'>tcv. 33 — Leto V. PTUJ, 15. avgusta 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO Oi UPRAVA PTUJ. MLO. 0. NAOSTR. - riiLUiON IT. U« ČEKOVNI SACUN PRI NARODNI BANKI PTUJ STKV. 6«3-W32M UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V B A B L iOtt ROKOPISOV NE VRAČAMO ^.i, ^ TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 8.— v vroHh poletnih dnevih navadno Izumre tudi živahna politična delav- fiost po vsem svetu. Parlamenti večine driav odhajajo na počitnice, pa tudi vlade si prizadevajo, da v tem času fie načno kakšnega koli težjega vpra- ianja. Seve, če trenutni položaj to do- pušča ... In kljub temu pretekli teden ni mi- nil brez važnih mednarodnih dogod- }cov. Ozrimo se najprej na naše so- sede! vsem ozemlju anglo-ameriške cone STO raste odpor proti italijan- skim uradnikom, ki jih pošilja Rim v duhu sklepov londonske konference v tržaško civilno upravo. V mnogih slo- venskih vaseh je prebivalstvo v znak protesta zoper tako ravnanje izobesilo slovenske zastave, četudi je tržaška policija skušala to gibanje z zasliše- vanjem in zastraševanjem ljudi pre- prečiti, se ji to ni posrečilo. V Trst je pred dnevi prispel tudi znani ireden- tistični novinar Grazzini, da bi se pri svojih somišljenikih (t. j. tržaških ire- dentistih) »seznanil« s položajem. Pra- vijo, da namerava pozneje s svojimi članki »dokazati*i, da podpira tržaški demokratični tisk nihče drugi kot — Jugoslavija. Temu naj bi potem sle- dila nova, poostrena šovinistično-ire- dentistična protijugoslovanska kampa- nja. Kominformistična izzivanja na naših mejah se nadaljujejo. Vendar pa je svetovno javnost bolj pritegnil dogo- dek na grškem otoku GammM sredi ob- mejne grško-bolgarske reke Marice. Bolgari so namreč pred dnevi zasedli ta otok, tako da jih je morala grška vojska s silo izgnati. Grška vlada trdi, da otok pripada Grčiji, kljub temu pa je celotno zadevo prepustila v rešitev OZN. Bolgarski korak nas spominja na podobno ravnanje madžarske vlade z obmejnim otokom na reki Muri. Tre- nutno ne poročajo o kakršnih koli no- tih incidentih ob Marici, četudi sta obe strani skrbno pripravljeni. Po vesteh iz Budimpešte, Bukarešte in Prage so kominformisti pričeli »či- stiti« politični in upravni aparat. Pri- Kadete po stari navadi obtožujejo »raz- nih odklonov, nepazljivosti, izdajalske- ga dela« in tako naprej. Po vesteh iz Sofije je bolgarska policija aretirala jugoslovanskega državljana Veljkova, ker se je hotel vrniti v svojo domovino. To je menda bil odgovor na našo pro- testno noto, v kateri se pobijajo lažne bolgarske obtožbe, češ da so jugoslo- vanske obmejne oblasti pošiljale v Bolgarijo propagandni material ter več" krat streljale čez mejo in da so jugo- slovanska letala kršila bolgarski zrač- ni prostor. Jugoslovanska nota upra- vičeno trdi, da je bolgarska vlada s svojim obrekovanjem hotela samo opravičiti svojo protijugoslovansko go- njo. Po vesteh s havajskega glavnega mesta Honolulu se je konferenca zu- nanjih ministrov ZDA, Avstralije in Nove Zelandije, t. j. dežel tako ime- novanega pacifiškega pakta, končala brez posebnosti. Američanom ni uspe- lo, da bi partnerja pregovorili, naj sprejmeta v pakt tudi Japonsko. Zgo- dilo se je prav narobe. Zunanji mini- stri so sklenili, da začasno ne bodo sprejeli nobenega člana več. Kaže, da Avstralija in Nova Zelandija nič kaj ne verjameta japonski miroljubnosti, ker so ju dogodki druge svetovne vojne na- učili opreznosti. V Egiptu so zaplenili imetje kralja Faruka, general Nagib pa je v imenu vojske predložil vladi za- konski osnutek o agrarni reformi, ki naj bi — kot pojasnjuje v uvodu — od- pravil dosedanji družbeni, t. j. napol levdalni red. Posebni odbori bodo pri- čeli raziskovati škandnle, ki so se pri- petili v Egiptu za časa Farukovega vla- danja. Perzijski vladni predsednik Mo- sadik je prepričal tudi senat, da so ^ujni izredni finančni in gospodarski ukrepi v Perziji, s katerimi bodo lahko preprečili gospodarsko krizo. V ta na- ^cn je prosil ameriško vlado za 50 mi- lijonov dolarjev posojila. ZDA bodo Verjetno pomoč nudile, skušale pa bodo kakor doslej vplivati na dr. Mosadika., da naj čim prej s pogajanji reši britan- ^ko-perzijski spor okrog nacionalizirane ^afte. V sredo so se pričela ponovna po- dajanja med Francijo in Zah. Nemči- Jo glede rešitve posarskega vprašanja, ^e bodo pogajanja uspela, bo odprav- Ijeno dosedanje nezaupanje francoske- &a naroda do nemške miroljubnosti ter ugladila pot v francoskem parlamen- da bo v jeseni potrdil sprejem Zah. Nemčije v skupno zahodnoevropsko ^^rambno organizacijo. Seve brez žr- Tia račun Nemčije ne bo šlo, ker 'o Francozi po splošnem mnenju fran- coskega naroda že tako in tako preveč ^1'etrpeli prav od Nemčije. V Beogradu so pred dnevi uradno Poročili, da se bodo 19. t. m. pričela * avstrijskem mestecu Bad Gleichen- berg jugoslovansko-avstrijska pogaja- nja o dvolastnikih. Kakor kaže, gre samo za vrnitev onih avstrijskih po- sestev, ki jih ni zadel zakon o zaplembi imetja narodnih izdajalcev in okupa- torjevih sodelavcev. Narodni heroj, ljudski poslanec tov, K veder med volivci Ptuj, 12. avgusta (LP). V dvorani OK KPS se Je danes pomenil narodni heroj, ljudski poslanec Zvezne skup- ščine tov. Kveder Dušan s ptujskimi volivci-predstavniki množičnih organi- zacij o raznih zunanjepolitičnih in go- spodarskih vprašanjih. Kot je to že njegova navada, da pri- haja večkrat med volivce, Je prišel narodni heroj, generalni podpolkovnik JLA tov. Kveder Dušan tudi tokrat Iz Beograda v Ptuj, da se pomeni s predstavniki lokalne oblasti in mno- žičnih organizacij in volivci svojega poslaniškega volilnega področja o raznih tekočih problemih, predlogih, željah in pritožbah. Veliko dvorano OK KPS so pravo- časno napolnili ptujski predstavniki množičnih organizacij in z aplavzom pozdravili prihod poslanca, ki si vza- me vedno največ časa za diskusije z volivci v nasprotju s številnimi govor- niki, ki porabijo navadno največ časa za svoje referate, le ostanek pa za bežno in skromno diskusijo. Po burnem aplavzu v dobrodošlico in čestitke za odlikovanje z Redom narodnega heroja je pozdravil tovariša Kvedra predsednik MOOF tov. Vogri- nec Janko. Poslanec se je za čestitke zahvalil in pozval navzoče predstav- nike, naj v pomenku stavijo vpraša- nja, na katera želijo pojasnila. In res Stavili so mu nad 15 vprašanj, na ka- tera je tudi odgovoril. Večino volivcev so zanimala ztma- njepolitična in domača gospodarska vprašanja. Na vprašanje tov. Vogrinca o poslančevih vtisih iz časa kratkega bivanja na Norveškem so vsi z zani- manjem poslušali njegova tolmačenja vtisov z Norveške in Švedske, kjer je bil pred nedavnim na uradnem obisku. Predvsem je vse zanimala resnost, s katero gledajo v Norveški in Švedski na obrambo svoje domovine za slučaj napada s katerekoli strani, zlasti glede na svoj geografski položaj v sredi med SZ in ZDA. Norvežani organizirajo po zgledu Jugoslovanskih partizanskih enot iz časa vojne partizanske enote, ki se redno vadijo in so tehnično in strokovno pripravljeni na takojšnji odpor proti vsakemu vdoru, enako pa regularna vojska. Ženska organiza- cija »Lote« zbira In usposablja za obrambo domovine žene in dekleta, ki morajo vedeti ravnati tudi z lažjim orožjem. Vse poslančevo pripovedo- vanje Je opravičilo resnost, s katero tudi naše vodstvo in ljudstvo gledata na obrambo domovine v slučaju na- pada s katerekoli strani Zanimivi so bili tudi poslančevi od- govori na vprašanje glede dogovorov z Avstrijo, glede zadružništva na Dan- skem, politične situacije v Egiptu, glede spopada na bolgarsko-grški meji, glede Trsta, reorganizacije Zvezne in. Republiške vlade, stanovanjskega vpra-: sanja in drugo. Predsednik MOOF tov. Vogrinec Janko je predlagal, naj bi pomagal poslanec tov. Kveder Ptuju izposlo- vati kredite za dovršitev vodovoda in kanalizacije, ptujskemu garnizonu JLA pa zgraditev oficirskega doma s stano- vanji ter kredite za graditelje družin- skih hišic, v kolikor dobljeni krediti ne zadoščajo. Predmetna vprašanja so sprožili tov. Cucek, tov. Kanclerjeva in tov. Sprah. Tov. Knez Je sprožil vprašanje obnove cestnega mostu čez Dravo v Ptuju, ki ga ogrožajo povod- nji. Tov. poslanec Je pojasnil, da bo treba nekatera vprašanja rešiti v lo- kalnem merilu, za rešitev ostalih vpra- šanj pa bo nudil potrebno pomoč. Tov. Pernat Ludvik Je v imenu Sindikalne podružnice »Preskrbe« prosil poslanca tov. Kvedra za pristanek, da bi se ime- novala Strelska družina tega podjetja po njegovem imenu. Poslancev prista- nek in predlog tov. Pernata so navzoči sprejeli z aplavzom. Poslanec tov. Kveder Je ob koncu pomenkov pozval predstavnike mno- žičnih organizacij, da mu sporočajo osebno ali pismeno svoje predloge, že- lje in pritožbe, saj se rad potrudi in pomaga ljudstvu, kjer so le dani toza- devni p>ogoji. »Še pridite med nas« so mu dejali, nakar je predsednik MOF tov. Vogri- nec zaključil sestanek. V tovarni strojil ¥ Maispeikii so delili dobilek Majžperk, 12. avgusta (LP). Pred meseci, ko se Je začela razprava o družbenem planu, prevzemu podjetij po delovnih kolektivih in ob tem ome- njenih možnostih delitve dobička pod- jetij med člane delovnega kolektiva, Je bilo med delavci majšperške »stro- Jllke« mnogo takih, ki so zamahnili z roko, rekoč: »Ta nam zopet nekaj ob- ljublja.« Glede tega so bili sicer neko- liko upravičeni, saj jim nI ostalo pri- krito, da Je njihovo podjetje delalo vsa leta s plansko izgubo in ker v prejšnjem birokratskem vodenju podjetij in go- sx>odarstva sploh, na katerega »so bili \'^jeni«, do kaj takega sploh nI moglo priti. Prejšnji petek, dne 8. avgusta t. 1. so pa delavci in ostali člani delovnega kolektiva tovarne strojil v Majšperku imeli priliko spoznati, da so bile na- povedi izpred nekaj mesecev, ki so govorile o tem, kako se bo razdelil do- biček delavcem, resnične. Na skupnem sestanku delavstva je bilo določeno, da se 60 odstotkov skupno doseženega viška razdeli delavcem in ostalim članom ko- lektiva v sorazmerju s povprečnim me- sečnim zaslužkom, ostali del, 40 od- stotkov presežka pa se da v tako zvani izravnalni fond, v rezervo za morebitne slabše čase drugega letoš- njega polletja. Za člane delovnega kolektiva »stro- Jilke« je to dvoje presenečenj: prvo, da je njihovo podjetje postalo iz »pod- jetja s plansko izgubo« rentabilno pod- jetje, ki ustvarja dobičke in drugo to, da Je dobiček šel v roke tistih, ki so ga ustvarili. Vsak član kolektiva je v naslednjih dneh dvignil pri blagajni znesek svoje povprečne enomesečne plače. Ni ga bilo menda med njimi nobenega, ki bi mu ne šlo ob tej priliki na smeh. Kako pa tudi ne bi? Mnogi med njimi so, ki šele sedaj verjamejo besedam o uprav- ljanju podjetij po delavskih svetih in o vsem tem, kar je bilo s tem v zvezi v zadnjem času govora. V tovarni pa so v teh nekaj dneh ugotovili še druge razveseljive stvari. Delovni elan se Je namreč tako dvig- nil, da ga Je čutiti na vsakem koraku. In ne samo to, tudi povsod drugje Je opaziti, da delavci šele sedaj gledajo na podjetje kot da je res njihovo in to prav v vseh malenkostih. Po vsem vi- dezu je to zbudilo tadi delavski svet k večji aktivnosti, saj doslej pravza- prav nI bilo čutiti večjega njegovega vpliva v tovarni. Res počasi raste nje- gova zavest, toda je na poti, da bo ne- kega dne predstavljal resen gospodar- stveni kolektiv. Da je zainteresiran na dvigu tovarne, dokazuje njegova skrb za pocenitev proizvodnje, katere stro- ški so v zastareli tovarni silno visoki. Dvisle M« ifflice so mm MM V ea^t FL kom^re^a EPJ Ptuj, 9. avgusta (LP). Invalidske obrtne delavnice Ptuj so proslavile da- nes novo delovno zmago. Otvorile so novourejene poslovne prostore na Zg. Bregu-Ptuj, v katerih se bo nadalje razvijalo potrebno in aktivno invalid- sko podjetje, ki je doslej prebrodilo večje težave in si končno našlo pri- merno mesto za nemoteno obratovanje. Preko začetnih težav z nabavo ma- teriala, potrebnega orodja in strojev, z uvajanjem delovnega procesa, norm in evidence ter Izboljševanjem delovne discipline se je vodstvu posrečilo pod- jetje utrditi in uvesti red, dvigniti za- vest članov delovnega kolektiva, od- praviti tatvine orodja in materiala ter letne 100.000 din znašajoče izgube. Te- kom delovnega procesa izmenjani člani delovnega kolektiva so se začeli pod vodstvom tov. Rola resno boriti za dvig in napredek podjetja v nasprotju s prejšnjim poslovodjem, ki mu to ni uspelo. Nabava strojev je pripomogla do zvi- šanja normativov in do pocenitve Iz- delkov. Izredno slabi poslovni prostori so predstavljali za podjetje težko reš- ljivo vprašanje. Nepravilna razvrstitev strojev je ovirala delovni proces. Pod- jetje nI imelo združenih skladišč niti sanitarnih prostorov. Po mestu raztre- seni skladiščni prostori, les in izdelki na prostem in s tem zvezane tatvine in drugo je vplivalo na režijske po- stavke ter na cene izdelkov. Plansko delo podjetja je pripomoglo do dviga kvalitete izdelkov. Pet raz- glašenih udarnikov in več pohvaljenih delavcev ter nad dvamilijonski prispe- vek podjetja v družbeni proračun to potrjujejo. Novi finančni sistem, sprostitev trga, samostojno gospodarjenje ter produk- cija takih predmetov, po katerih je na tržišču povpraševanje, in druge spre- membe, so postavile podjetje pred nove preizkušnje. Iz trenutne stiske si Je podjetje pomagalo kljub pogodbam za dobavo voz brez novih faktorjev za les in železo. Kolektiv sam je predla- gal znižanje delovnih normativov za 32%, poleg tega pa podaljšal delovni čas za 3 do 4 ure, da so opravili delo v krajšem času in brez izgub. Delavski svet, upravni odbor In upravo podjetja so ti problemi silili k skupnemu reše- vanju vseh vprašanj. Prvotne redke seje upravnega odbora niso zadoščale, to pa tem manj, ker sta reševanje raz- nih predlogov spremljala oportunizem In neresnost upravnega odbora. Volja, zaupanje In upoštevanje važnosti poll- tičnogospodarske vzgoje vodilnega in proizvodnega aparata v podjetju so bili osnovni elementi upravnika tov. Sta- neta Vi carja, na podlagi katerih Je za- čelo podjetje vidno rasti. Rast podjetja je nujno zadela na po- sameznike, ki niso kolektivno delali niti mislili na napredek podjetja. Po- skuse razdorov, sporov in rovarjenj so hitro odstranili. Odprava taborov in zmanjšanega efekta dela Je olajšala delo za dvig podjetja. Nergače so od- pustili, pri ostalih pa dvignili smisel za odgovornost za prevzete naloge, mate- rial in stroje — in delo je steklo. Upravni odbor se je v celoti uvelja- vil in tudi uspešno izvršuje svoje na- loge. Doslej je imel že 23 sej ter na njih rešil številne predloge delovnega kolektiva. Uspehi delavskega sveta, enotnost kolektiva in delovna zavest prihaja zla- sti zadnje čase vedno bolj do izraza, kar dokazuje zlasti sklep zasedanja de- lavskega sveta o preselitvi podjetja s prostovoljnim delom članov. Pozneje so še sklenili, da bodo v počastitev VI. kongresa KPJ preselili material k novim obratnim prostorom ter da bodo te prebelili prav tako s prostovoljnim delom. Selitev In ureditev novih pro- storov so opravili, kot je bilo sklenjeno, v 3168 brezplačnih delovnih urah s pri- hranitvijo 110.800 din. V 3750 prosto- voljnih delovnih urah so uredili pro- store, montirali stroje, očistili delav- nice in uredili ograje, požarnovarnostne naprave in prihranili podjetju 131.250 dinarjev. Skupno so torej opravili 6918 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 242.130 dinarjev. Ideološkopolitično delo po sindikalni In mladinski liniji je tudi na višini. Na zadnjem sindikalnem sestanku so raz- pravljali o vodilni vlogi KPJ v našem družbenem življenju. V lepo urejenem delavniškem pro- storu zbrani kolektiv in gosti, pred- stavniki organov oblasti in množičnih organizacij so bili priča ponosnega za- držanja od najmlajšega do najstarej- šega člana kolektiva ob svečani otvo- ritvi novih obratnih prostorov, ki je bila vezana tudi na predhodno razde- litev 80.000 din kot presežka dobička. Z burnim odobravanjem je zagotovil kolektiv na tej svečanosti, da ne bo nikdar dovolil, da bi ga kdorkoli motil pri izvajanju nalog za zgraditev so- cializma in da bo vsestransko podpiral politiko našega državnega in partij- skega vodstva s tov. Titom na čelu. let prostovolinega ^asilstiz^a na Hajdini Hajdina, 6. avg. Te dni je preteklo! 40 let, kar so leta 1912 na Hajdini pri j Ptuju ustanovili prostovoljno gasilsko i društvo, ali kot se je takrat imenovalo Prostovoljna požarna bramba. V prvem letu udejstvovanja je ^telo društvo 21 članov. Takoj v začetku je vložilo vse sile v zbiranje sredstev za nakup briz- galne, kar se je tudi zgodilo že v na- slednjem letu. Prva svetovna vojna je povzročila v društvu precejšen zastoj, zato pa je takoj po njej življenje ponovno oživelo. Poseben napredek pa je zabeležilo v času od leta 1924 dalje, ko so bile pri- tegnjene v društvo mlajše moči. Leta 1928 si je društvo nabavilo prapor. V tem času so se začele pojavljati pri na- prednih gasilskih društvih že motorne brizgalne in prostovoljno društvo na Hajdini ni hotelo zaostajati Kakor je bilo društvo v drugem letu obstoja v skrbeh zaradi nabave prve brizgalne, se je isto ponovilo leta 1930, ko so skle- nili nabaviti motorko. Ta Je stala za ti- sti čas precejšen denar-. 32.000 dinarjev — toliko kot manjše posestvo. Cas Je zahteval od društvene opreme. vedno nove izpopiolnitve. Nastala je po- treba po gasilskem avtomobilu, ki bi omogočil hiter prevoz motorke na me* sto požara. V letu 1934 je društvo ku- pilo en in pol tonski Chevrolet, ki so ga preuredili za prevoz motorke in moštva. V naslednjem letu so zgradili še sušilnico za cevi ter dva vodnjaka. Življenje je v društvu zamrlo zopet leta 1941, ko je okupator zasedel našo deželo. Okupacija je povzročila društvu veliko materialno škodo. Tako so minevala leta dela prosto- voljnih gasilcev v Hajdini, v neprestani budno.sti nad narodnim imetjem ter življenjem, pa tudi v narodnostnem po- gledu je društvo v težkih časih stare Avstrije storilo svojo dolžnost. Mnoge sekcije (igralska, pevska itd.) v tem času so pomagale graditi in utrjevati nerodno zavest, kar je bilo posebno važno zaradi bližine nemčurskega cen- tra v Ptuju. Društvo Je tekom Štiridesetletnega obstoja kljub vojnam in drugim teža- vam storilo svojo dolžnost v vseh po- gledih. Ob 40-letnem jubileju je društvo pred velikimi nalogami gradnje gasilskega doma ter izpopolnitve gasilskega orod- ja, gradnje požarnih vodnjakov ter čim popolnejše izurjenosti ter pripravljeno- sti za pomoč ljudstvu v vsakem pogle- du, kar bo ob podpori ljudske oblasti ter vse javnosti brez dvoma tudi do- seglo. Pri nas PRIČAKOVANO ZNIŽANJE CEN INDUSTRIJSKIM IZDELKOM Prezldiju Ljudske skupščine FLRJ je predložen v odobritev predlog glede znižanja maloprodajnih cen raznim in- dustrijskim Izdelkom, katerim je že znižana stopnja akumulacije. Pričakuje se znatno znižanje malo- prodajnih cen zlasti za izdelke, ki jih je dovolj na tržišču In ki si>adajo v množično potrošnjo (steklo, peči, štedil- niki, izdelki polivinila, kovinsko po- hištvo, foto material, ribje konzerve, mlečne izdelke) in Izdelke, ki so po- trebni za izboljšanje in za razširitev kmetijstva (rezervne dele za mline, kmetijsko orodje, kamione, kmetijske stroje in motorje, traktorje in prikolice, umetna gnojila, gradbeni material in drugo). Dosedanje visoke cene so zavirale prodajo in znižanje ni vezano na boja- zen, da bo povpraševanje prekašalo po- nudbo. RUDNIK BANOVICI SI BO NABAVIL MODERNO SEPARACIJO Rudnik črnega premoga »Tito« v Ba- novičih vodi sedaj razgovore s franco- skimi in nemškimi tvrdkami za nabavo modeme separacije. Skozi separacijo bi v 14 urah šlo 6000 ton premoga, dela pa bi opravljalo samo 20 delavcev. Nova separacdja bi sortirala premog v iesi vrst ELEKTRARNO NA SLAPOVIH GACKE 2E GRADE Na pobudo OLO Otočac so začeli sredi julija na slapovih Gacke v vasi Švici pri Otočcu graditi hidrocentralo. Račimajo, da bo prihodnje leto dograje- na. Ko bo začela obratovati, bodo vse vasi v tem okraju dobile električni tok. ZLET »SVOBODE« V TRBOVLJAH V dnevih od 17. do 24. avgusta 1952 bo v Trbovljah zlet »Svobode«, za ka- terega je v vsej Sloveniji velilco zani- manje. Doslej je prijavljenih nad 17,000 udeležencev. Odbor za organiza- cijo zleta je prejel od prljavljencev- kolektivov, organizacij In ustanov že nad 110.000 dinarjev denarne pomoči. Na tem zletu bo med drugimi tudi nastopil Slovenski izseljenski i>evski zbor »Sava« iz Frandje, ki je prispel s skupino Slovencev na obisk iz Francije. 10. september - DflN JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE Stran 2 ^PTUJSKI TEDNIK* Ptul. 13. avguaU 1952 »Nekaj iz Leskovca v Halozah" Pod gornjim naslovom Je v 32. »te- vllki Ptujskega tednilca dopisnik V. J. li Leskovca orisal življenske razmere v katerih se nahaja haloško ljudstvo. Oglejmo si te razmere v lučd nekaj statističnih podatkov. Haloze, ki so ne- navadno živahno razčlenjene v sistem nepreglednih goric, merijo 293 km». Kljub razloženi naseljenosti, znaša v Halozah gostota naseljenosti 77 ljudi na I km». Z imenom Haloz označujemo vino- gradni predel ptujskega okraja, ki se razteza od reke Dravinje na jug do Hr- vatske. Vendar pa ni v vseh Halozah enaka slika. Glavno vinorodno področje je v spodnjih Halozah in proti Dravi- njl. V celem je samo 1903 ha haloške površine zasajene z vinogradi. Na nji- ve odpade 3360 ha, sadovnjake 587 ha, ♦ravnike-pašnike 9494 ha in gozdove 12.629 ha. Ob taki strukturi zemljišč ustvarijo Haloze letno cca 320 milijo- nov dinarjev dohodkov, pri čemer od- pade na enega prebivalca približno 15.000 dinarjev. Ta slika potrjuje, da Haloze pod sedanjim načinom proiz- vodnje res niso v stanju dostojno pre- reditl vsega haloSkega prebivalstva. Iz izračuna dohodka samega pa je raz- vidno, da 7,3% vinogradniških površin daje 44«/o celotnega dohodka Haloz; to pomeni, da je poleg živinoreje in sa- djarstva vinogradništvo najdonosnejša panoga gospodarstva v Halozah. Z ozl- rom na to in pa radi velike možnosti povečanja vinogradniških površin na račun pašnikov in delno njiv, se lahko dohodek haloške proizvodnje preko 100% poveča. Iz tega sledi, da je rešitev haloškega problema le v dobrem in razširjenem vinogradništvu, ne pa v gradnji indu- strije, za katero nimajo Haloze niti ene vrste slrovine, dočim so prirodni po- goji za vinogradništvo In sadjarstvo v obilni meri podani. Dopisnik V. J. iz Leskovca kakor tudi E, J, iz Paradiža trdita, da ni zasluž- ka, ker v kraju samem ni nobene Indu- strije. Da bi se zaslužek drugod dobil dopisnik priznava. Zaskrbljen je le o stanju preskrbe, ki po njegovem v na- ših industrijskih centrih in mestih ni urejeno, kar bi naj vplivalo na Halo- žana, da se ne zaposli izven Haloz. S to lažno trditvijo se je dopisnik uvrstil med one neix)znavalce na- le sodalistične družbene ureditve, ki podpirajo kulturno zaostalost nekate- rih naših ljudi v Halozah tn Jih odvra- čajo od boljšega življenja. Dopisniku In nJemu enakim svetujem, da si ogleda v Stmlšču, Guštanju, Mariboru In dru- god, v kakih modemih blokih stanujejo delavci med katerimi je tudi že precej Haložanov. Življenjske razmere so uredili že tako, da se ne nameravajo več vrniti v Haloze. S to škodljivo in hsložkemu ljudstvu sovražno propa- gando so dopisnikovi sovrstniki odvr- nili tisoče haloškega prebivalstva vsa leta po osvoboditvi od zaposlitve in za- služka, ki jim ga Je ljudska oblast pre- ko posredovalnic za delo nudila. Pisec članka je z lahkoto, morda za- vtetno prezrl vso dosedanjo skrb in pomoč, ki jo slovenska in jugoslovan- ska socialistična skupnost nudi in daje, da se težko življenje pomoči potrebnim olajša. Ta pomoč se Je poleg dodelitve zemlje In hlS jk) agrarni reformi izka- zovala ves čas v milijonskih zneskih sodaln« pomoči, ki jih socialno ogro- žene družine In osebe prejemajo, V obliki živilskih kart (brez oblačilnih) j« bilo celotnemu haloškemu predelu samo v letih od 1947 do 1951 dano 131,024.000 dinarjev. V obliki žitaric pa v letu 1950 In 1951 Se 30,050 000 dinar, jev. Upoštevajoč še pomoč Rdečega kri- ža, ki >i svojih razpoložljivih sredstev daje v haloSke predele in brezplačno zdravniško pomoč, pridemo še do mno- go večje vsote. Dopisnik je prav tako v veliki za- dregi glede haloške mladine, ki baje nima možnosti šolanja. Za vzgojo mla- dine posveča naša država veliko skrb. Enaka dolžnost glede vzgoje pa leži na starših samih, ki v neredkih primerih ovirajo lastnim otrokom možnost učenja. V haloškem predelu obstoj-I 12 osnov- rJh šol In 3 nižje gimnazije, ki jih Je ustanovil okraj po osvoboditvi. Na teh prosvetnih ustanovah dela skupno 77 učiteljev, ki imajo razen nekaj manjših izjem ogromno volje, da s svojim de- lom Izobrazijo haloško mladino. Tej skrbi In vnemi pa pogostokrat klubu- jejo ravno haloSki ljudje sami, da za- držujejo otroke doma, mesto da bi jih redno pošiljali v šolo. Okrajna statisti- ka to okolnost prav zgovorno potrjuje, saj je v tem predelu šolski obisk naj- .slabSI. Pravtako pa je iz statističnih podatkov razvidno, da vsako leto veliko število otrok konča svojo šolsko obvez- nost že v 3., 2. ali celo v 1. razredu osnovne Sol4. To ix)menl, da Ima le majhen odstotek haloške mladine sploh možnost v srednje in višje šole. Za uk v poklice je treba mladino pripravljati že od rane mladosti v predšolski in osnovno šolski dobi, to se pravi tudi do- ma, kjer prebije otrok največji del svo- je mladosti, česar pa mnogi, zlasti pa večina haloSkIh staršev ne zna. Iz nekoliko gornjih ugotovitev je že v precejšnji meri vsaj za objektivnega državljana razvidno, da Je precejšen del vzrokov haloškega siromaštva pri Haložanih samih. To dejstvo potrdi v mnogih primerih slaba obdelava vino- grada. Zanemarjenost do negovanja sadnega drevja, ki prinaša v sadnih le- tinah bogate pridelke, zanikmost do osnovne izobrazbe, M ima za posledico negospodamost pri velikem številu ljudi. Odločno pristopiti k odpravljanju lastnih slabosti, zaradi katerih so Haloze boli pasivne kot bi bilo potrebno, po- tem pa bo tudi država zlasti odslej na- prej v še večji meri nudila svojo kre- ditno pomoč, zlasti pa pri obnovi vino- gradov in graditvi cistern, kakor je to predvideno v desetletnem perspektiv- nem planu kmetijstva, P. A. Neupravičeno delo nakupovalcev Vitomarci, 13. avg. (LC) Organi : trgovinske inšpekcije ie dalje časa, ugotavljajo, da se v blagovnem pro- * metu dogajajo nepravilnosti predvsem ■ pri nakupovalcih. Ugotovitve so poka- i zale, da pri tem grešijo tudi upravni odbori K Z v raznih primerih zaradi nepoznanja veljavnih predpisov in tudi Iz brezbrižnosti odnosno malomarnosti \ poedlnih članov. Graje vredno je delo' nakupovalcev in predsednika upravne- ; ga odbora KZ Vitomarci v tem, da je ■ bivši predsednik upravnega odbora ^ Težak Jožef izdal formalna poobla- '. stila za nakup živine znanima prekup- ) čevalcema Rudolfu Roli iz Vitomarec; In Alojzu Padovniku iz Oblakov (že ka- znovana z denarno globo v letu 1951), da bi kot pogodbenika nakupovala za \ KZ. Registracije pri OLO Ptuj ti možje j niso smatrali za potrebno, verjetno pa; iz prepričanja, da jih OLO kot takšne ne bo registriral, Agilna nakupovalca! sta popolnoma samostojno pod firmo I KZ odkupila precejšnje število goveje' živine, telet In svinj, ne da bi upravni j odbor vodil nad njima kakšno evi- \ denco. Kupca sta si poiskala sama' plasman; nakupno in prodajno ceno' sta si sama skalkullrala, vendar staj bila toliko uvidevna, da sta dala 1 din, od kilograma žive teže nakupljene ži- ^ vine Kmetijski zadrugi. V tem primeru i je treba vsekakor pripisati krivdo v? prvi vrsti upravnemu odboru KZ, prav s tako pa ljudem, ki izkoriščajo zaupanje upravnega odbora KZ. — Glavni do-: blček se je vsekakor prijel Imenova- nega Rola in Padovnika. SllČen primer je ugotovljen pri KZ, Polenšak, kjer Je še agllnejšl Alojz' Gracer Iz Polenšaka po pooblastilu svoje žene Matilde, tajnice upravnega odbora KZ Polenšak, in predsednika Stanka Segule, vršil nakup živine zai KZ, ne da bi o tem kaj vedel OLO- Ptuj, ki Je edini kompetenten za njl-^ hovo registracijo. K tema se lahko še| pridruži KZ Trnovska vas z njenim' nakupovalcem Antonom Simoničem iz* Trnovske vasi. Tudi v tem primeru nlj smatral predsednik upravnega odbora i KZ Trnovska vas za potrebno registra-j cljo nakupovalca SimoniCa, ki se jej strinjal s tem, da bi ne bilo v Ptujui vpisano njegovo ime, sicer bi se lahko; zgodilo, da bi mu kot lastniku 20hai zemlje odmeril oddelek za dohodke pri| OLO Ptuj davek na postransko dober i zaslužek. Ko že omenjamo vrsto teh kršiteljev- iz Slovenskih goric, ne smemo pozabiti^ na KZ Destemik odnosno na Franca Korena Iz Destemlka, ki je na ustmeno pooblastilo upravnega odbora KZ na- kupoval živino pod imenom KZ, Jo samostojno odpremljal klavnici MLO Ptuj in tam prejel dvakratno provizijo v znesku 8283 din. Kot član upravnega odbora KZ Desternik se je tako daleč zapletel, da je naslovil prejemnika gornjega zneska na KZ Desternik, med- tem ko ta ni prejela niti od njega niti od klavnice MLO nikakšne gotovine. Klavnica je znesek njemu izplačala v celoti, prejem gotovine je podpisal, na dolžnost do zadruge pa je pozabil. Za nakupovalce in nabavljalce naj se jemljejo osebe s čisto preteklostjo In ne, da so v teh vrstah znani prekupče- valci in ljudje z večletnim zaporom za- radi protiljudskega delovanja. Takih in sličnih primerov Je na teri- toriju okraja več. Da se te nepravil- nosti odklonijo In odpravijo, dajemo v smislu obstoječih predpisov kratka na- vodila za nakupovalce in nabavljalce, istočasno pa tudi za upravne odbore KZ In podjetja, ki zaposlujejo odnosno nameravajo zaposlovati nakupovalce In nabavljalce pri raznih odkupih: »Odredba o prepovedi neupravičenega dela nabavljalcev in nakupovalcev« (Uradni list FLRJ št. 31/51) in naknadna navodila Zveznega sveta za blagovni promet so do nadaljnjega še aktualna. Po tej odredbi in navodilih lahko kori- stijo podjetja za nabavo Industrijskih proizvodov in kmetijskih pridelkov na- bavljalce. ki so uslužbenci podjetja v rednem delovnem odnosu In ki imajo stalno bivališče v kraju, kjer je sedež podjetja. Ti nabavljalcl lahko nabav- ljajo blago na celotnem področju FLRJ, vendar morajo imeti legitimacijo, ki jim jo izda podjetje (zadruga), potrdi pa Jo ob priliki registracije oddelek za gospodarstvo tistega OLO, v katerem območju ima podjetje (poslovna enota) svoj sedež. Na legitimaciji (potrdilu) mora biti slika, vsebovati pa mora tudi potrebne podatke o Identičnosti na-i bavljalca. Za nabavo kmetijskih pridelkov ne- posredno od proizvajalcev lahko pod- jetja uporabljajo nakupovalce, ki niso uslužbenci podjetja, temveč nakupujejo za račun podjetja na podlagi sklenjene pogodbe. Nakupovalcl ne morejo kupo- vati blaga od drugih podjetij (kakor nabavljale!), temveč samo neposredno od proizvajalcev. Za nakupovalce se lahko Jemljejo osebe, ki stalno prebi- vajo na sedežu podjetja oz. na sedežu poslovne enote. Nakupovalcl smejo na- kupovati kmetijske pridelke samo na območju, na katerem Ima podjetje oz. poslovna enota podjetja svoj sedež. To pomeni, če Je n. pr. poslovni sedež podjetja ali poslovne enote na sedežu okraja, Ima nakupovalce pravico na- kupovati kmetijske pridelke na pod- ročju tega okraja In na področju bliž- njega (sosednjega) okraja. Vsak naku- povalce mora Imeti legitimacijo (potr- dilo), ki Jo izda podjetje, potrdi jo pa ob priliki registracije oddelek za go- spodarstvo tistega okraja, na katerem Ima podjetje oz. poslovna enota svoj sedež. Postopek za Izstavitev legitima- cije in Izvršitev registracije za nabav- ljalce in nakupovalce Je enak s to raz- liko, da se v legitimacijo stavi klavzula »uslužbenec podjetja« odn. »v pogodbe- nem razmerju«, s tem pa je Jasno, da uslužbenci podjetja (nabavljale!) lahk^ kupujejo Industrijske in kmetijske pri- delke od proizvajalcev in pooblaščenih podjetij na celotnem teritoriju FLRJ, medtem ko pogodbeni (nakupovalcl) lahko kupujejo samo kmetijske pridel- ke neposredno od proizvajalcev na te- ritoriju okraja, kjer ima podjetje svoj sedež, in teritoriju bližnjega (sosed- njega) okraja, Opozoriti je treba podjetja, da rt gornjega v bodoče striktno pridržujejo in se ravnajo po citirani odredbi Itj danih navodilih, v slučaju nejasnosti pJl se naj obračajo na oddelek za gospo« darstvo OLO. Plenum Okrajnega komiteja LMS Ptuj v nedeljo, dne 24. t. m. bo v Ptdt. razširjeni plenum Okrajnega komit^u LMS, 8 sledečim redom: 1. O današnji vlogi in nalogah Liyj, 2. Kadrovska vprašanja; ' 3. Tekmovanje na čast VL kongrei. KPJ. Plenum bo v prostorih OK KPS, , pričetkom ob 8. url zjutraj. Plenai)]. bodo poleg članov OK LMS prisostvo, vali tudi sekretarji občinskih partijskii komitejev, člani MK LMS in vsi sekr?, tarji aktivov LMS iz ptujskega okra]^ OK LMS Ptuj. SE NEKAJ IZ DRAGONJE VASI rim CIRKOVCIH Dragonja vas, 13. avgusta (JA) Organizacija OF je sklicala v nedeljo vaščane pod Zumrove trne na kratej pomenek o raznih vaških vprašanjih^ Najpreje smo se pomenili o pomeim in razporedu fluorografiranja, ki bo pri nas 17. avgusta t. 1., nato pa Je naj »vaški župan« predlagal, da bi s skup, nim delom pripomogli do otvoritv« nove ceste skozi vas. Preje smo namrej vozili in hodili po poteh ob hišnH ograjah, dočim je v sredi vasi bila tra, ta, kamor so vaščani odlagali staro opeko in večkrat tudi smeti. Najmanj 30 let smo se pogajali, da bi končno napravili skozi vs^ cesto, da bi navo. žili gramoza In splanirall teren. Pred, log so vaščani sprejeli. V torek, 12. avgusta t 1. tmo začeli ob 4. uri z delom po planu, ki ga j« pripravil »vaški župan«. Na poprej« Izmerjeni in zakoličeni cesti smo začeli kopati obcestne Jarke, vozniki pa »o začeli navažatl gramoz. Pomagat s« prišli otroci, vsi mlajši in odrasli so. vaščani ter tudi starčki. Skratka vsi vas se je znašla na cestnih delih. I< sosednih vasi so nas prišli gledat mo. žakarji in tudi ženske in so se čudili naši enotni akciji. Zbrali smo nekaj denarja za nakup cementa za propuste^ pijače za delavce In za poravnavo dru« gih stroškov. Med delom je bilo največ govora o| letošnjih vremenskih prilikah, slabem pridelku in padanju cen poljskim pri- delkom In ni čudno, če je marsikdo odžel zvečer z dela v upanju, da bo občinski odbor Cirkovci upošteval vs« te razmere pri odmeri dohodnine za leto 1952, kakor tudi, da bo priznal va« ščanom iz Dragonje vasi, da so opra^ vili za okras in red svoje vasi veliko delo, ki Je vredno desetine tisoč dinar« jev. S to akcijo smo dokazali tudi oko* liškim vasem, da je v vasi mogoče na- praviti marsikaj, zlasti pa popraviti tet urediti cesto. Pri Kmetijski zadrugi Bukovci se je vršil izredni občni zbor V zvezi z reorganizacijo kmetijskega zadružništva se Je vršil tudi pri Kme- tijski zadrugi v Bukovcih Izredni občni zbor. Imel je glavno nalogo, izglaso- vati povišanje članskih deležev ter « tem dati obeležje pravilnega razume- vanja članov za finančno ureditev, ter dati upravnemu odboru in državi jam- stva za kredit, katerega zadruga uživa pri Narodni banki. Članom zadruge v Bukovcih Je prav Jasno, da zadruga z dosedanjim dele- žem 150 din ne more izvajati nalog, katere so ji poverjene. Zaloga v trgo- vini predstavlja vrednost preko 800.000 dinarjev, medtem ko znašajo vplačani ; deleži le 26.000 din. Iz tega sledi, daj mora zadruga najeti kredit, za katere-I ga pa mora biti Jamstvo v deležih.' Razumljivo Je, da Je vloga članskega deleža po 150 din premala, saj pred- stavlja ta znesek le dober liter vina, od take male udeležbe bi člani xadruge Bukovci ne mo
  • evek industrije, se deli v sklad za socialno zavarovanje, otroške doklade itd. v znesku 27 milijonov din, v sklad za prosto razpolaganje 10 mili« jenov din, ostanek pa se razdeli v sklad za temeljno Investicijsko graditev in v proračun. Del za samostojno razpolaga- nje uporabljajo podjetja v svoje name- ne In sicer predvsem za dvig družbene- et/a standarda v našem okraju. Skupni znesek, predviden v letu 1952 za del za samostojno razpolaganje podjetij, znaša približno 20 milijonov din Od tega zneska predvideva družbeni plan LRS poseben sklad, ki ga še doslej ni bilo — to je sklad podjetij soc. sektorja. Važna so sredstva tega sklada zato. ker bodo ljudski odbori uravzMvaii pors^ tega sklada. Dokončni proceit tega sklade bodo določili proizvajalci sami. Ta sklad se bo predvsem uporabljal za komu- nalno dejavnost. Dohodek, katerega sestavlja poleg vseh naštetih skladov pri akumulaciji še potrošnl sklad, je dosežen v znesku 465 milijonov dinarjev. Posamezna podjetja večjega obsega so odvedla družbeni prispevek do 31. julija 1952 v naslednjih zneskih: Največ je prispevala Tovarna volne- nih izdelkov Majšperk In sicer 231,419 tisoč dinarjev In je v odstotku napram letnemu planu dosegla 53,2 odst. Nadalje Tkalnica Ptuj 34,419.000 dinarjev, kar znaša 79,3 odst. letnega piana, nato To- varna stroji! Majšperk 21,277.000 din alJ 65,8 odst., Tovarna perila Ptuj 7.240.000 din ali 91,4 odst, Petovija Ptuj 2,635.000 din aU 144,7 odst In Gradbeno ix)djetje Drava Ptuj 2,753.000 din ali 53,9 odst od celotnega letnega plana. Največji problemi nastajajo prt driL kmetijskih gospodarstvih. Nekaterim kmetijskim gospodarstvom ie danes presega plačilni fond njihov dohodek Nekoliko upanja je, da »e bo ta doho» dek ustvaril v poznejših jesenskih me- secih, vendar kakor kažejo gaspodarski račimi, je s tem le malo račimatL Vzrok takemu stanju je slabe obdelava v prejSnjih letih in izčrpanost zemljiSč. od katerih se danes ne more zahtevaiti takšen pridelek, kakršnega bi pridelali pri normalni obdelavi in s]E)očiti zemlji. Zato je nujno, da se pristopi k takojšnji obnovi takšnih zemljlžč, ker le tako bo- do posestva v prihodnjih letih lahko računala na boIjSi pridelek in s tem tu- di na večji dohodek ter e tem krila svcje potrebe in Se Izpolnjevala ob- veznosti napram skupnosti. Taksno sta- nje je v državnih kmetijskih gospodar- stvih v Zavrču. Podlehiiku in v manj- &i meri tudi na Stmiicu. Z letne skupščine OOZB v fmvt Ptuj, 9. avgusta (M. M.). V ne- deljo, 3. avgusta, Je bila v Ptuju okraj- na skupščina ZB NOV v Ptuju. Otvo- ril Jo Je predsednik tov. Belšak Franc, ki je tudi podal poročilo o delu odbora v zadnjem obdobju. Uvodoma je spom- nil zbor na 11. obletnico vstaje, ko Je naše ljudstvo pričelo neizprosen boj za svojo nacionalno in socialno osvo- boditev. Predsednik je nato kritično prikazal potek dela 00. Rekel je, da je slonelo vse delo na predsedniku, se- kretarju in trojici članov odbora, dočim so ostali člani odbora stali ob strani. Tudi krajevni odbori so sokrivi nad pomanjkljivim delom, ki ga nI bilo malo. ZB NOV Ima nalogo zbrati in ohra- niti spomin na narodno-osvobodilno borbo in padle borce ter jim postaviti v ta namen vidne kulturne spomeni- ke. OO ZB NOV Ptuj je prednje vzel kot svojo letošnjo najvažnejšo nalogo ter bo z vsemi sredstvi podpiral pred- vsem postavitev kulturnega doma v Ptuju kot spomenik največjemu bor- cu ptujskega okraja heroju Jožetu Lackti. Tudi grobovom padlih borcev v Gorišnicl, CIrkulanah, Polenšaku in drugje bo treba posvetiti primemo po- zornost. Predsednik je nato govoril o uveljav- ljanju članov ZB v množičnih organi- zacijah, kakor tudi v državni upravi in gospodarstvu. Pohvalil je občinski odbor ZB Cirkulane, ki Je zbral po- datke o padlih borcih ter Izročil svoj- cem spomenice, predlagal 14 borcev za odlikovanje ter pripravlja postavitev spomenika talcem. ORGANIZACIJSKO POROČILO je dal sekretar tov. Ilovar Ivan. Po- ročal Je o podrobnem delu odbora, o sejah in sestankih ter o organizacijah podeželja. Organizacija še ne deluje v občinah Starše, Cirkovci in Lovrenc na Dravskem polju, skupno pa deluje na področju okraja 35 krajev, odborov. V zadnjem času je delo v občinskih odborih oživelo, najživahnejše na Je poleg že omenjenega odbora v CIrku- lanah še v Ormožu. Veliki Nedelji,' Ptuiu In Stmišču. Članstvo se je v zadnji dobi dvig- nilo na 1794, od tega Je 515 žena. Odbor Je razdelil svojcem padlllii borcev ter svojcem žrtev fašističneg« terorja skupno 517 spomenic za soude- ležbo v NOV pa je bilo podeljenih 14$ odlikovanj. Odbor ni pozabil na partiM zanske sirote, ki jim je ob novem let^ razdelil razno blago v vrednosti 157.700 dinarjev. Tudi ob letošnjem partizan- skem pohodu so bile nagrajene parti- zanske družine z različnimi manjSinJ darilL V pretekli dobi Je bilo odkritih 8 spominskih plošč, obnovljena Lackova tehnika ter odprt oddelek NOB v ptuj- skem muzeju. Mestni odbor je sklenil 8 pomočjo ostalih organizacij izvršiti prekop padlih borcev ter postaviti pred muzejem v Ptuju skupno grobnico. Nato 80 govorili Se tov. Franc Simo- ni č, ki je skupščino pozdravil v imenU 10 ZB NOV Slovenije, tov. TramšeH Jože pa v imenu Okraj, komiteja KPS Ptuj, tov. Tumher o nalogah zgodo- vinske sekcije In drugi. Po izvolitvi novega odbora Je bila s sprejetjem resolucije republiškemu odboru ZB ter z vzklikanjem organi- zaciji ZB, Partiji In maršalu Titu, skupščina zaključena. j 10. SEPTEMBER — DAN JUGOSLO- VANSKE VOJNE MORNARICE Po vsej državi bodo letos velike pro- slave 10. septembra — Dneva Jugoslo* vanske vojne mornarice, desetletnico obstoja vojne in trgovske mornaric« nove Jugoslavije, ki jo bodo ob novii* zmagah proslavili luški in ladjedclni-' Ški delavci, ribiči in pomorščaki ter » njimi vse naše ljudstvo. 10. september je zgodovinsko vaižeu dan naše ljudske revolucije, ko je to- variš Tito sklenil ustanoviti Prvi mor- nariški odred. ZA TRAKTORSKO PRIPREGO Podjetja »Zmaga« v Novem Sed^ »2^družnik« v Zemunu in Osijeftca ^ vama bodo v bodoče Izdelovale IsJOT tijske stroje za traktorsko priprego ^ novo kmetijsko orodje. Ptuj, 15. avgusta 1952 *PT(1JSKI TEDNIK. Stran 3 ziciiB povedo številk© K d obol©nm in umrljivosti prebivalstva v ptufskem okraiu Najboljše merilo zdravstvenega sta- nja v neki državi ali okolišu so šte- vilčni pKxiatki o obolevanju in umrlji- vosti prebivalstva. Poglejmo zdaj kako je s temi številkami ali z drugimi be- sedami s stopnjo umrljivosti in obole- vanja prebivalstva v ptujskem okraju. Ce vzamemo najprej število rojstev v letu 1951 vidimo, da se je lani rodilo na tisoč prebivalcev v ptujskem okraju okroglo 26 otrok. To je nekaj več kakor je znašal lani povprečni prirastek roj- stev na isto število prebivalstva v vsej Sloveniji (23). Umrljivost prebi- valstva pa je od splošnega povprečja v ptujskem okraju precej večja. Lani je bilo v okraju na tisoč prebivalcev šest- najst smrtnih primerov, dočim je bilo v istem sorazmerju v Sloveniji dvanajst smrtnih primerov. Umrljivost dojenčkov je v ptujskem okraju precej visoka, saj znaša 13,7 na 100 živorojenih, dočim znaša povprečno število za vso Slove- nijo S,5. O tem problemu je govora na drugem mestu. Kako pa je z obolevanjem prebival- stva za jetiko v ptujskem okraju? Lani je znašala obolelost prebivalstva za je- tiko v okraju 13 na 10.000 prebivalcev, dočian je znašala obolelost za isto bo- leznijo v vsej Sloveniji 33 na 10.000 prebivalcev. Po vsem tem torej obole- lost za jetiko ni bila visoka. Vse nekaj drugega pa je z umrljivostjo. Lani je umrlo za jetiko v ptujskem okraju na 10.000 prebivalcev okroglo 12 ljudi, do- čim je znašala ta umrljivost v istem sorazmerju v vsej Sloveniji okroglo 6 ljudi. Kaj je bilo temu vzrok? Na vsak način to, da so tuberkulozni bol- niki prepozno prihajali k zdravniku in gredo torej na račun visoke umrljivosti za jetiko težki bolezenski primeri. Se en prepričljiv dokaz, kako potrebna je bila v ptujskem okraju akcija množič- nega rentgenskega slikanja prebival- stva, pri katerem se bo moglo ugotoviti vse bolezenske primere in omogočiti na ta način ljudem, poleg splošne ugoto- j vitve zdravstvenega stanja, v bolezen- J skih primerih tudi pravočasno zdrav- ' Ijenje in ozdravljenje! Število obolelosti za tifusom Je v i ptujskem okraju (4,32 na lO.OOO prebi- ■ valcev) še enkrat večje kakor povpreč- ; no število v Sloveniji (2.03). Število i obolelih za luesom je znašalo lani v i okraju 8 na 10.000 prebivalcev, docim , je znašalo povprečje v vsej Sloveniji okroglo 5 na isto število prebivalstva. Bolezni kakor so to n. pr. paratifus,; disenterija in davica po številu obole- ■ loeti sicer ne presegajo povprečja v Slo- veniji, pač pa znatno presegajo v umr- i Ijivosti. Vzrok Je spet v tem, da v ne- j katerih predelih ptujskega okraja ljudje j ali sploh ne iščejo zdravniške pomoči, i ali pa se prepozno zatekajo k zdrav- niku. To je samo nekaj značilnih Številčnih] podatkov, ki nujno terjajo poleg čim-j prejšnjega izboljšanja higienskih priliki v zanemarjenih predelih tudi večjo po-: vezanost prebivalstva z zdravstveno službo v okraju, kar seveda zavisi od' stopnje njegove zdravstvene zavesti In vzgoje. Zavedajmo se, da se bo le i zdravstveno prosvetljen In zdravstveno j vzgojen človek lahko z uspehom boril proti higienski zaostalosti in zanemar- jenosti, proti zdravju škodljivim raz- vadam (kakor Je v ptujskem okraju n. pr. alkoholizem), proti mazaStvu in I praznoverju. Zdravstveno prosvetljcva-i nje in poučevanje ljudstva pa ni samo! stvar zdravstvenih delavcev samih, to: je stvar tudi našega učlteljstva, aktivl-i s-tov Rdečega križa ter seveda prav vseh' množičnih organizacij na vaseh. L.K.' V podf^^lh v ptujskem okraju m aikitmistrativni uslužbenci bolffe plačani kot delavci? i Ptuj, 12. avgusta (LP). Razni ko- ^ mentarji o novih plačah delavcev in : i^meščencev v ptujskih podjetjih na podlagi tarifnih pravilnikov, ki doslej ^ n^so našli mesta niti v lokalnem niti v ^ ostalem časopisju, temveč samo v po- I sameznih razgovorih, so vzbudili potre- bno, da je treba o tem spregovoriti tudi^ iavno in sprožiti diskusijo o tem vpra- ianju. Decentralizacija in debirokratizacija gospodarstva sta zahtevali od delav- i'*kth svetov in sindikalnih podružnic, [da v korist pocenitve produkcije zmanj- . šajo število administrativnega osebja 'r t^r tako povečajo stalne In gibljive : plače. I Kako In kje so to praktično Izvedli, : Je drugo vprašanje, i Nekatera podjetja so res skrčila v i letošnjem polletju in tudi preje plače t za administrativno osebje na 4% v raz- ► merju s 96% plač za delavce, za pro- ' duktivne moči (Mariborske opekarne, 0;brat Ptuj, Okrajne opekarne Ormož) ali na 6—8% (Gradiš IMM Stmišče — 6%, LIP Maribor, obrat Ptuj — 6%, Tovarna perila Ptuj — 7%, Ograd Ptuj : — 7%, Tekstilna barvarna Ptuj — 8%), dočim so porabila vsa ostala podjetja : v okraju nad 12—33% sredstev za admi- ' nistrativno osebje, torej za neproduk- tivne moči. (Volnenka Majšperk 12%, Strojilka Majšperk in Mlini Ptuj 14%, i Pletarska zadruga Ptuj 15%, Premo- i govniki Sodinci 17% in Perutnina Ptuj 18%, najvišji odstotek pa podjetja: Mle- karna Ptuj — 27%, Mehanična tkal- nica Ptuj 29%, Tovarna aluminija Strniš če — 28% in Petovla, alkoholna industrija, Ptuj — 33%.) Pri tem pa se vsiljuje vprašanje, ka- ko razmerje Je pri tem obstajalo med plačami nameščencev in delavcev, med produktivnimi in neproduktivnimi moč- mi v podjetju. Pregled Iz I. polletja potrjuje, da so bili uslužbenci v administraciji in usluž- benci v proizvodnji na boljšem od de- lavcev. Medtem ko je bilo povprečje pri delavcih pri devetih podjetjih nad 6000 din (6104—6974 din), pri štirih pod- jetjih nad 7000 din (7000—7200 din), pri treh podjetjih nad 8000 din (8102— 8626 din) in le pri enem podjetju (Vol- nenka Majšperk) na 9000 din (9884), Je bilo povprečje pri uslužbencih v pro- izvodnji v treh podjetjih nad 7000 din (7240—7800 din), pri sedmih podjetjih nad 8000 din (8029—8807 din), pri dveh podjetjih nad 9000 din (9500—9800 din), pri treh podjetjih pa celo nad 11.000 din (Volnenka Majšperk 11.400 din. Gradiš IMM Strnišče 11.600 din in Tovarna aluminija Strnišče 11.988 din), povprečje pri uslužbencih v administraciji pa: le pri dveh podjetjih nad 6000 din (Mar. opekarne, obrat Ptuj 6860 din. Bar\'ama in čistilnica Ptuj 6500 din), pri štirih podjetjih nad 7000 din (7250—79.58 din), pri sedmih podjetjih nad 8000 din (8000 —8795 din), pri treh podjetjih nad 9000 din (Ograd Ptuj 9166 din. Vol- nenka Majšperk 912i din. Mehanična tkalnica Ptuj 9900 din in Strojilka Maj- šperk 10.885 din). Iz prejšnjega Izhaja, da Je bilo v ve- čini primerov povprečje plač delavcev nižje od povprečja plač administrativ- nih uslužbencev, v čemer je b!la naj- večja slabost I. polletja glede na «tnlnl in tudi gibljivi fond plač in je razum- ljivo, da je bilo v zvezi s tem največ komentiranja glede na delo delavskih svetov In sindikalnih podružnic. Vpra- šanje tarifnih pravilnikov marsikje nI pomenilo za delavce vprašanja pra- vične ocenitve njihovega dela In storil- nosti, temveč povlšanie plač, v katerem prednjači adminfstrativTio osebje. Močno so se kolektivi povsod tan!- mall za nove plače direktorjev, vendar je bilo o tem manj govora v javnosti kot o plačah delavcev. Vsekakor bo po- trebno v bodoče v delavskih svetih in sindikalnih podružnicnh spregovoriti tudi o tem ter o nekih nesorazmerjih med samimi admini«tratlvnimi usluž- benci. Dani so vsi pogoji. d.:i prinesejo tarifni pravilniki in delavsko uprav- ljanje podjetij za Jeleni uspeh po na- čelu, kdor več doprinese .»ikupnostl In tudi boliše izdelke, naj od te tudi več dobi. N'kdo ne bi mogel trditi, da do- prinasajo nodjetju največ in najboljše Izdelke administrativni uslužbenci 5n zato *udl ni lahko opravičiti razmeri« v prikazanem povTprečju plač delavcev In uslužbencev. Razmerja v gibljivem delu plač bi bilo tX)trebno obdelati v enem izmed prihodnjih številk. V n. polletju bodo morali delavski sveti in sindikalne podružnice to vpra- šanje v svojih podjetjih preveriti in popra\nti neopravičljivo razmerje v primerih, ki to zahtevajo Tako bo mo- goče praktično dokazati, da «o obrati res v celoti v skladu s temelji delav- skega upravljanja kakor tudi plače- vanja. Nedovoljeno klanje živine in prodaja mesa Ptuj, 12. avg. (CL). Po sprostitvi obveznega odkupa goveje živine in me- srabljala za hrano bolni- kom. Na ta način je v mesecu juliju in avgustu odkupUa. nič manj kot 19 telet. Vsekakor je osnovna naloga in dolžnost bolnice, da v bodoče take stvari odkloni in da ne bo za tozadevne nepravilnosti pobudnik, kakor je v tem primeru. Odredba o ureditvi klanja živine (Ur. Hst FLRJ štev 75-48) je še vedno aktu- alna in je bil postopek bolnice v tem primeru neupravičljiv. Sigurno je dolžnost podjetja za pre- skrbo z mesom v Ptuju, s katerim ima bolnica pogodbo za dobavo mesa, da dostavlja primemo higiensko meso in kakor je bil pnmcr ored nekaj dne- vi, da meso ni odgovarjalo higienskim predpisom. Po citirani odrecKbi so tudi predvide- tte kazenske sankcije za take primeie nedovoljenega klanja. Dopisi urednistnu Iz Polenšaka K grečolovu. ki ga je priredil občin- ski Rdeči križ Polenšak, se je zbralo kar precej ljudi, kl so hoteli srečno ujeti lepega prašička kot prvi dobitek. A vsem je uAei v Juršince. Sredi dobre volje je pismonoSa Sok Martin pogrešil denarnico z 900 boni in 700 dinarji. Prijatelju je trdil, da *e mu je vrednost najbrže po nesreči izmuznila iz žepa. ko je rabil žepni robček. Nesreče ni mogel zamolčali in jG gruči veselih fantov potožil, kaj se mu je pripetilo. rNate, Tine, ^e je to vaša denarnica! Pobral sem Jo ob koncu mize«, se je oglasil 17-letni mladinec Zgcč Vlado iz vasi Strejaci. Pismonoši se Je raz- jasnil obraz, ko je zagledal svoje imetje. Hvala ti. Vlado, za tvoje poštenje! Zlv krst ne bi vedel, če bi prikril, kar si našel in brez sramote bi se lahko okoristil s precejšnjo vrednostjo. Tvoje poštenje ti je na mah prislužilo naše zaupanje. S. M. Smilila se mu je živina, človek pa ne Jur§lnci, 2. avgusta (Vot). Ne- davno so pri posestniku Toplaku Jako- bu v Mostju mlatili, pri delu pa Je po- magal tudi Veršič Janez iz Kukave. Ta se je ob tej priliki resno poškodoval. Zlomil si Je roko ter Je kmeta Toplaka, pri katerem je delal, prosil, da bi ga prepeljal v ptujsko bolnišnico. Toda njegova prošnja je naletela na gluha ušesa. Toplak je njegovo in njegove žene prošnjo odklonil, češ da se mu smili živina za tako dolgo pot ter da sploh nima. Vendar ima Toplak tri konje ter tudi ljudi, da bi prošnji po- nesrečenca lahko ustregel, če bi le bil bolj socialen. Veršiča Je pozneje pre- peljal v bolnišnico rešilni vato. Toplak Jakob iz Mostja 3 je ver- .letno pozabil, da obstaja danes oblast in da delavski razred ne dopušča, da bi ga kdo izkoriščal. Ali ni bila Topla- kova dolžnost, da bi delavcu, ki se je ponesrečil pri njegovem delu, tudi nudil prvo pomoč? Ali Toplak še vedno misli, da je sedaj čas bivše Jugosla- vije, ko je bilo delavstvo sapostavlje- no ter dovoljeno posameznikom, da so delavce na vsakem koraku izžemali? Mar je zopet za r^e^smm V letošnji 21. številki smo objavi« članek pod naslovom: »Žarnice so |a spravile pred sodišče«. Tikal se je Mar Franca iz ZamuSan, ki je bil kaznovan.^ z milostno kaznijo treh mesecev zapora" zaradi tatinskih početij, goljufij in brezdelja. Kazen je bila precej mila v pričakovanju, da se bo Mar v bod6če poboljšal, kar pa se ni uresničilo. Ka- kor Je ilvel v brezdelju celo leto 1951, tako je letos nadaljeval. Klatil se je od kmeta do kmeta, največ pp v^ ZamušanI, brez stalnega bivališča. Zimski čas Je nekako prefivel zadržu- joč se dalje časa pri nekaterih kmetih, pri katerih Je delal toliko časa, da je odslužil hrano. Ko pa Je postalo tople- je, se ga je prijelo lenuharjenje kakor Vi«iko leto. Poležaval je po gozdovih, travTiikih In se nekaj časa preživljal 9 češnjami, kl si jih je prisvajal povsod, kjer se je klatil, neglede na to, čigave so. Ljudstvo, ki je opravljalo svoje delo, Je opazovalo njegovo početje in se nad tem zgražalo. Češnje pa niso še nobenega odebelile in tudi ne do- volj nasitile, zato se tudi ta vaški po- stopač 2 njimi nI zadovoljil in Je pri- čel ponavljati svojo staro metodo, pre- življati se s tatvinami. Njegova drz- nost ni ponehala. 30. junija 1952 se je Pionir Toplak Jože x Rodnega vrha ptfe: v dopoldanskih urah splazil na pod- strešje Kelc Marije v Zamušanih, vlo- mil iz podstrešja v kuhinjo in iz te na- daljeval pot v klet ter ukradel mast, ki je bila v kleti in ki sta si Jo Kel- čeva s trudom priskrbela in skromno uporabljala. S svojimi obiski tudi ni prizanesel bratu Maru Maksu v Zamu- šanih. kateremu je v presledkih že precej časa odtujeval razne predmete, denar, jestvine, obleko, perilo in dru- go. Obiskal ga je vedno v njegovi od- sotnosti in hodil skozi okno v stano- vanje. Končno si je poiskal zavetje pri družini Tomažič v Zamušanih. Ta ga jo precej časa vzdrževala z jestvinami kljub temu, da je največ časa preležal na seniku in se klatil okrog sumljive družbe, s katero je zapravljal nakra- deni denar. Organi Ljudske milice Gorišnica niso verjeli njegovemu »poštenju«. Koman- dir postaje ga je zasačil pri popivanju in zapravljanju ukradenega denarja ter mu prekrižal nadaljnje načrte; ko mu je Izprašal kosmato vest, Je prišlo na dan še nrnogo novega, do takrat neznanega. Zanimivo je tudi to, da za tega dolgoprstneža nI bila važna uredba o prijavi In odjavi bivanja ter zakon o prekrških zoper Javni red in mir ter drugI predpisi. Ljudstvo se zgraža nad Marovim po- četjem in zahteva, da ga sodišče strogo kaznuje. Nepc^teno delo Žmauca Vinka zahteva obsodbo Juršinci, 8. avgusta (Olt). Na ob- močju poštnega okoliša Juršinci se že precej časa dogajajo nepravilnosti, ki jih povzroča tukajšnji poštni uslužbe- nec Zmanc Vinko Iz Gradišaka In ka- terih posledica je nezadovoljstvo ljud- stva. V času službovanja kot pismonoša si je Zmavc Vinko poiskal vse možno- sti, ki so mu bile v prid. Posebno pa je ljubil denar, ki ni bil njegov. Mnogi lj,udj!3 iz našega kraja so tega usluž- beripl večkrat prosili, da Jim naroči fas<^ls ter mu za plačilo naročnine dali tiidi denar. Vendar Je mnogo pri- n^lrov, da časopisov sploh niso nikdar videU, ker sl je denar za naročnino 2inauc prldržal. Zato ni čudno, če Se- Jože iz Rotmana, Horvat Terezija ii Juršihc. Smigoc Laza iz Kukave, Pignar Milan iz Zlagorc in mnogi drugi ^^ašujejo, zakaj ne dobivajo časopisa, l^jub temu, da je minilo že precej ča- odkar so ga naročili po 2maucu ter niu dali denar za naročnino. Mnogo Je primerov, ko pismonoša ni izpla- čal upravičencem celotne podpore in dolguje še sedaj nekaterim po 1000 do 20<)0 dinarjev, kot je to primer pri Dpilenšek Mariji in drugih. Od strank, katerim je prinašal denar za podporo, to je od viničarjev in drugih, je di- rektno zahteval denar. Tako se ni ču- te prejeli čeko^, ne položnice. Pričakujemo, da nam bol ate tako) nakazali zaostanke, sicer Vam prisiljeni pošiljanje lista ustaviti in zaostanek upravno Izierjati. Naročnikom v inozemstvu, katerlij svojci ne poravnajo naročnine, zaradi izrednih stroškov ne bomo več pošiljali Itsta. Tudi predplačnikom smo priložili po, ložnico in se priporočamo za doplačilo, Ce prejme položnico tudi kateri na! ročnik s plačano celoletno naročnino, na) si Jo ohrani za prihodnje leto. Uprava. Dela, ki jih bo v sezoni 1952-53 uprizorUo Okrajno gledališče v Ptuju Umetni.^kl svet gledališča je Izbral za svojo prihodnjo sezono (40-lctnica obstoja gledališča) sledeči okvirni re- pertoar, iz katerega bo črpal naslednja dela: Slovenska: Cankar: Kralj na Betaj- novi. (Slavnostna predstava ob priliki proslave 40. obletnice obstoja sloven- .<>kega gledališča v Ptuju.) Remec, Užit- karji; Golar: Vdova Rožlinka. Srbsko-hrvatska: Nušič: Sumljiva oseba; Vojnovič: EkvinokclJ. Klasika: Schiller: Kovarstvo in lju- bezen; Lopez de Vega: Prebrisana no- rica. Tuja: Maugham: Sveti plamen; Harris: Djoni Belinda; Arx: Izdaja pri Novari; Anzengruber: Slaba vest.' In mladinska: Gorinšek: Rdeča ka- pica. Učencem šole za učence V gospodarstvu raznih strok v Ptuju Sprejemni, razredni, popravni in je- senski zaključni izpiti se bodo vršili v času od 25. do 30. avgusta 1952 in ne kot je bilo javljeno ob zaključku šole. Vpisovanje za vse razrede bo v nede- ljo 7. septembra 1952 od 8. do 10. ure v šolskem poslopju pri okraju. Novinci prinese s sabo učno pogodbo, zadnje šolsko spričevalo in rojstni list, ostali zadnje šolsko spričevalo. Podrobna na- vodila so na oglasni deski. Upravitelj stvo šole l^ESTNI KINO PTUJ Od 22. do 25. avgusta amer. film »Nep«, tunova hči« Od 26. do 28. avgusta jugosl. film »Do- kumenti časa« Od 29. avg. do 1. sep. amer. film »Bell hodniki« OBVESTILO Frizerski salon Trpine Rudolf iz Ptu/a obvešča svoje stranke, da ima zaradi urejanja novih poslovnih prostorov za- prto. Ponovni začetek dela bo objavljen v Časopisu. Trpine Rudolf. GARANTIRAMO zadenete dva dobitka na srečke drž. loteriji©, če si kupite deset srečk, ki imajo zaporedne končne številke. Zahtevajte torej serijo 10 srečk v najbližji ptujski trafiki. MALI OGLASI NAJDITELJA AKUMULATORJA mo- tornega kolesa, izgubljenega 12. av- gusta 1952 med Budino in Spuhljo prosim, da ga vrne proti nagradi v upravi lista. SUKNJO SEM IZGUBIL v Ptuju z de- narnico, v kateri je bila osebna iz-^ kaznica, vojaška knjižica, knjižica o kolesu in druga potrdila, vse na ime Mibelič Franc, Grajenšak 84, p. Gra- jena. Najditelja prosim, da ml vrne proti nagradi vsaj dokumente. NOVO HISO z vrtom In njivo prodam i v bližini Ptuja. Naslov v upravi! lista. PRODAM udobno stanovanje s kopal- nico. Naslov v upravi lista. ŠTIRILETNEGA FANTKA dam za, svojega. Naslov v upravi lista. KRAVO vzamem v rejo. Naslov v upra- vi lista. KUPIM 1000 kg sladke krme. Hlupifi' A., Mestni vrh 127, Ptuj. I MALO POSESTVO z dvema kravama,' manjšim vinogradom, stanovanjem in gospodarskim poslopjem dam pod ugodnimi pogoji v oskrbovanje. Na- slov v upravi lista. PRODAM MLIN za mletje barve. Na- slov v upravi lista. OSEBNA IZKAZNICA na ime Donaj Elizabeta, Placarovci 22, p. Gorišni- ca, je bila izgubljena v Ptuju. Naj^ ditelja prosim, da jo vrne na gornji naslov. VINOGRAD Z VILO v Velikem Oki- ču v Halozah naprodaj. Vprašajte: Slezinger Valterja, Varaždin, Ulica 27. srpnja 12-B. NAJDITELJA denarnice z izkaznicami o kolesu na ime Domiter Anton i* Katarina, Maribor, Tržaška cesta 45 ter osebne izkaznice št. 17.301 in že- lezniške vozne karte na ime Domitel Katarina prosim, da ml jih vrne sicer jih razveljavljam. PRODAM elektromotor 10 ks ali zame- njam za 5 ks. Munda Stanko, Vi' čanci 6, p. Vel. Nedelja. BREZPOSELNA VDOVA išče dobr< družino, ki bi jo bila pripravljen! vzeti s trimesečnim otrokom v oskrbo Vdova bi opravljala lažja dela. N* slov v upravi.