovariš ga je peljal k zborovanju in naenkrat so mu padle mrene v oči, zagledal je in spoznal dobrodelno soln-ce vere in stremljenja po jasni prihod-njosu... do onega trenotka je bil brezdušna igrača, ki je gubila svoje življenje na zabavah, veselju, nizkem razkošju ... in naenkrat se je začutil človeka dela in misli.
Pogledal je na ljudi, ki so delali na polju s čustvom bratstva in ljubezni. V njegovih očeh so bili ti ljudje ono polje, na katerem hoče delati in prinesti jim hoče bakljo prosvetc, sreče, svobode. Dolati hoče od temelja, cla bi bilo poslopje prihodnjosti toliko trajnejše, močnejše. Videl jc to poslopje v svoji duši in občutil je v tem trenotku polno mero sreče prihodnjih rodov.
Tu je zagledal nekaj korakov pred sabo Marcelka, ki je šel precl njim s koso na rami in katerega je poznal, ker jc večkrat delal pri njih.
Pognal je konja in sc vzravnal:
»Dober večer!«
»A, gospoclič je! Dober večer!«
»Zakaj pa Marcelek ne prideš k nam na delo?«
»Ko bi imel čas?«
»Ali nisi še požel svojega žita,« se je nasmehnil.
»E, moje jc že davno v mlinu, ker nam kruha primanjkuje... tocla žito drugih ljudi gre v nič.«
»Kam pa greš s koso zvečer?«
(Dalje.)
— Umrl je v Ogrskem Brodu dr. Ven-cel grof Kounic, bivši češki državni poslanec.
Koroške novice.
k Poraz Slovencev. Na Brdu pri Šmohoru v Ziljski dolini so zmagali 8. t. m., kakor poročajo nemški listi, pri občinskih volitvah nemški naprednjaki v prvem in' drugem razredu. V tretjem razredu so zmagali Slovenci z -48 glasovi. Do sedaj je bil tudi drugi razred v slovenskih rokah.
NOVI ŠKANDAL NA OGRSKEM.
Lukacsu in Tiszi groze s tožbo.
Splošna prometna družba je pisala Lukacsu in Tiszi pismi, ki jih je neki kraljevski notar odposlal. Lukacs se poziva, da naj to, kar je obljubil (dovolitev igralne banke proti napitnini 1 in pol milijona kron vladni stranki), v osmih dneh izpolni, ker ga bodo sicer tožili. Tudi Tiszo so pozvali, da naj drži, kar je Lukacsu glede na igralno banko obljubil in da naj igralno banko v osmih dneh dovoli, ker ga sicer tožijo.
Ljubljanske novice.
lj Okrašenje Ljubljane z zastavami pohodom stoletnice bitke pri Lipskem. Ljubljanski župan je izdal sledeči razglas: »V soboto 18. t. m. preteče 100 let, odkar se je bila pri Lipskem velika bitka, ki se je je zmagonosno udeležila tudi avstrijska armada. V proslavo 100 letnice tega zgodovinskega dne in v spomin padlim vojakom, med katerimi so bili tudi Slovenci, dal bom v soboto okrasiti mestno hišo in druga mestna poslopja z zastavami. Vabim ljubljansko občinstvo, da stori enako.
—	V Ljubljani, 15. oktobra 1913. Župan dr. Ivan Tavčar.« — Tako ljubljanski župan, »Slovenski Narod«, čegar lastnik je župan, se pa iz proslave norčuje.
lj V proslavo stoletnice bitke pri Lipskem bo v petek na predvečer vojaški mirozov. Ob pol 9. uri zvečer bo vojaška godba igrala pred magistratom. V soboto ob 9. uri dopoldne bo v Zvezdi vojaška maša.
Ij Povodom vojaških slavnosti, ki se bodo v spomin bitke pri Lipskem dne 18, t. m. na Kongresnem trgu vršile, se bo južni del Kongresnega trga in srednji del Zvezde ta dan od 8. ur^ zjutraj do zaključka slavnosti, to je približno do 10. ure dopoldne, za splošni promet zaprl.
lj Pouk I. tečaja slovenske stenografije S. K. S. Z. se prične jutri, v petek, ob pol 8. uri zvečer v Slov. trgovski šoli na Kongresnem trgu. Kdor bi se želel v tem cenenem kurzu učiti stenografije, naj pride jutri k prvi uri.
lj Umrl je v deželni bolnišnici č. g. BlažDekleva, vpokojeni župnik iz Škofje Loke, v starosti 70 let. Pokojnik je bil roi i1 v Zarečju, občina Trnovo, postojnski okraj. R. I. P.!
lj Hrvatska opera. Povodom gostovanja hrvatske opere v Belgradu je prinesel najodličnejši srbski literarni zbernik »Srp-ski književni glasnik« obširen in izredno simpatičen članek iz peresa profesorja glasbe Miloja Milojeviča. Iz tega strokov-njaškega spisa naj navedemo vsaj nekaj vrst, da opozorijo na veliki umetniški užitek, ki se n-m obeta z gostovanji iste hrvatske opere zagrebškega kralj, zemalj-skega kazališta v Ljubljani. »Svoja gostovanja — od 17. maja do 1. julija — je izvela hrvatska opera v polnem smislu besede sijajno. Ona razpolaga z materijalom prvega reda. Ima pevce redkih sposobnosti, ima umetniške vodje
—	kapelnike od smisla in okusa, od šole in inteligence; ona je danes najres-n e j š a ustanova te vrste na slovanskem iugu, edina naša ustanova, ki nas zna i nepremagljivo silo zanašati v novo življenje, polno čarobne umetnosti. Nad vsemi člani hrvatske opere stoji kot igralec in pevec nedvomno Marko V u š k o v i č. On je umetnik, čegar tehnika stoji na višini in ga usposoblja, da kreira verno najfinejše psihične momente junaka, da je vedno drugi, ker je cel umetnik. Tehnika njegovega grla je edinstvena, ekonomija glasa neizmerna. Vse dinamične nijanse izvaja absolutno dovršeno.« O lirski primadoni gospej markizi Maji de Strozzijevi piše profesor Milojevič: »Silna igralka in izrazita pevka! »Madam Butterfly« je pela zares fenomenalno. Kot Filina v »Mignon« je pokazala svoje izredne vrline — dobro koloraturno tehniko, dobro šolan glas in dober smisel za svojo umetnost. To je igralka in pevka nenavadnih sposobnosti, lepih gest, izrazite mimike in toplega glasu.« O dramatični primadoni gdč. Miri Ko-roščevi piše: »Dramatski sopran, izdelan in zdrav. Lepa pojava, smiselne geste in dobra igra te umetnice zadovoljavajo docela. V »Aidi« je polna divjih gest in močnih drarnat9kih akcentov. Kot »Jela« v sPovratku« je imela mnogo bujnega življe-nia in krvi.« Prvi iunaški tenor je Stani-
slav Jastrebski, »dostojen partner svojih kolegov. Njegov lepi in sveži, silni in dobro šolani, gibki in lahki glas osvaja ter je bil tudi on poleg ostalih predmet velikih ovacij. Najboljši mu je bil »Lenski« in »Linkertcn«; vrlo dobro je izgledal kot »baron Trenk«. Vedno jc dobro razpoložen in poje z dobro voljo.« O naši rojakinji Irmi Polakovi piše: »Irma Polakova ima organ in šolo, za katera bi jo mogle zavidati mnoge glumice prvorazrednih odrov. Ona je vedno dobra in sveža.« O prvem lirskem tenoristu Lowczynskem, prvi mezzosopranistki gospej Horvatovi, basistu Toši Lesiču, prvem operetnem in opernem tenoristu Zv. Strmcu, prvi altistki gdč. Mercedes Valenti poročamo prihodnjič. Prof, Milojevič je zaključil svoj članek z besedami: »Dokler ne dosežemo svoje opere, naj prihaja k nam vsako leto hrvatska opera! In na dalje časa. Ta opera je odlična, razpolaga z materijalom prve vrste in ima i z -vrstne pevce in artiste, umetniške kapelnike, zrele in izkusne muzike. Ta opera naj dviga naše duhove in dokaže, da oni narod, ki nima volje in smisla za to vrsto umetnosti, nima pravice zvati se kulturen narod!« Ta vzorna opera gostuje tudi pri nas z vsemi svojimi solisti, s svojima zboroma in s svojim velikim orkestrom prvič že prihodnji teden 22. in 23. t. m. dva večera zapored. Krasni sprejem, ki ga ji je priredilo občinstvo v Belgradu, Sofiji, Sa-rajevem, Spljetu in Zadru, gotovo ne bo nič manjši v naši Ljubljani.
lj Prvo gostovanje opere kralj, zemalj. kazališta v Zagrebu se vrši v sredo, 22. t. m. in v četrtek, 23. t. m, zvečer. Obakrat se poje velika Verdijeva opera »T r o v a t o r« (Trubadur) z gospema Jughovo in dr. Horvatovo, gospodi Vuško-vičem, Jastrebskim, Križajem in Strmcem v glavnih ulogah. Vstopnice se od jutri nadalje dobivajo pri gospej Češarkovi.
lj Pogreb junaka. Danes popoldne se je vršil pogreb g. M. Zittererja vit. pl. Časa Cavalchina, majorja v pok. Pokojnik se je udeležil leta 1849 vojne v Romagni in bojev ob Cremoni, leta 1859 bitke pri Solferinu in leta 1866 kot nadporočnik 66. pešpolka bitke pri Ku-stoci. V tej bitki se je posebno odlikoval. Ko ste 17. in 18. divizija pešpolka št. 66 pod vodstvom stotnika Haaga napadla dobro utrjeno in hranjeno posestvo Časa Cavalchina v dolini Moli-menti, se je zgrudil stotnik Haag pri naskoku na vrata, zadet v čelo. mrtev na tla. Nadporočnih Zitterer je brez odloga stopil na njegovo mesto in vdrl na dvorišče. Akoravno je bil pri tem na levi roki težko ranjen, je peljal svojce, kakih 50 po številu — ostali so morali odbijati sovražne napade — naravnost preko dvorišča proti glavnemu poslopju je vdrl v prvo nadstropje, odkoder je sovražnik z vso ljutostjo streljal na Avstrijce. Imel je sovražnika pod seboj v pritličju in nad seboj v podstrešju, ranjen je bil od sovražno krogljc na levem očesu in levi strani prs, toda gonil je nasprotnika v hudem celournem boju iz sobe v sobo. v podstrešje poslopja. Ko so končno proti 2. uri popoldne dospela avstrijska oja-čenja, je v podstrešju stisnjeni sovražnik videl, da je vsak odpor zaman in se udala nadporočniku Zittererju. Nasprotnikov je bilo 50 mož in štirje častniki. Za ta junaški čin je cesar odlikoval nadporočnika Zittererja z redom železne krone III. vrste in s plemstvom. Pozneje se je Zitterer udeležil tudi vstaje v Dalmaciji leta 1869. Po končani službeni dobi se je nastanil v Ljubljani, v svojem rojstnem mestu, kjer je bil tudi od someščanov izvoljen v občinski svet. Zitterer je bil do svojega zadnjega trenotka nenavadno duševno in telesno čvrst. Naj počiva v miru, zaslužni vojak, po dolgih bojih!
lj 601etnica zdravniškega delovanja. Gospod dr. Dčmeter Bleiweis-Tr-steniški je kot predsednik Društva zdravnikov na Kranjskem včeraj poselil g. železniškega zdravnika v pok. J. T h o mit za ter mu je v imenu društva iskreno čestital k izredni slavnosti 601etncga zdravniškega delovanja. Obenem mu je v imenu društva izročil častni dar. Železniški zdravnik J. Thomitz je že od ustanovitve društva, to je od leta 1862 sem, vesten društve-nik ter je bil ob društveni 401etnici izvoljen častnim članom. Jubilar, ki jc leta 1853 promoviral na tedanji kirur-giški šoli v Gradcu, je sedaj v 83. letu svoje starosti, pri tem pa duševno in telesno izredno zdrav in krepak ter obče priljubljen kolega in someščan.
lj Iz magistralnega gremija. Na včerajšnji seji je magistratni gremij ljubljanski sklenil podeliti trgovcu s papirjem Ivanu Gajšeku koncesijo za prodajo šolskih knjig, molitvenikov, podob itd. ■— Občinskemu svetu se predlaga, naj se nabavijo 2a policijske stražnice rešilne omarice, Ki obsegajo vse potrebščine za prvo pomoč v slučaju nezgod. Za nabavo se naj dovoli 500 K; za nadomestitev porabljenih snovi
bo treba po 50 K na leto. — Mesarju Ko-privcu se dovoli v lopi na vogalu Martinove ceste in Prisojne ulice prodaja mesa; sosed Marinko, ki je ugovarjal, češ da bo mesarski obrat neugodno vplival na na-jemščine v njegovi hiši, se odkazuje na pravno pot. — V Krapševi kavarni v Škofji ulici se dovoli zgradba betonske terase. — Topničarskemu polku št. 7 se provizorično dovoli zgradba svinjakov za vojašnico. — Dragotin Hribar je naznanil, da trpi dimnik njegove tovarne zaradi razstreljeva-nja v Ljubljanici. Komisija je dognala, da je nastavek na dimniku razrahljan. Naroča se tovarnarju, naj odstrani ta nastavek ali pa ga popravi. — Mestna cbčina prevzame nagrobni spomenik Adamiču in Lundru brez obveznosti v varstvo in ga deponira v posebnem oddelku skladišča v mestni jami na Kodelijevem. Dosedanje stroške, kolikor še niso pokriti, naj poplača dr. Ko-kalj iz sredstev, ki so bila nabrana za spomenik. — Fran in Ivana Dolšak, stanujoča v Prečni ulici, prosita, naj se jima dovoli 4 do 6 prostorov za prodajanje pečenega kostanja. Ker ne gre, da bi se monopoli-ziral ta obrt, se jima dovelita dva prostora, in sicer pred južnim kolodvorom in pri dekliški šoli pri Sv. Jakobu. — Nekatere prošnje za prodajanje slaščic, klobas itd. se odklanjajo, — Prošnja Petra Kozine, da sme na vseh mostovih napraviti reklamne table za svoje čevlje, se odklanja. — Ukazuje se, da se odstrani nedovoljena in ne-estetična reklamna tabla nasproti pošti. — Alojziju Mateliču se dovoli nadaljevanje plakaterslce obrti Petra Mateliča. Tudi kiosk pred pešto se dovoli, služiti pa sme le za objavljanje plakatov in se mora dodelati po odobrenju načrta. — Prošnja fotografa Štefana Rovška za kinematografsko koncesijo se odklanja.
lj Izum domačega obrtnika. Velik nedostatek naših današnjih peči in štedilnikov je v tem, da kadarkoli se kurilna vratica odpro, letč ogorki in pepel na tla, ki se vsled tega ponesnažijo in celo obžgo. Tudi kaka nesreča se lahko pripeti, ker je znano, da se otroci kaj radi sučejo okrog štedilnikov. — Vsem takim neprilikam se izogne, kdor d& k svojemu štedilniku pritrditi kurilna vratica, kakršne je izumel in jih izdeluje tukajšnji ključavničarski mojster Ivan Meglič v Prulah št. 6. Vzorec takih vratic je videti v izložbenem oknu tvrdke F, P. Vidic & Ko. v Prešernovi ulici št. 3. Stranke, ki so si taka vratica že omislile, se izražajo zelo pohvalno o njih, zlasti še, ker se pritok zraka izborno regulira. Gospod Meglič je priglasil svojo iznajdbo pri patentnem uradu na Dunaju in je ravnokar dobil obvestilo, da se njegov izum v zmislu § 57, patentnega zakona objavi z veljavnostjo od 28. svečana t. 1.
lj Kaj pripovedujejo Macedonci? Piše se nam: Danes sem imel priliko govoriti z 48 letnim posestnikom iz sela Drze, ki je oddaljeno kakih pet ur hoda od Prilepa, Kuzmanom Naumovom, ki je bil dosedaj pet let v Ameriki, a ko je doznal, da so njegovo selo zavzeli Srbi, se je povrnil nazaj. Mož je močan, ima sivkaste lase in brke in je prav ljubezniv. Naumov je ože-njen, ima doma malo posestvo, ženo Ivano, sina Petra in Ugrina ter hčerki Blagonjo in Cveto. Na njegovi zemlji raste pšenica, rž, koruza, ječmen in pridela tudi nekaj vina. Živine ima skupno do 36 glav, in sicer 30—32 ovac, dva vola, kravico in enega konja. Pod turškim jarmom je prebivalstvo silno trpelo. Samo Doumov je moral plačevati okoli 100 K našega denarja direktnega davka, za vsako ovco 6 pija-strov, poleg tega pa še 70—80 vreč žita kot desetino. To si je pač Turek sam odmeril. Vreča je tehtala okoli 70—80 kg. Če turški eksekutorji niso mogli vsega tega dobiti, so pele po ubogih srbskih plečih batine, da je bilo jej! Tudi nekako srbsko šolo so imeli v selu Dzrze, ki šteje 30 hiš, a tako, da so kmalu zopet vse pozabili, ko so zapustili šolo. Ako bi narod ne bil tako z davki in desetino preobložen, bi se dalo pač živeti. Ker je pa bil pritisk le prekrut, so macedonski gazde drug za drugim začeli popuščati svoje domove in družine in odšli v Ameriko. Sedaj, ko se je izpolnila njihova srčna želja, da so jih bratje Srbi oprostili iz turškega jarma, se vračajo z boljšo nado v svojo domovino.
lj Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 325 glav, in sicer 177 volov, 78 krav, 47 konj, 18 telet in 5 prašičev.
Zadije vesli.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA NE GRE NAPREJ.
Dunaj, 16. oktobra. Položaj je vsled stališča čeških Nemcev, ki se spravne konference pri grofu Sturgkhu zaradi navzočnosti cesarskega namestnika grofa Thuna niso udeležili, postal precej težavon. Ako bi cesarski namestnik Thun vsled tega res nameraval odstopiti, kakor se govori, bi tudi stališče grofa Sturgkha, ki je s Thunom solidaren, bilo omajano. Znano pa je, da krona grofa Tliuna trdno drži. Koncem tega meseca so vrši seja nemških poslancev iz Češke. O soravnih Dogaja-
njih sc sodi, da se sploh ne bodo mogla nadaljevati.
SPOMIN NA BITKO NARODOV.
Dunaj, 16. oktobra. Danes se je med veliko udeležbo občinstva na Schwarzen-bergovem trgu izvršila ob navzočnosti dvora vojaška stoletna spominska slavnost na bitko narodov. Vršila se je vojaška maša, nakar jc cela dunajska garnizija de-filirala.
Dunaj, 16. oktobra. Cesar Franc Jožef jc položil na spomenik kneza Sclnvarzenberga venec z napisom: Slavnemu feldmaršalu Franc Jožef I. Ta hip so se povesile zastave, generali in častniki so salutirali, ljudstvo se je odkrilo in cesar sam je, zroč na spomenik, salutiral. Oddalo se jo 20 strelov. Nato so čete pred cesarjem defili-rale in se svirajoče vrnile v svoje ubi-kacije.
HRVATSKO VPRAŠANJE SE »REŠUJE«.
Zagreb, 16. oktobra. Baron Sker-letz se poda prihodnji teden na Dunaj, kjer ga bo sprejel cesar, nakar se vrne v Zagreb, da zopet vodi banske posle. Na predlog komisarja pokliče Tisza tc dni k sebi grofa Erdodyja, eksbana To-mašiča, Podrinskega, Badaja, Pintero-viča in Kršnjavija, da se posvetuje z njimi glede rešitve hrvaškega vprašanja.
AVSTROFILSKI KURS V SRBIJI.
Belgrad, 16. oktobra. »Srpska Zastava« nastopa za Avstriji prijazno politiko in napada Pašiča, češ, aa je dvorezen.
POLET GORICA — DUNAJ.
Dunaj, 16. oktobra. Nadporočnik Els-ner se je z aeroplanom vrnil iz Gorice na Dunaj.
SRBSKA VLADNA IZJAVA O ZASE-
DENJU ALBANSKIH KRAJEV.
Belgrad, 16. oktobra. Oficielni komunike izjavlja, cla so srbske čete dobile nalog, da ne smejo delj v albansko ozemlje prodirati, ampak se ob zavzetih pozicijah ustaviti in tam ostati, dokler sc vprašanje meja definitivno reši. Ako bi Albanci s svojimi napadi nadaljevali, se imajo srbske čete omejiti pa. defenzivo.
GRČIJA IN TURČIJA.
Carigrad, 16. oktobra. Porta je velesilam poslala noto, v kateri razjasnjuje, zakaj je Dardanele za grške parnike zaprla. Porta se v očigled počasnemu poteku pogajanj z Grčijo mora pred eventualnimi presenečenji zavarovati. Govori se, da grško vojno brodovje namerava Dardanele napasti.
Atene, 16. oktobra. V včerajšnji konferenci grških in turških mirovnih delega-tov se je razpravljalo o uvodu in 6 členih Rešid-begovega mirovnega načrta. Dosegel se je sporazum.
RUDNIŠKA NESREČA V CARDIFFU.
Cardiii, 16. oktobra, Nanovo so izvlekli iz jame 49 trupel. 368 delavcev je še zasutih. Ni upanja, da bi bili živi. Število družinskih članov zasutih žrtev znaša 1500. Materialna škoda rudniške družbe se ceni na 100.000 funtov šterlingov.
SRBSKE GIMNAZIJE IN UNIVERZA V
STARI SRBIJI IN MAKEDONIJI.
Belgrad, 16. oktobra. Osnovale se bodo srbske gimnazije v Skoplju, Prilepu, Bi-tolju, Djevdjeliju, Dojranu, Štipu, Velesu, Kumanovu, Kratovu, Prizrenu, Novem Pa-zaru, Prištini, Sjenici, Prijepolju, Tetovu, Debru in Ohridu. V Skoplju se osnuje tudi univerza, in sicer že leta 1914/15. s pravno in filozofsko fakulteto,
ENVER BEG.
Carigrad, 16. oktobra. Zdravstveno stanje Enver bega je ugodno.
RAZPUŠČENO JUGOSLOVANSKO DIJAŠKO DRUŠTVO.
Zagreb, 16. oktobra. Od aretiranih dijakov, ki so zapleteni v afero razpu-ščenega jugoslovanskega dijaškega društva, je Kakič izročen sodišču, En-cllicher je pa za pet let, izgnan iz Dalmacije.
VELEMORILEC.
Moskva, 16. oktobra. Tu so zaprli posestnika nekega konccrlnega lokala Maleskega, ki jc na sumu, da je 11 žena umoril.
NAPAČEN SUM.
Budimpešta, 16. oktobra. Policija misli, cla zaradi tatvine zaprti lončarski pomočnik Eder ni morilec Mici Schmidtove.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Liverpool, 16. oktobra. Brzovlak Manchestcr je v manehesterskem kolodvoru zadel na drug vlak. 10 oseb jc mrtvih, več ranjenih.
ZOPET POŽAR NA MORJU.
Haliiax, 16. oktobra. Na parniku družbe »Urania«, ki se tudi zove »Urania«, je na potu v Ameriko izbruhnil ogenj. Parnik je kijub temu dc.plul do Halifaxa, kjer so ogeni noiJasili.
HRVAŠKI IZSELJENCI V INOMOSTU USTAVLJENI.
Inomost, 16. oktobra. Tisti hrvaški izseljenci, ki jih je policija, kakor smo 15, t. m. poročali, v Inomostu ustavila, so bili ustavljeni, ker so imeli ponarejene potne liste. Poslali so jih nazaj domov. Ponarejene potne liste so jim agentje za drag denar preskrbeli.
TAJNA TVORNICA SAHARINA V KRAKOVU.
Krakov, 16. oktobra. V mestnem delu Kasimirsz je policija izsledila tajno tvornico, v kateri so izdelavali saharin. Tvorničarja in več agentov, ki so celi Galiciji saharin prodajali, so zaprli, saharin pa zaplenili.
KOTEL RAZPOČIL.
Dva delavca ubita — 12 ranjenih.
Varšava, 16. oktobra. V Jekoterino-slavu je razpočil kotel. Ubita sta dva, smrtnonevarno ranjenih je pa 12 delavcev.
Štajerske novice.
š Duhovniške vesti. Č. g. dr. Janez Jančič, župnik v Št. Petru v Savinjski dolini, je bil povodom posvetitve novega velikega oltarja imenovan za knezoškofij-skega duhovnega svetovalca. Čestitamo! — Č. g. p. Beno Čirič, kapucin v Murau na Zgornjem Štajerskem, je sprejet v mino-ritski red in je nastavljen za kaplana v Ptuju (minorilska župnija).
š »Štajerc« je dobil novega urednika. Linhart je šel na dopust. Pravijo, da ga je njegov ideal-šnops tako zdelal, da je postal resno bolan. Nadomestuje ga, kakor se nam poroča iz Ptuja, učitelj Kramber-ger, kateri je že dosedaj bil priden sotrud-nik šnopsarskega glasila. Čestitamo liberalnemu in nemškutarskemu učitelju k temu napredku! Tudi avanzma.
š Bela žena. V Solčavi je umrla daleč naokoli znana nekdanja lastnica Jovanij-ske hiše v Logarski dolini, 88letna občinska ubožica Marija Erjavc. — V Rožni dolini pri Ljubljani je umrl Anton Bezjak, doma od Sv. Lovrenca v Slov. goricah, star 67 let. — Pri Sv. Benediktu je umrla na zastrupljenju mladenka Ivanka Pivec. Revica je postala žrtev nekega brezčast-nega štajercijanca.
š Vlom, Neznani zlikovci so vlomili pri trgovcu g. Gorinšeku v Mestinjem pri Šmarju. Odnesli so denarja za 22 K in blaga za okoli 20 K. Isto noč so vlomili tudi pri Rupniku v Stranjah ter so odnesli precej denarja in blaga.
š Občinske volitve se bodo vršile dne 20. t. m. v občini Spod. Gasteraj v Slov, goricah, kjer je županoval znani strastni štajercijanec Dominik Koser. Volivni boj bo hud, ker je baje obljubil nemškutarju Koserju pomoč njegov debeli prijatelj šentlenartski dr. Milan. Sploh sklepa ta član glavnega odbora Narodne stranke vedno pakt z najhujšimi nemškutarji proti našim slovenskim možem. Pozor!
š Poroka. Pri Novi cerkvi blizu Celja se je dne 13. oktobra poročil vrl naš mladenič g. Jožef Arlič z gdčno. Alojzijo Ste-pihar, članico Marijine družbe. Na mnoga leta!
š Ustrelil se je v Vitanju trgovec z lesom Jožef Fiausch.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V LIVER-POOLU.
(Šest mrtvih.) Liverpool, 16 oktobra. Ekspresni vlak, ki vozi v Manchester, je včeraj popoldne zavozil na postaji St. James v Liverpoolu (Angleško) v nek drug vlak. Izpod razvalin so izvlekli šest mrličev; sodijo pa, da je deset oseb mrtvih in da je veliko potnikov ranjenih.
Primorske vesli.
p Redek ptiček. Pretekli teden jc ujel orožniški stražmojster v Lovrani ptička, kakor se ga ne dobi vsak dan. Patruljiral je namreč o poldvanajstih ponoči s svojim podrejenim orožnikom po obrežju, ko mu pride nasproti mlad človek. Na vprašanje kdo je in odkod, je povedal neznanec, da je Madjar in da gre iskat dela v Opatijo. Pokazal je tudi svojo delavsko knjižico, a te sc je držala smola. Ko jo je namreč vlačil izpod suknje, mu je padel na tla — vet-rih. In to je bil povod, da so mladiča preiskali. Našli so pri njem več vetri-hov in izkazil na razna imena, ter re-volver in 34 patnn. Vlovili so baje zelo »zaželjenega« tička.
p Po 50.000 K je prišel. Mizar Rudolf Mingotti v Trstu je prišel v torek o polnoči v mestno bolnišnico in je izjavil, da mora kasirati 50.000 K. Moža so seveda čudno pogledali, na to pa so si ga pridržali, ker so videli, da je — blazen. Pri njem so našli malo steklenico s fenilovo kiselino.
p Krvava drama. V Trstu je stanoval že nekaj mesecev kot podnajemnik pri družini Car v hiši Valdirivo št. 15 trgovec Nikolaj Nicolassi iz Blancaville pri Kataniji. V svoji domovini je imel pred leti ljubavno razmerje z 33 letno šiviljo Agato Ciarnn-doro, katere mož je bil obsojen na 20 let v prisilno delavnico. Iz njujinega razmerja so nastali štirje otroci, od katerih je pa ena sedemletna dcklica ostala pri življenju, Ko je prišel Nicolassi v Trst, jc pričel razmerje s služkinjo Frančiško Zovi. Ciarmidoro je zvedela o tem razmerju, pripeljala se s hčerko v Trst in posetila svojega nekdanjega ljubimca. 14. t. m. dopoldne, ko ga je ponovno obiskala, je prišlo med obema do zelo razburljivih prizorov. Ko je ga. Car vstopila v sobo, da bi ju pomirila, je ustrelil Nicolassi na svejo bivšo ljubimko, ki se jc takoj mrtva zgrudila. Morilec je vrgel orožje proč in pobegnil ter ga dozdaj še niso dobili.
p 3000 K poneveril. Blagajniški sluga tržaške Bance immobiliare Ivan Fossa si je pri imenovanem zavodu v triletnem službovanju pridobil zaupanje predstojnikov. V zadnjem času pa je poneveril več zneskov in pobegnil. Z meje je poslal ravnatelju banke pismo, v katerem ga je prosil odpuščanja in priznal, da znaša vsota poneverjenih vsot 3000 K. Zasledujejo ga potom tiralice.
Mnenje gospoda dr. Otto E x n e r j a , primarija v sanatoriju v
B u b e n č u. Gospod J. Serravallo,
Trst.
Had Vam potrjujem dobre lastnosti in uspešnost Vašega železnate-g a k i n a - v i n a Serravallo pri bolnem organizmu. Jaz ga rad predpisujem in moji boliiki radi ubogajo, ker vedo, da vino Serravallo se ne vži-va samo prijetno, ampak da deluje tudi dobro.
B u b e n č , 10. januarja 1911.
Dr. Otto E x n e r.
Predzadnji teden! SreEkanje nepreklicno 25. oktobra 1913
loterija Jadranske razstave
Glevni dobitek v vrednosti K 100.000, ki se na željo izplafia tudi v gotovini.
Vsi dobitki vredni K 200.000.
Srečke po 1 krono	se dobe povsod.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I.kir.odd. dež.boln.
Brez posebnih naznanil, t
Potrtim srcem javljamo pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog ozir. j| sin in brat, gospod
Ludovik Tauses
pisarniški oficijar.t
15. t. m. popoldne ob 5. uri po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se bode vršil dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Nunska ulica št. 21 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadusnice se bodo brale v frančiškanski cerkvi.
,3197
LJUBLJANA, 16. oktobra 1913.
Žalujoči ostali.
I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
t
3198
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je naša ljubljena mati in stara mati, gospa
Antonija Mulaček
mag. uradnika vdova
sinoči ob 9. uri zvečer, po dolgem mučnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, stara 61 let izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb se vrši jutri dne 17. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanski nasip 56 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadusnice ee bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
Blag ji spomin!
Ljubljana, 16. oktobra 1913.
Žalujoči otroci in vnukinja.
I. slov. pogrebni zavod Fr. Turk.
za barvanje las
Potom priprostega česanja se pobarvajo sivi in rudeči lasje pristno plavo, rujavo ali črno. Popolnoma neškodljivo! Rabljivo leta iu leta. Na tisoče v rabi. Komad K 5-—
Razpošilja: I. SCHtlLLER, Dunaj III,
Krieglergasse 6 II. ust
Steckenplerd-
961
jo slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kožo in lepote. Vsakidair priznalnlce Dobi sc povsod a 80 vinariev.
SSa®?
ZAHVALA.
Za ljubeznjivo sočutje ob priliki smrti naše nepozabne matere, gospe
Anastazije Beck
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno se še zahvaljujemo da-rovateljem krasnih vencev, kakor tudi vsem udeležnikom pogreba.
Ljubljana, 16. oktobra 1913. 3191	Žalujoči ostali.
tJVgovsko bolniško in podporno društvo v £jubljani.
Št. 1162.
Vabilo.
3190
Prihodnjo nedeljo, to je dne 19. oktobra 1913 ob 10. url dopoldne se bode v kapeli Leonišča kot cerkvena obletnica našega društva v smislu pravil darovala
sveta maše
za prospeh društva, kakor tudi za dušno zve-ličanje vseh umrlih članov in dobrotnikov istega.
Podpisano ravnateljstvo se usoja najvljudneje povabiti k tej maši vse gospode častne, podporne in prave člane, kakor tudi vse dobrotnike in prijatelje društva.
Ljubljana, 16. oktobra 1913.
Ravnateljstvo bolniškega ln podpornega društva:
Alojzij Lilleg
ravnatelj.
Ivan Volk
tajnik.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, Iti. oktobra 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	1046
Pšenica za april 1914.....1131
Rž za oktober 1913.....8'02
Rž april 1914...... , .	8*81
Oves za oktober 1913 ....	7-26
Oves april 1914.......7-63
Koruza za maj 1914.....6'42
Sprejme sc takoj f:
IM
ni
M
® WJ	l^/.JUL	D
za krojaško obrt. Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod številko 3192. (Znamka za odgovor.)
Proda se lep
pia n i M a
po ugodni ceui. Obrniti se je pod im©. nom »TRIGLAV«. Poste restante, Ljub-liana.	3195
Steno - daktilograf
(tudi debatni)
slovensko-hrvatsko-italijansko-nemški z več-letno prakso, išče mesta. Ponudbe pod ,Trajnost' posterestante Trst.	3173
pripravna za društveno sobo, se takoj odda. Poizve se v pisarni dr. Ivana Lovrenčiča, Miklošičeva cesta štev. 8.
__31 f 9
Proda se malo rabljeno
KOLO
s prostim tekom in lotografičm
„KODAK"-aparat
za jako nizko cono pri: St. G. 28, poštnoležeCe, Radovljica, Gorenjsko.	.3193
Št. 22.212 ex 1913.
RAZGLAS.
V	soboto, dne 18. t. m. poteče sto let, odkar se je bila pri Lipskem velika bitka, katere se je zmagoslavno udeležila tudi avstrijska armada.
V	proslavo stoletnice tega zgodovinskega dne in v spomin padlim vojakom. med katerimi so bili tudi Slovenci, dal bom v soboto okrasiti mestno hišo in druga mestna poslopja z zastavami.
Vabim ljubljansko meščanstvo, da stori enako.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1913. 3194	Župan
dr. Ivan Tavčar.
Zamaške
iz probkovine za steklenlcc in sode v vseh velikostih ln kakovostih za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, droglste, mineralne vrelce in špec. trgovine Izdeluje tvrdka
Jelačin & Ko., Ljubljana.
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. — Električni obrat. — Direktni uvoz probkovine iz Španije tn Portugalske. — Zahtevajte cenik in vzorce! — Zaloga raznovrstnih stanjolovlh kapsljev za steklenice.	3196 12—1
X	X
X	X
X	x!
X	
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
X	X
m
□□anaaaaaaaanaaanaoaaaaaanaaaoi
D D D
D □
D
a
D D
_ D
□pa
" D D
a □
D
D
a □
D
r~*r innnnm it innt sr inr ir innnntjr at-ae « innnr^

moderčki in potrebščine za moderce,
rokavice, parfumerija, nogavice,
moderne ulasnice, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd., vse v največji izberi v modni trgovini za dame
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte.
D
Q -
a c
D D
S
3300
8 Q D D D
l
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliško Tiskarne«.
□□nDanaaannnnnannnnnnn^ununucjapi
bnanDannanapaanDPaannnnaaaEiano^
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, drZavni poslanec.