Kupujte VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAK EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOLUME XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 12, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 8 največji uspehi ruske zimske ofenzive na kavkazu V oblast ruskih armad je padlo nadaljnih šest vitalno važnih mest. - Nemci beže proti Rostovu. RUSKE ARMADE OB SPODNJEM DONU SO ODDALJENE ŠE 60 MILJ OD ROSTOVA MOSKVA, ll. januarja. — Rusi naznanjajo v specialnem J°munikeju, da je padlo v nji-hovo oblast šest kavkaških mest, ki leže :ob potu v Rostov, med njimi Georgijevsk, Mineralne Vodi in Pjatigorsk. To je do- eJ največji uspeh zimske ofenzive. Ostala važna mesta, ki so bi-a zavzeta, so: Kislovodsk, Že-ezJovodsk i in Budenovsk. v K^vkaška ofenziva se je pri-a sele pred osemnajstimi dne-' toda v tem času so Rusi pro-drI^H2 milj daleč. ^ alje so Rusi zavzeli tri na- ttie 116 VeUke centre' kJ'er so na" CeravaU Nemci prezimiti, in si- : Aleksandriskajo, Ačikulak 11 Arhangelskoje. Nov ruski junak (jV'Z ^avllaške ofenzive se je na vrh nov ruski junak, general Maslenikov, ki je pred letom dni iztrgal Nemcem mesto Kalinin in s tem rešil Moskvo. 60 milj od Rostova Ruska armada ob ' spodnjem Donu pa je oddaljena še 60 milj od Rostova, čigar padec bi zaprl v past nemške armade na jugu. Naglo nemško umikanje iz teh krajev svedoči, da se Nemci zavedajo tega dejstva. Tudi ta armada uspešno nadaljuje svojo ofenzivo ter je zavzela kraje Potelnikov, Kona-valski in Brenikov ter železniško postajo v Kotelovu. Na centralni! fronti pa se je Nemcem posrečilo za ceno velikih izgub svojega moštva potisniti Ruse severnozapadno od mesta Velkje Luki nekoliko nazaj. Gen. Eisenhower je čestital generalu Draži Mihajlovicu Ameriški general. v severni Afriki je čestital generalu nad hrabrimi boji njegovih četnikov. Mornariški department javlja imena v bitki pogreznjenih ameriških ladij 2SUba teh ladij je bila že javi jena, toda iz razlogov v<>jaških tajnosti so bila zamolčana njih imena. ^Washington, 11. januar-Ha ~~~ ^ornariški department tobranja' da 36 bila dne 26' °k" ta c V P°morski bitki pri San-'Uz Islandii nop-i-pzrnpnn n-?eri§ka ornet," Islandu pogreznjena a-ladja nosilka letal Haz ' m istočasno so bila ia nanjena imena treh križark dotrdmih rušilcev> ki si bili v morn"1 ■ vitki P°greznjeni. kar je vil ariski department tedaj ja-Pa javil njihovih imen. ^°greznjene ameriške ladje ne .i ^ ^tki s0 bile pogreznjene^6 ameriške bojne edi- 6>OOota križarka Northampton, 6 00ft\°nska križarka Juneau, ter vSka križarka Atlanta &eiihUSllci: Monssen> Cushing, ton i!1?' Preston, Walke, Bar-n m Laffey. °Sfomne japonske izgube biieV p0morski bitki, v kateri so ne p0Sreznjene gori imenova- ladJe- bii° p°-Wls 37 JaP°nskih b°Jnih vanijj Pa 3ih bil° P°škodo- lja Jrnariški department izjav-pogre ^ doslej zamolčal imena jašk« njenil1 ladij iz ozirov vo- --^lVarnosti. Pogreznitev japonske križarke Zavezniški glavni stan v Avstraliji, torek, 12. januarja. — General McArthur naznanja, da so zavezniška letala s torpedi pogreznila neko japonsko kri-žarko ali rušilca. Napad je bil izvršen na južnozapadnem Pacifiku v soboto o mraku. WASHINGTON, 11. januarja. — Mornariški department naznanja, da so v nedeljo ameriške čete vdrle na štirih mestih v japonske postojanke na Guadalcanal^ ' / CHURCHILL IN EDEN PRIDETA V AMERIKO LONDON, 11. januarja. — Ena izmed posledic uspehov združenih narodov v Rusiji in Afriki je, da bosta angleški premier Churchill in minister zunanjih zadev Eden kmalu obiskala Washington. Nagel razvoj ruskih ofensiv in bližajoča se odločitev v severni Afriki sta prisilila oba državnika k posvetu s predsednikom Rooseveltom, s katerim se bo odločilo o prihodnjih potezah zavezniške ofenzive. LONDON, 11. januarja. — Jugoslovanska zamejna vlada poroča, da je general D. D. Eisenhower, ameriški vrhovni poveljnik v severni Afriki, poslal generalu Draži Mihajlovicu tople brzojavne čestitke z ozirom na njegovo borbo proti osišču. Tozadevna brzojavna čestitka se glasi: "Ameriške čete v Evropi in severni Afriki čestitajo svojim tovarišem v orožju, bojevnikom nesmrtne, pogumne Jugoslavije pod vašim poveljstvom. "Vaši nesmrtni bojevniki, u-jedinjeni na svoji rodni zemlji, so se odločili, podžgani po plemenitem duhu samožrtvovanja za skupno tvar zaveznikov, zapoditi nasilnike iz dežele. "Naj vam prinese novo leto mnogo uspfeha." Četniki generala Mihajloviča so v tridnevni bitki z okupacijskimi silami prerezali Brod-Sa-rajevo železnico ter uničili neko dokaj številno motorizirano e-dinico, kakor poroča časopis Sunday Express. ZADNJE VESTI NACISTI OSUMLJENI EKSPLOZIJE STOCKHOLM, 11. januarja. - V Tjoeme, v bližini Osla, je bilo razstreljeno neko municij-sko skladišče. Nacijske oblasti iščejo večje število pogrešanih nemških častnikov in vojakov, kateri so osumljeni sabotaže in razstrelje. Poročilo naznanja, da je bilo v tej eksploziji več nemških vojakov ubitih in ranjenih. Očividci pravijo, da so ambulance več ur odvažale ranjence. SAMOMOR ŽENSKE WOOSTER, 11. januarja. — Thelma Pauline Simcox, stara 33 let, ki je v petek večer v prepiru do smrti zabodla svojega moža, je izvršila v zaporu samomor s tem, da si je z razbito stekleničičo od zdravil prerezala vrat in žile v zapestjih. N°c0j bo sestanek lastnikov in voznikov avtomobilov bo v torek ob osmih, se Vensk V sP°dnji dvorani Slo-St. narodnega doma na nih Slair Ave., shod patriotič-ki So °Vencev, moških in žensk, jo av lari nad 21 let in ki ima-zijo. y avtomobile ali iste vo-2veZo se bo organiziralo v bo aku°Znik0V avtomobilov' ki časih vVt?a v sedanjih izrednih Clvilni obrambi. Mr, c, em sestanku bo pojasnil Sar n ,arIes G. Meister, pod či-va p0^rStvom se PouSuje pr- Vat*je °C v nezgodah, razume-t>otrebii2emljevidov itd., in vse W-kar morajo vedeti av-teJ Sve-jj ' ki bo<3o pristopili k Ta skupina bo formirana v svrho zaščite naših lastnih slovenskih domov in trgovin, kakor naznanja Mr. Alan L. Litt-man, voditelj tega okraja, ki bo tudi nocoj navzoč. Slovencem in Slovenkam prav toplo priporočamo, da pristopijo k tej zvezi, čije oficijelno ime je "Drivers Motor Corps," ker bo to v njihovo lastno korist, zakaj nobenega dvoma ne more biti, da bodo boljši vozniki avtomobilov po treniranju in in-strukcijah, ki jih bodo dobili. Rojakom in rojakinjam, ki i-majo svoje avtomobile, priporočamo, da se polnoštevilno ude leže nocojšnjega sestanka. KOZAKI SEKAJO NEMCE MOSKVA, 12. januarja. — Ruski kozaki pod generalom Ivanom Kričenkom so tekom noči prejezdili trinajst milj ob železniški progi, ki vodi iz Mhieralnijih Vod, da posekajo v past zajete nacijske čete in da po-bero bogat plen, ki so ga Nemci pustili za seboj. BOMBARDIRANJE NEAPLJA LONDON, 12. januarja. — Zavezniški boinbniki so včeraj zopet udarili po Neaplju, kjer je eno glavnih i-talijanskih pristanišč, odkoder odhajajo ojačenja in vojne potrebščine italijanskim in nemškim četam v Afriki. OSIŠČE POD STRAŠNI. MI UDARCI Na čete osišča v Tunisiji padajo udarci od dveh strani: zavezniška letala, katerih baze se nahajajo v severni Afriki, jih bombardirajo od zapadne, letala, katerih baze so v Tripolitani-ji, pa od vzhodne smeri. V vojnih industrijah je zaposlenih 4 milijone žensk McNutt izjavlja, da bodo ženske kmalu zaposlene pri enem delu izmed vsakih štirih del v vojni industriji. Tretja stavka v dveh mesecih v Carey Machine Co. V tej tovarni izdelujejo važne dele za ameriške podmornice. — Tovarna je bila odlikovana z "E" pra-porcem. Zaročenca X Na novega leta dan sta se zaročila Miss Mary Kornuc, hčerka Mr. in Mrs. John Kornuc, 11117 Prince Ave., in korporal Edward C. Slabe, sin Mr. Jerry Slabe, 1078 Addison Rd. Edward se nahaja v armadi od 15. julija, 1. L, ter je v Camp Forrest, Tenn., na 16. januarja se pa mora javiti v Fort Ben-ning, Ga., kjer bo stopil v častniško šolo. Edwardu želimo mnogo sreče v vojaškem stanu, obenem pa izrekamo naše čestitke njemu in njegovi zaročenki! Zaroka Pred kratkim sta se zaročila Mr. Frank (Duke) Vadnal in Miss Mary Perušek, 1448 E. 53 St. Frank je sin poznane Mrs. Antonije Vadnal, 1022 E. 70 St., Mary pa je hči Mrs. Mary Perušek, bivajoče v Evelethu, Minnesota. Tako so se dva sinova in hči Mrs. Vadnalove zaročili v teku dveh mesecih. Naše čestitke! Dodatek Dodatno se nam poroča, da sta bila pri klubu "Ljubljana" v Euclidu izvoljena Mn. Jože Plevnik za strica in Mrs. Frances Rupert za teto. Danes zjutraj je nastal skoraj popoler. zastoj dela v Carey Machine Co., napravi, 9518 Cassius Ave., kjer je tekom dveh mesecev zdaj že tretja stavka. Tovarna, oziroma njeno delavstvo je bilo nedavno odlikovano za svoje delo z "E" pra-porcem bojne mornarice. Izmed 49 delavcev je šlo na polnočni šift na delo samo sedem delavcev. Drugi delavci, ki so člani CIO organizacije, so o-stali zunaj tovarne, kjer so pi-ketirali. Tem se je pridružilo še nad 60 simpatičarjev, delavcev popoldanskega šifta. Sicer pa ni bilo nobenih izgredov in pike-ti niso nikomer branili iti na delo. Gerald Horan, predstavnik u-nije, kateri pripada to delavstvo, je izjavil, da si ne more razložiti postopka delavcev. Rekel je, da je delavstvo najbrže nezadovoljno, ker ni hotelo vodstvo tovarne predložiti spora glede mezd Vojnemu delavskemu odboru. — V tovarni izdelujejo važne dele za podmornice. WASHINGTON, 11. januarja. — Paul McNutt je danes izjavil, da ne bo dolgo, ko bodo i-mele ženske v svoji oskrbi eno izmed vsakih štirih del v ameriški vojni industriji. Dejal je, da je doslej v vojnih tovarnah zaposlenih štiri milijone žensk, skupno število vsega delavstva pa znaša 17„-500,000, toda da se bo procentu-alno število ženskega delavstva zvišalo, ko se bo industrija leta 1943 še znatno razširila. Koncem tega leta bo zaposlenih v vojni industriji 6,000,000 žensk, kar pomeni, da bodo i-mele v svojih rokah skoraj 30 odstotkov vseh del. Prav tako bodo igrale ženske večjo vlogo v civilnem življenju, je rekel McNutt. že doslej so ženske nadomestile moške, ki so odšli k vojakom, na gasolin-skih postajah, kot voznice tak-čjikabov in trukov, kot mesarice, pismonoške in delavke pri raznih gradnjah. roosevelt je predložil 100-bihjonski budžet Davkoplačevalci bodo morali plačati 16 milijard novih davkov. GOVERNER BRICKER PRIPOROČA PREKLIC PRODAJNEGA DAVKA NA ŽIVILA V RESTAVRACIJAH IN NA PREDPISE ZA ZDRAVILA ITALIJANSKI ČASNIKAR UBIT NE WYORK, 11. januarja. — Carlo Tresca, izdajatelj italijanskega tednika "II Martello", je bil danes zvečer ustreljen nekaj korakov od svojega urada v Manhattanu. Njegov morilec je pobegnil. Časnikar, ki je bil izrazit in odločen antifašist, je bil ustreljen ob polenajstih zvečer, ko je odhajal iz svojega urada na za-padni 15. cesti. Ko se je pojavil Tresca na ulici, je stopil iz bližnjega avtomobila neki mož, ki je oddal nanj več strelev, katerih eden ga je zadel v glavo. Morilec je skočil nato nazaj v svoj avtomobil ter se odpeljal. WASHINGTON, 11. januarja. — Predsednik Roosevelt je predložil danes kongresu poslanico, v kateri je predvidevan vojni budžet 100 milijard ali bilijonov dolarjev za prihodnje fiskalno leto, in nobenega dvoma ni, da bo ta budžet sprejet in odobren. 16 milijard novih davkov V predsednikovi davčni predlogi je tudi zahteva po novih davkih v znesku $16,000,000,-000. Splošno mnenje je, da se bo moralo ljudstvo Zedinjenih držav pripraviti še na marsika-ko žrtev, ako hočemo spraviti skozi predloge teh ogromnih vsot. Večji izdatki kot izdatki vseh držav skupaj Budžet za prihodnje leto, pri-čenši s 1. julijem, predstavlja večje izdatke kot so izdatki vseh ostalih bojujočih se narodov v obeh taborih. Ta vsota je skoraj trikrat večja od vsote, ki jo izdaje za vojno Nemčija, štirikrat večja od vojnih izdatkov AngMje in 14 krat večja od vojnih izdatkov Japonske. Governer Bricker priporoča odpravo davkov na živila COLUMBUS, O., 11. januarja. — Governer John W. Bricker, ki je pričel včeraj svoj tretji termin v governerskem uradu, je priporočil preklic in odpravo plačila vseh prodajnih davkov na živila, ki jih servira-jo v restavracijah in hotelih, kakor tudi odpravo plačila davkov na zdravniške predpise za zdravila. Entuziazem zakonodajcev Zakonodaja je z radostjo sprejela ta priporočila na znanje in sodi se, da jih bo nemudoma vzela v razpravo. Governer-je nato povedal za-konodajcem, da bo znašal čisti preostanek nato, ko bodo plačani vsi računi, "približno $42,-000,000." Dva milijona bivših ruskih ranjencev je danes zopet aktivnih na bojnih frontah Čudeži modernega ranocelstva v ruski armadi. — Junaštvo zdravnikov, bolničarjev in bolničark. — Zdravniki in bolničarke v službi s padalci. 132-LETNI STAREC CHICAGO, 11. januarja. — Sajed Mehrem je praznoval danes svoj rojstni dan ter pravi, da je 132 let star. Dasi izgleda kot osemdesetletnik, pravi, da je bil rojen v Kairu, Egipt, dne 11. januarja 1811, ter da je bil star 82 let, ko je prišel leta 1893 v Chicago na svetovno razstavo. IGRALEC FLYNN PRED SODBO LOS ANGELES, 11. januarja. — Danes se je pričel proces proti filmskemu igralcu Errol Flynnu, ki je obtožen, da je posilil dvoje mladenk. Sodna dvorana je bila tako natrpana, in sicer največ z elegantno o-blečenimi' ženskami, da so morali sodni uslužbenci mnogo ljudi zavrniti. Važna seja Nocoj, ob 7:30 uri se vrši važ' na seja Slovenskega demokrat skega kluba v Euclidu, O. in sicer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo se vabi, da pride v polnem šte vilu na prvo sejo v letu, kjer bo nekaj važnega. Crownov naslednik John S. Mudri, councilman iz 29. varde, je bil snoči izvoljen za demokratskega voditelja v mestni zbornici, katero mesto je prej zavzemal councilman Emil J. Crown, ki ga je župan Lau-sche imenoval za ravnatelja mestnih utilitet. Izplačilo dividend City Savings and Loan Co., 7431 Detroit Ave., bo izplačala dne 1. februarja 5 odstotkov likvidacijskih dividend, kar bo zneslo okoli $128,500. S tem bo izplačanih njenim vložnikom 70 odstotkov njihovega vloženega denarja. 25. letnica V nedeljo je poteklo 25. let, odkar sta si Mr. in Mrs. John in Frances Tomich, 15918 Whit-comb Ave., obljubila večno zvestobo. Ob priliki srebrnega jubileja se tudi mi pridružujemo številnim prijateljem zakoncev ter jim kličemo: še na mnoga leta srečnega in zadovoljnega |zakonskega življenja! NEW YORK, 9. januarja. Od 5,100,000 mož ruskih izgub, jih je 2,000,000 zopet nazaj v bojnih vrstah, in sicer 70 odstotkov izmed teh kot bojevniki, kakor naznanja Russian War Relief, Inc. Medicinski čudeži sedanje vojne To je povest medicinskega čudeža sedanje vojne. Na 2,000 milj dolgi ruski je umrlo za ranami samo 1.5 odstotkov ranjenih ruskih vojakov. To je celo nekoliko višji odstotek kakor v zadevi ameriških ranjencev v Pearl Harborju, kjer je okrevalo 96 izmed vsakih 100 ranjencev. V Rusiji pa jih okreva 98.5 izmed vsakih sto ranjenih vojakov. Na Guadalcanal pa je zaznamovati še večji čudež modernega ranocelstva, kjer umre samo en odstotek ranjencev. Porast števila ruskih zdravnikov Ruski čudež se je pričel uveljavljati pred dvajsetimi leti. Takrat je imela Rusija samo 20,000 zdravnikov. Leta 1940 pa jih je imela že 160,000, to je približno toliko, kolikor jih je v Zedinjenih državah. V 16 mesecih se je zvišalo število zdravnikov od 12,000 na leto na 42,000. Preselitev na Ural, Rusi so pred prodirajočimi nemškimi armadami premestili vse zdravniške lazarete za Ural, tako da ni ostalo ničesar razen golih poslopij. Harkovski medicinski institut, ki je eden najstarejših v Rusiji, je naložil na vlake svoje dijake, knjige in instrumente ter vse skupaj odpeljal za Ural. Pomočniki zdravnikov Doktorjem je dodeljenih kakega pol milijona medicincev in sanitejcev, ki nimajo še celoletne prakse. Polovica teh sestoja iz žensk. Njihova naloga je v bojni vrsti, kjer pomagajo ranjencem prav pod sovražnikovim ognjem. (Nadaljevanje na 2. strani), i Ameriški diplomati-ujetniki nacistov Amerikance bo vporabila Nemčija kot talce pri pogajanjih za izmenjavo Amerikancev in Franco- zov. WASHINGTON, 11. januarja.. — Državni department naznanja, da so ameriški diplomati in ostali Amerikanci, ki jih je internirala vlada Vichyja v Lur-du, pravcati ujetniki Nemcev, ki jih nameravajo prevesti v Nemčijo, kjer bodo služili Nemcem kot talci pri pogajanjih za izmenjavo Francozov in Amerikancev. Državni department dalje naznanja, da so ti Amerikanci pod stražo nemških šturmtruparjev in obtožuje Nemčijo da ovira posredovanje švicarske vlade, ki posreduje med ameriško vlado in francosko vlado v Vichyju. Omenjene Amerikance, med katerimi so poleg diplomatov tudi časnikarji in reprezentanti Rdečega križa, je internirala vlada Vichyja takoj nato, ko je Nemčija okupirala tudi vso preostalo Francijo. 1 Na dopustu Pretekli četrtek je prišel na kratek dopust Ivan J. Rozance, sin poznane družine Mr. in Mrs. John Rozance, 15216 Lucknow Ave. V službo se bo vrnil jutri in sicer v Camp Campbell, Kentucky. v STRAN 2. ENAKOPRAVNOST -.2. januarja, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) ay Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ...........................................................................$6.50 Por Hau year — (za poi leta)...............................................................................3.50 jutri dalje razpravljali Por 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................ 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _________________ Por Half Year — (Za pol lete) __________________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________ .....$7.50 ..... 4.00 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Fo. One Year — (Za celo leto) _____________________________________________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ................................................................................... 4.50 Za naše trpeče brate in sestre Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act "of Congress of March 3rd, 1879. i .104 JUGOSLAVIJA IN INVAZIJA ZAVEZNIKOV Kakor smo javili že v članku o Amerikancih s "tujimi imeni," se zavedamo, da so vsi važnejši uvodniki tujejezičnega časopisja prevedeni na angleščino ter predloženi vojnemu departmentu, inteligenčnemu uradu in uradu za vojne informacije, ki delajo na podlagi tega gradiva svoje zaključke. Vse zdrave in konstruktivne ideje", ki jih iznaša tujejezično časopisje, so tem uradom dobrodošle, ker doprinašajo svoj del k izčiščenju in izkristaiiziranju položaja. Jugoslovansko ljudstvo se nahaja danes v strahotnem in kompliciranem političnem pvocesu, ki je integralen z njegovim presenetljivim in svet zaprepaščujočim odporom zadnjih osemnajstih mesecev. V Zedinjenih državah smo čuli že mnogo službenega in neslužbejiega laskavega priznanja temu odporu. Toda zadnje čase se pojavljajo tudi izrazi nestrpnosti, nadlege in cinizma v zvezi s političnim razvojem v Jugoslaviji, ki pa ni nov, temveč je bil šele pozno odkrit. Zdi se, da je temu krivo pomanjkanje razumevanja tega, kar se v Jugoslaviji dogaja, in vzrokov, ki tiče za tem razvojem. Upati* pa je, da ne delijo tega nestrpnega in ciničnega zadržanja oni, v katerih področje spadajo priprave za invazijo Balkana. Naše globoko prepričanje je, da bodo morali iti vsi vojaški načrti zaveznikov z ozirom na Jugoslavijo roko v loki s prizadevanji za ugodno rešitev političnih problemov v tej deželi (Jugoslaviji). Ako ne bo temu tako, je možno, da velik del jugoslovanskega ljudstva, ki izvaja pod imenom Osvobodilne fronte ali partizanske armade tako silen odpor proti zavojevalcem, ne bo videl v ameriški invazijski armadi—osvobodilne armade. Vojaški načrti, ki ne bodo vsebovali rešitve sedanjega zapletenega političnega položaja v Jugoslaviji-, bodo riskirali možnost, da bodo naletele ameriške čete v Jugoslaviji na globoko utemeljen in razširjen odpor proti sebi. To pa bi bila silna in strahotna tragedija. Vsako možnost take tragedije je treba zato odpraviti že pred invazijo. Civilna vojna v Jugoslaviji je manifestacija pomanjkanja skupnih povojnih ciljev in smotrov od strani treh vodilnih združenih narodov, ki so zainteresirani v Evropi —Angležev, Rusov in Amerikancev. /Tragedija v Jugoslaviji je strahotna demonstracija temeljnih težkoč med Anglijo in Ameriko (zlasti Anglijo) na eni, in Sovjetsko Rusijo na drugi strani. To je porazno dejstvo. Na bazi našega intimnega občutja z ozirom na Jugoslavijo, smo mnenja, da bi postala lahko Jugoslavija s pomočjo agresivnega clržavništva Zedinjenih držav, državništva, ki ve, kaj hoče—ideološki most med Sovjetsko Rusijo in za-padnimi državami. Slovensko časopisje je v zadnjem času že ponovno objavilo sugestije, naj Zedinjene države zavzamejo iniciativo v smeri prerešetanja in preobličenja jugoslovanske Zadnji četrtek se je vršila letna seja slovenske sekcije št. 2 JPO. Skoro ne vem kaj naj bi zapisal o udeležbi in zanimanju od strani društvenih zastopnikov. Opaziti je bilo zastopnike in zastopnice iz Jutrovega in za-padne strani, a najbližjih pa le malo. Vendar pa je bilo opaziti vsoj med navzočimi, da so pripravljeni stopiti na delo, da bomo v tem letu pokazali malo več zanimanja v tem pogledu. Bratje in sestre, ali se mi sploh zavedamo velikanskega pomena te naše pomožne akcije? Zdi* se mi, da ne. Če samo malo pogledamo krog sebe in bomo videli, da smo pripravljeni prispevati v ta in oni klad, v tej in oni kampanji, na desno in levo, a ko smo pa vprašani za pomoč' svojim lastnim rojakom v domovini — pa tako malo odziva. Če bi sleherni Slovenec in Slovenka, ki v resnici še čuti in se zaveda, da se po njegovih žilah pretaka slovenska kri in ki ima še čuteče srce do svojega trpečega brata in sestre tam onstran morja, žrtvoval (če je to žrtev) samo en cent vsak dan v letu za ta plemenit namen, bi danes lahko pokazali že precejšnjo vsoto. Pomislite, samo en cent na dan in koliko bi bilo to koncem leta! Koliko bi se s tem lahko pomagalo naši nesrečni stari domovini. Zbirajmo sedaj, ko nam je malo lažje pritrgati si kak cent, kot pa mogoče bo to po vojni. Pred vsem pa se moramo zavedati, da ko bo vojne konec, takrat bo malo prepozno pričeti z zbiranjem, kajti takrat bo morala biti pomoč takoj na mestu. Sedaj je čas, da se spomnimo besedi našega pesnika, ki pravi: "Odpri roke, odpri srce, oti-raj bratovske solze ..." Pa ne samo, da se spomnimi na te besede, ampak se tudi ravnajmo po njih. Ali si sploh morete predstavljati hvaležnost in veselje naših nesrečnih trpinov tam doma, ko bodo zvedeli, da jih bratje in sestre na tujem niso pozabili. Ali ne bo tudi vam srce v prsih veselja zaigralo v zavesti, da ste tudi vi prispevali v ta namen in da je mogoče ravno vaš dolarček rešil trpečega brata ali sestro pogina? Lep vzgled nam je pokazalo naše elevelandsko društvo Lun-der - Adamič, ki zasluži vse priznanje in želeti bi bilo, da bi našlo posnemalcev med našimi bratskimi društvi. Izvoljeni odbor št. 2 JPO SS bo storil vse, kar bo v njegovi moči, a brez vaše pomoči ne bo uspeha. Zato pa ste še danes prošeni, da se odzovete, kadar dobite vabilo tega odbora za sodelovanje. Tajnik št. 2 JPO—SS. lebde v mislih. Pa so še druga vprašanja: Kakšen je na-' slovenski narod v Ameriki vso men Rusije, da je stopila za partizanske sile in njihov pozornost za zmago naših Zdru-aparat? Ali namerava s tem prisiliti Anglijo in Ameriko ženih držav Je popolnoma na da ji "dovolita enakopraven glas v povoinih načrtih? :mestu' in edina prava in pošte" Tr„„,„„ • i. • v . , . ,. . , , .na izmed vseh drugih, ki so vse Upajmo, da je samo to m ce je to, je želeti, da dobi|vkrojene le za bivš80 jugoslavijo Rusija ta enakopraven glas. ali bolje za bodočo federativno O teh zanimivih m vitalno važniK vprašanjih bomo j Srbijo. Poslanica slovenskemu narodu Odstavki. Slovenski narodni kongres obljubuje bratom in sestram v stari domovini, da bo po najboljših močeh nadaljeval delo za njihove pravične cilje, (katere cilje? Partizanov, Mi-hajlovičevih četnikov ali ubegle jugoslovanske vlade v Londonu. — Op. piesa) — za vstajenje Slovenije v boljše in plemenitejše življenje, ki naj dobi za podlago pravičnost za vse. To vse seveda lepo zveni. Vendar pa čitamo nadalje to-le: Uradna sila Anglije in brit-skih demokratskih (?) domini-jev, je prizadela nacizmu in fašizmu v afriki uničujoč poraz i. t. d. (?) Ta poslanica daje ves kredit za poraz fašizma in nacizma Angliji, in direktno prezira našo najmočnejšo zaveznico, Sovjetsko unijo, in njen herojski boj za poraz nacizma in fašizma, ki (sovjetska unija) je do danes svetovno znana (izvzemši jugoslovanskim bistrim ministrom) kot edina sila na svetu, da je mogla zadrževati ogromen nepojmljiv naval v zgodovini sveta toliko časa, da so se tako Anglija kot Zedinjene države imele priliko pripraviti za vojno, ter tako rešila do sedaj celi svet gotovega pogina pred Hitlerjevimi bestijami. Ali mora pravični in pošteni človek izjaviti in zapisati kaj e-nako gorostasnega in prezreti našo najmočnejšo zaveznico za njeno herojsko bojevanje? Ne! To lahko store le naduti fanatiki jugoslovanski ministri, ki so jim več stolčki v bivši koruptni Jugoslaviji, nego cela Amerika z ameriškimi Slovenci vred. Ravno ko to pišem, slišim po radiju govoriti predsednika Roo-sevelta ob priliki zasedanja 78. kongresa. Že v prvih točkah njegovega govora je povedal kongresu o herojskem boju ruske armade, poebno na stalin-grajski fronti in sedanji ofenzivi, ter pohvalili glavnega voditelja Jožeta Stalina. Nas Slovence pa še vedno straši bav bav, boljševikov. Dalje pride še prihodnjič. Andrew A. Bomback. (Op. uredništva: Resnici na ljubo in ker nočemo, da bi se komu delala krivica, bodi povedano, da omenjenih resolucij in peticij niso delali člani jugoslovanske zamejne vlade). O preteklem*Slovenskem kongresu Barberton, Ohio. — Sedaj, ko smo čitali razna mnenja in podatke odbornikov Slovenskega Narodnega Sveta, je menda primerno in pravočasno, da tudi mi navadni, takozvani "kongres-niki" nekoliko povemo, kaj smo vse videli in slišali tep se naučili na bivšem kongresu. Upam, da naše časopisje tudi j Da bi se v naših Združenih državah ustanovila takorekoč Slovenka armada, seveda iz ameriških slovenskih fantov, ki so sedaj v Stric Samovi armadi, in da bi bili ti vporabljeni v bojih v Sloveniji, kakar bo (ako sploh bo) vdrla ameriška armada v Slovenijo. Take misli se lahko porodijo nam ne odreče prostora v listu, j edinole v glavah jugoslovanskih ker je ravno ta kongres in; ministrov, ki ne poznajo naša smernice njegovega delovanja ustaVe, niti ne ameriškega pa-jako važna zadeva, tičoča se nas triotizma. Kaj pa, ako enako ameriških delavcev, in bi mora-' zahtevajo tudi Poljska, Češka, la naša javnost slišati obe stra- Danska, Grška, Belgija, Anglija m javnega mnenja o kongresu. in ostaie države? Tedaj je bila Kot delegat (na svoje stroš- ameriška armada razdeljena na ke) tukajšnje podružnice za petnajst delov, in ti deli armade "Rusko Vojno Pomoč" se čutim bi čakali) kedaj bodo poglani dolžnega (kot menda ostali de- vsak v SVOJOi to je njihove na-legatje), da podam svoje mne-' rodnosti deželo. Kdo naj jim pa nje o kongresu, do katerega je pribori pot do tja? S' to izjavo nad sto članov te podružnice u- smo pokazali, da nam je več za pravičeno. bivšo Jugoslavijo in njeno zma- Na kongres sem z par delega-'go, nego pa'za zmago naše last-ti (ederf prav iz daljnega Rock ne domovine Zedinjenih držav. Spring, Wyo. dospel prvi. še, Se-li nismo pokazali s tem za njihovo prizadevanje je večinoma zaman. Rusko ženstvo Aleksandra Kalenina, stara 23 i let, je prenesla v enem samem dnevu 100 mož iz ognja na varno. Bolničarka Krasinskaja piše: "Most, ki ni zelo velik. Krogle žvižgajo. ,Naše vojaštvo koraka preko mostu. "Nato se pojavi na mostu neka mladenka, ki vodi za uzdo kljuse, ki vleče voz. Njena obleka je omadeževana-s krvjo. Oči ji gorijo v ognju. "Pozneje smo dognali, da je bil to že tretji voz ranjencev, ki jih je mladenka rešila in prepeljala preko mostu. Zdaj se je vračala četrtič v bojno črto. — Nenadoma tik voza eksplodira mina. Spomin na junakinje ne bo obledel "Dragi prijatelji, nikdar »aj vam ne ugasne spomin na to dekle! Njeno ime je še vedno neznano, toda vojaki, ki prihajajo preko mostu, nosijo v svojih srcih spomin nanjo." Zdravniki - padalci Z ruskimi padalci, skačejo na zemljo zdravniki in bolničarke, ki oskrbujejo ranjence za frontami, kakor tudi partizanske oddelke. Leteče ambulance sestoje večinoma iz zastarelih letal, ki jih skoraj vse vodijo ženske pilotke. DOMAČA FRONTA Zadnjič je kričal Mr. Janša po St. Clairju "Mama, mama je prišla za par dni na obisk iz New Y o r k a k obema sinovoma kakor tudi najina sestra Mi®11 Valetič, po domžalsko Mežnar- s[ jeva Mink a." / Skoro bi se zaljubila v mene-Je že rekla, da me ima rada. Svarilo zaveznikov naslovljeno osišču zamejne vlade in naj pošljejo v Jugoslavijo komisijo predno se J'e pričela re&istraci" slabe politike in se pri naši vla-ameriških, ruskih in angleških uradnikov in častnikov, ki^' W je M!a, sevefar.fadi Preo" % blamirali? Jaz za to izjavo naj bi prevzeli vodstvo in poveljstvo odpora v Jugoslaviji, ~ £ SSSffift t^lt^tZ s čemer bi naredili .z Jugoslavije živo demonstracijo dovolj časa pred otvoritvijo, da Vejeta' J pozitivnih in zedinjevakiih, ne pa negativnih in nasprotujočih si tendenc med Združenimi narodi. Civilno vojno v Jugoslaviji se more smatrati za revolucijo in kontra-revolucijo ali za pričetek tretje svetov- Dva milijona bivših ruskih ranjencev je danes zopet aktivnih na bojnih frontah (Nadaljevanje s 1. strani) Važni postopk? pri ranocelstvu Kakor v ameriški armadi, se tudi ruski vojaški zdravniki poslužujejo pri desinfekciji ran sulfa droge, ki povzroči, da se rana ne infekcira. Drugi važen postopek je, tudi kakor v ameriški armadi, transfuzija krvi. Tretji važen postopek pri re- smo lahko prečitali dane nam ~ „ i. ..* , iševanju življenj pa je, da se resolucije, vspored in njegov'*. , &f Pov»3ne Pomo- ,spravi ranjence iz ognja tekom Dro<*rani J s .ci slovenskemu narodu, pošilja-!tako zvanih "zlatih ur", to je v Takoj' pričnemo s čitanjem "J6 »^enirjev, tehni- teku šest ur po ranjenju. u___I,.:.« J_____. kov> zdravnikov, stavbenikov in Hrabrost in požrtvovanje bolni- teh resolucij, da nam bode ce-jaena in da, ako razne druge obrtnike in potrebni material za rekonstrukcijo i. j carjev Medicinci in sanitejci mos- za partizani Angleži pa za Mihajlovičem^m sicer ne ;se nam po našem mnenju zdi Po- TI „ i^v . samo, da je Anglija za Mihajlovica (kakor so—kot se zdi trebno kaj dodamo ali pa briše- V ? pa ldej° .neizkužemh,kl in ženske - se plazijo po tre--služberto tudi Zedinjene države), temveč stoji Anglija mo iz resolucij ter glasujemo za !?£„!? ..m se mi, Vldl J*|buhih k ranjencem. Ako je poza ^ihajlovičem tudi v antipartizanskem smislu. 1 točke, s katerimi se, in proti, s r™1°!TJSrJ^i v " ;trebno-izkopljejo jame'da Ako se dovoli, da se tendence in sile, ki se zdaj spo l—se ne strinjam. ^ZneV^Z^ ^n^Ra^ce™ •ljemljejo v Jugoslaviji, razvijejo, aH ne grozi v tem|Izjava slovenskih Amerikancev venski narod v tej deželi, pa nalagajo na hrbte nakar se od- nimam nikake magari če zastavi vse svoje pj-e-1 plazijo po trebuhih z njimi zo- Pl slučaju resnična nevarnost tretje svetovhe vojne? In Č3 je! K te;> izJavi „. (i_____ temu tako, ali bo tudi Amerika v tej vojni? In na kateri ^kritike ter se P°P°lnoma strin- moženje. Tudi taka ideja še m o- pet v zaledje." Umrlivost" te"ga strani? Ali ne bo la iz tega nastala svetovna civilna^ p n ... n rf P0^^ v*lavah Jugoslovan-j moštva in ženstva je silno viso- vojna: Teh vprašanj ne stavimo zato, da bo dobili!*^, ^r^TZl ? * ** ^ si nanja odgovor, marveč jih samo poudarjamo, ker nam dvomljiva in ne patriotična. l Resolucija, da posveti ! jo, da zabranijo ženskam dostop naš do najbolj nevarnih mest, toda WASHINGTON, 5. januarja. (NYT) — Zedinjene države in drugi člani zedinjenih narodov, obenem s francoskim narodnim komitejem v Londonu, so podali danes skupno izjavo glede za-plenitve imovine v deželah zasedenih od osišča. S tem svarilnim opozorilom so razveljavlja ni vsi ukrepi zaplenitev, ki jih je osišče izvedlo v zasedenih deželah — postale bodo neveljavne kakor hitro bodo sovražne o-blasti pregnane iz zasedenih krajev. V mnogih slučajih je bil izvršen prenos imovine s pomočjo brutalnega pritiska, včasih pa se mu je nadevalo vsaj na zunaj, izraz avtentičnosti. Ta zavezniška izjava je tako sestavljena, da bo obenem tudi služila v svarilo vsem nevtralnim silam, kaj jih čaka, ako bi osišče zasedlo njihova ozemlja. (Uradni govorniki State Departments (so dejali, da ni u-mestno delati zaključkov glede prenosov imovine v Nemčiji sami — tako poroča Associated Press.) Besedilo izjave je glasom poročila State Departmenta naslednje : "Južno Afriška Unija, Zedinjene Države Severne Amerike, Avstralija, Belgija, Kanada, Kina, Čehoslovaška Republika, Velika Britanija in Severna Irska, Sovjetska Rusija, Grčija, Indija, Luksenburg, Holand&ka, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Jugoslavija in Francoski Narodni Komite: Izrecno svare vse prizadete,! posebno pa osebe v nevtralnih) deželah, da bodo z vsemi svojimi silami stremeli za tem, da u-ničijo metode zaplenitve, ki so jih uvedle vlade, s katerimi se nahajajo v vojnem stanju, v deželah in pri narodih, katere so brez povoda napadle in oropale. Vlade, ki so podpisale to izjavo in Francoski narodni komite, si zato pridržujejo pravico razveljaviti vse prenose in prodaje imetja in posestnih pravic katerekoli vrste, ki se nahajajo zdaj, ali so se nahajala prej v ozemljih, ki so bila zase-] dena ali na drugačen način prišla pod direktno ali indirektno' nadzorstvo vlad, s katerimi so' Z drugega mesta sem od neke ženske prejel p1* smo, da bi rada kupila en aker in pol zemlje-malo manj ali pa malo več, blizu Clevelanda. Mogoče bi kupila na Squaru. —----Kje pa ste na' ši real estate-mani ? Karte boste lahko igrali, ko ne bo biznesa-Lahko se zasluži par tisočake^' tukajle—pravim. Tole mi je povedal Frank ČeS-nik, predsednik: glas Cleveland' skih delavcev št. 9 S.D.Z. boste slišali po celi Ameriki v nedelj0' 17. januarja na proslavi 30. let' nice. (Pivci so pa tudi doW' pravim.) Društvo Napredne Slovenk (Mrs. Močnik je predsednic^ so mi dale priliko, da sem P0' vedal zadnjo soboto na tisto ve' liko mašino, da bo društvo niča imelo n^ 14. februarja letnico. To povem zato, da ne ^ vaj' pozneje kdo rekel, du." 'najsem Joe Pograd u f Škrat je bil včeraj zavit v blake lepo dišečega dima, ki J prihajal iz cigaret, katere mu J1, poklonil za krizmus prezent že Pograjc. — Hvala, Jože, Pa še drugo leto tako! \ ^J .. trj v vojnem stanju, ali imetij, so posestvu, ali so bila Vrel.% posestvu1 oseb, vključno jurid'0' nih oseb, z domovinsko pravic° na takih ozemljih. To svarilo velja za vse shlC*\ je, bodisi da so bili ti prenosi a J prodaje izvedene odkrito kot z9 plembe ali rop, bodisi da se ji"1 je na zunaj nadel videz leg3' nih transakcij, vključno slučajev, v katerih se jim izreC no daje zunanjost prostovoljk sklenjenih kupčijskih poslov' Vlade, ki dajejo to izjavo ^ Francoski narodni komite svEE -All'ThE clubs AMD SPAT3ES ARE HERE, BOT THE deuce OE HEARTS And The ■deoce of DIAMONDS ARE (VUSSING. TRADE HOMER MmVEE ALL I NEED IS jj E\l£RV UNITED STATES SIX DOLLARS / WAR BOND WEBUV AND I'LL HAVE (f MEMJS BAD MEWS TOR ENOUGH TO V Vw THE AXIS Buy A U.S. \ j-S WAR BOWDiL Angleži tesno za petami maršala Rommela Na gornji sliki vidimo Arabce, ki se zbirajo okoli angleškega tanka, ki je pravkar privozil v neko naselje v Libiji, odkoder so pobegnili Nemci. V ozadju je goreči nemški tank. V desnem kotu na vrhu pa sta poveljnika nemške in angleške armade; na levi general Rommel, na desni general Montgomery. Mali oglasi Išče se ženske za čiščenje prostorov na zapad-ni strani mesta. Pokličite CH. 6991. Prospect Window Cleaning Co., 1107 Bolivar Rd. —23. Važen zgodovinski dokument.—24. Tragedija slovenskega naroda. * * * Iz poglavij vidite zanimivost knjige. Prvi sto iztisov nosi moj autograph—lastno ročni podpis ža tiste, ki žele tako knjigo. Hitite, ki želite tako knjigo. Potem me ne bo doma in je ne bom mogel več podpisati. Naroča se pri pisatelju Rev. K. Zakrajšek 302 East 72 Street New York. Po v§eh naselbinah bi rad dobil zastopnike, ki bi jo prodajali po hišah. Kjer je kaka trgovina s knjigami, jo bo prodajala in jo dobite tam. Autographed copy—knjigo z lastnoročnim podpisom pisatelja se pa dobi samo pri pisatelju. VESTL IZ ŽIVLJENJA AME- ?°brega P°P™vliaIca za vaše TRGANJE IN BOLEČINE v MIŠICAH? Hitro pomoč dobite s Pain-Expeller-jem, čudovitim mazilom, ki ga rabijo tisoči. Nad 18 miijonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain - Expeller s Sidrom na škatijici. PAIN-EXPELLER Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6812 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Ako iščete RIŠKIH SLOVENCEV zver, ta lintvern, vedno bližje] ljudi kakor zver. Izganja jih iz in bližje na naš narod in kakg j domov v strašne sužnosti Nem-slednjič napadla in kaj se je | cev, Italijanov in Madjarov. godilo tiste prve mesece, ko1 Vse je uničeno. Trume ženo v sem bil še jaz tam. Knjiga "Ko smo šli v morje bridkosti," vse to natančno opisuje, kakor sem jaz kot Amerikanec vse to gledal in videl. Veliko zanimivega pove ta knjiga in sem prepričan, da jo bo vsakdo rad čital, kdor jo bo naročil. Naš narod je kakor. Sv. Jurij planil na to zver in se sedaj bori ž njo na življenje in smrt. Vsaki dan čitamo v časopisju poročila o vedno novih grozotah, ki jih mora trpeti naš narod. Kri teče v potokih. Solze bi napolnile že celo Jadransko morje. Krik obupanega morjenega naroda se sliši po celem svetu. Da boste pa vse to razumeli, morate čitati knjigo "KO SMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI." še le na podlagi te knjige Vam bo vse jasno. Danes je vsa Slovenija samo eno veliko pogorišče, samo ena strašna Kalva-rija. sužnost, kamor gre narod s solzami v očeh in s strahom. Krščanska kultura, katero je zidal skozi tisoč let—predstavlja jo križ sredi slike—je vsa uničena. Bila je ponos slovenskega naroda. Razbita je. Zato je križ okrnjen in glava Odrešeni-kova je odbita na tleh. Umirajoča Slovenka leži pod križem in umira—slika Slovenije. Zjokali se boste že, ko boste samo to sliko videli. Knjiga ne opisuje sedafljega trpljenja. O tem nam poroča naše časopisje. Pove pa, kako je prišlo do tega.^ O vsem tem boste izvedeli, ko boste čitali knjigo "KO SMO ŠLI V TO STRAŠNO MORJE BRIDKOSTI." Naročite jo takoj! Kar vse-dite se in napišite pismo ponj o. Priložite ceno $2.50. Pa Vam jo bom poslal v obratno pošto. $ * * Knjiga "KO SMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI" ima sle- Knjiga nosi zavitek z zanimi-; vo sliko, ki kaže sliko današnje! deča poglavja: Slovenije. Pošast pobija našel 1. Uvodne besede. -2. Pred IM SEEING A MIRACLE.' HE'S \ DI66IMG UP I WITHOUT A EVEN CAN USE A COUPLA WAR STAMPS WMV BOOK.' squawking Wide World F.tl.m' viharjem.—3. Nemške limance. —4. Umrl nam je oče.—5. Nemška peta kolona.—6. Vihar je že tu.—7. Obisk dr. Kulovca.-V 8. Podpis pakta z Nemčijo.— 9. Mučna tišina.—10. Državni udar v „Btelgradu.—11. Nova vlada.—1-2. Oblaki se zbirajo.— 13. Cvetna nedelja.—14. Prvi dnevi vojne.—15. Moje težke ure.—16. V Zagreb—k ameriškemu 'konzulu.—17. Nova država Hrvatska—18. Začetek strahovlade.—19.. V Sloveniji. —20. V Ameriko.—21. Ali imam tukaj kako nalogo?—22. Sklep. čevlje, pridite k nam. Vedno pr- _ .. . vovrstno delo. Popravljamo sta- Buenos Aires, Argentina. -fpe čevlje ter imamo polno za_ logo finih, novih moških čev- Dne 13. septembra, 1942 je tukaj umrl Jože Rolih, star 29 let in doma iz Drskovč pri Kneža-ku. Pokosila ga je jetika. Tukaj zapušča strica, v starem kraju pa devet bratov in sester. Oglašajte v - - -Enakopravnosti ljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. CHECKED /MaJ/fTi/ -op Mane/ Back For quick relief from itching caused by eczema,, athlete's foot, scabies, pimples and other itching conditions, use pure, cooling, medicated, liquid D. D. D. PRESCRIPTION. A doctor's formula. Greaseless and stainless. Soothes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial bottle provesit, orjnoney back. Don'tsufTer. Ask your druggist today for D. D. D. PRESCRIPTION. When a cough due to a cold drives you mad, Smith Brothel's Cough Drops give soothing, pleasant relief. Smith Brothers' contain a special blend of medicinal ingredients, blended with prescription care. Still cost only 5^:—yes, a nickel checks that tickle! SMITH BROS. COUGH DROPS BLACK OR MENTHOl— MARK VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zeb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa, Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradi ni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje RED- ITCHY- SCALV ECZEMA Effective Home Treatment Promptly Relieves Torture! First applications of wonderful soothing medicated Zemo—a doctor's formula -^-promptly relieve the intense itching soreness and start at once to help heal the red, scaly skin. Amazingly successful for over 30 years! First trial of marvelous clean, stainless liquid Zemo convinces! All drug _____, _ stores. Only 85)!. ^SLI®IO * r "THAT LITTLE CAftBE" iEtor-nafl Cartoon Co., H.T^-By B. Link J-2. januarja, 1943.___ ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Na sliki vidimo dvoje indijskih vojakov v Afriki, pri merjenju s topičem za streljanje proti tankom. Vojaka sta člana Montgomeryjeve osme armade. UREDNIKOVA POŠTA Izšla je knjiga "Ko smo šli v morje bridkosti" sPisal Rev. K. Zab ajšek. Stane $2.50 s poštnino. Kaj pa piše? Pod Krimom živi ogromna Pošast, "lintvern," kakor pripoveduje pravljica. Strašna je ta Ano zver. Rep ima pod goro Sv. zadnje parkle ima pod °nikvami pod Preserjem, prednje kremplje ima pod Bo-.^nico> gobec pa pod Javorjem nad Cerknico. Ta lint- 11 povzroča vse povodnji po teh krajih. In enkrat se bo zgodilo, da 0 ta lintvern planil iz svoje fjazemske votline na plan. In Takrat bo gorje celi Sloveniji!" je skončeval naš pokojni tee Za Pečj° svoje opisovanje 0,8a lintverna, da smo otroci strahu kar trepetali in gle-ua'i nvrt+i ___ nil ta "lintvern"—Hitler—že 1939, ko je napadel Poljsko in potem češko. V Sloveniji smo se ga ustrašili in zatrepetali. Jaz sem bil takrat v Ameriki. Ker je tu svoboda tisk^, je ča-šopisje poročalo o njem resnico. Zato sem ga jaz že takrat videl v vsej njegovi grozoti in sem vam ga opisoval v svojih predavanjih, kaj se bo zgodilo z ubogim narodom doma. Kar spomnite se vsi, ki ste me slišali. Takrat ste najbrže zmajevali s svojo glavo, ker me niste razumeli. Morda ste me obdolžili, da pretiravam. Seveda, niste poznali Hitlerjevega Nemca, ne Mussolinijevega Italijana in ne pobesnelega Madjara. Ko sem prišel nazaj v Slovenijo ,so ga tudi še videli od , ~ ,. daleč in se ga niso še bali tako Ženil ' S00"1' Če ta pošastizelo. Toda Mr. Zalar v Jolietu To Pred hišo. re v Je samo pravljica so sta-JSl tolažili nas mlajše. T nit> >•' Je to Pravljica, pa tudi • Je rad postavljal stari če- jj °če. "Resnica je, resnica. v*?- boste še vi, otroci, doži Veli to gorje. Takrat bo strašno -H deželi. Jaz bom preje n J"1' Pa sem vesel, da bom, da tak Videl »rozot» ki se bodo . lat godile po svetu. Lintvern daiP°viral kar tisoče ljudi na cla 1 Narod bo strahu kar tulil, svetSue,.,ga b° slišal° P° celem da^0 bi Si bil takrat* mislil, šel ]°m° res to doživeli- Ni P rije lntvern izpod Krima, zato ven t Prihrula nad ubogi sl°" šast narod drugti strašna po-ital"S tremi glavami: z nemško, Šna1Jansko in madjarsko, stra-ljud?JkuPacija. In res na tisoče pa j1 Pogine vsaki dan ali jih mi je takrat pokazal zemljevid Evrope, kjer je bilo pri vsakem narodu zaznamovano, ke-daj ga bo ta pošast napadla. Za Slovenijo je tam bilo napisano leto 1941. In prav tako se je zgodilo. * * Toda prišla je jesen 1940, ko se je pa naenkrat pojavil tudi v Jugoslaviji. Hitler je prišel pred Jugoslavijo in zahteval, da se mu poda, da jo požre brez boja. Prišel je hinavsko. Ta lintvern je skril svoje strašne kremplje in še bolj strašen gobec. Zakril si ga je z masko hi-navščine in prijateljstva in trdil, da je prišel, da varuje Jugoslavijo pred sovražniki. Pol leta so se vršila pogajanja in se zaključila s pogodbo prijateljstva podpisano na Dunaju 25. marca 1941. Takrat je lzPorip 7" bilo pa junaškim narodom Ju- e P° vsem svetu kot , •• , u. j „4. i•>> goslavije dovolj hinavscine. sti-as ^10venski narod "tuli v L r i u 'astiem j 1 Strgali so mu masko z gobca in resd-y. trpljenju, da se ga c , . « .sliši nr. oaI \ m i se mu uprli. S tem se je pa zaje i P° celem svetu. Tako se v v 7 ta nravi;;„ -»M j celo tisto strasno, o čemer je Ubru*- iravlJJca vresmcila nad .... . ' , , J ( pokojni oce pripovedoval, da se narodom doma. 4 nesrečno Evropo je pla- ^^tyouBu^Witu ,WAH BONDS VVar tronteXper'ence on 1116 world'! ble boat has proved 01(5 collapsi-*or botfc811 essential safety feature Wanes -p.^®1 and land based ked m-i ey are made of rubber-"^lal, easily inflated. At tj)e ^°utci)atftaUle 01 Midway an Army Sas fore, i after bombing a carrier, . was ah,t0 bail °ut of his bomber, k! enii, f° get a "^h eye" view e ^uta! battle from his collapsi-Atrierip Was 'ater picked up by I War plane. Your purchase ond3 With at least ten per- - - Of --* «1 AWUOV (Vit JJV4" hejn ^come every payday > are np^°tect the lives of men 111 today f°r you- Get behind Treasury Department bo zgodilo. In tu se začenja žalostna povest slovenskega naroda, katero opisuje knjiga "KO SMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI," ki jo je spisal očevidec, ki je bil sam priča vsega, kar se je takrat doma godilo in česar ameriški Slovenci ne ved« prav nič. * * * "Kako je prišlo do te strašne nesreče? Kako se je razsula država Jugoslavija? Kaj se je godilo prve mesece, ko smo bili doma zasedeni in zasužnjeni?" so me rojaki po Ameriki povso-di izpraševali, kjer koli sem že bil. V vse naselbine ne morem, dasi bi tako rad. V katrih naselbinah sem pa bil, tudi niso mogli vsi priti na predavanje. In vendar je nujno potrebno, da vsak Slovenec ve, kako se je vse godilo in zgodilo tiste strašne dni. Zato sem se vsedcl in napisal" to le knjigo, da bodo vsi to vedeli in lahko čitali. Od poglavja do poglavja opisuje ta knjiga, kako se je plazila ta U. S. Treasury Dept. SQUIRE EDGEGATE-Hen Need BY (£ TFol. \CLOYtrz- -rr?*>- SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' JOHNSONS RED CROSS PLASTER "Kako .naj te nagovorim? — Ali ti smem reči: ljubica? Ali im£*m pravico do tega? — In sploh — ali bi ti rad rekel: ljubica ? — Vrag vedi! . . . Ako ti povem, da lazim že vse dni za ženskami in iščem pripravnega materijala, — pof^m si lahko misliš, kako je to z menoj, žalostno je, draga moja, žalostno! ... Ali ti naj nalažem idealno pismo, zaljubljenega vzdihovanja in koprnenja polno? — Kaj bi imela od njega? — Čemu bi se še varala drug druzega? — Ko pa ni nobenega hrepenenja v meni! Zadnjič sem gledal v neki izložbi karto: "Wenn ich ein Voeglein war, flog ich zu Dir" — in sem pomislil, da bi jo kupil zate. Ampak ... ali bi res poletel k tebi? .. . Ali ne bi rajši letal ob oknih dunajskih deklet in pre-žal med zavesami ,da bi iztak-nil lepo žensko, ki bi se mi s pohlepom prepustila? Kaj mi je treba idealnosti in nunskega platonstva? "Le—po tebi hrepenim ..." — Ba, neumnost ! Dolga leta koprneti in samo čakati, kdaj pride dovoljenje, da smem objeti — njo, edino — njo!? ... Ne! Zato imam premalo volje, še manj moči, najmanj značaja! Kdor se je odločil za — veliko ljubezen, se mora odreči hudiču in njegovim angelem Če pa sem spoznal, da je moja čistost — laž, zve-stost — hinavščina, zdržnost — suženska veriga, potem sem prej teboj — slepar! In menda sem poštenejši, če danes strahopetno zbežim od tebe,-nego da te varam dalje; najbrže' sem manjši lump, če te zapustim že zdaj, nego da te razočaram — prepozno — Zatorej: — Adijo, pa zdrava ostani! . . In vendar, vidiš: — ko bi zdajle stopila v mojo sobo, — bogve, ali bi ti ne padel krog vratu? V ustnice bi se ti vsesal in zverina bi zahtevala od tebe žrtve . . . zahtevala bi, zahtevala, zahtevala, zahtevala; a dala ti ne bi ničesar! Nekdaj sem si bil nadel krinko veličine, dobrote in človekoljubnosti; morda nisem ravno slabo igral uloge; a prišel je WhatyouRMfWdU WAR BONDS Every soldier in Uncle Sam's Army is issued two pairs of shoes at a cost of $3.85 each. We therefore, literally need millions of pairs of shoes, good shoes . . . shoes that fit ... to outfit our rapidly increasing armed forces. The Quartermaster's department Is careful to provide each soldier with a shoe that fits, for an army with "sore feet" is already whipped. The American Army is the best shod army in the world. You can buy a pair or outfit a soldier with two pairs with your purchase of War Stamps and War Bonds. INVEST AT LEAST TEN PERCENT of your income in War Bonds every payday and become a member of the patriotic Ten Percent Club. U. S. Treasury Department Čas, ko sem omagal in otrpnil pred posledicami, — in zdaj sem ti pokazal pete . . . strahopetno in sramotno, izdajalsko in pobalinsko . . . Pripelji se na Dunaj in pridi mi pljunit v zobe! A ne pozabi vzeti priče seboj. — Zaničuj me, zasramuj me, zasmehuj me, — ljubica! — dušica! Tvoj Tomo." Vera je bila od udarca kot omamljena. Oči so se ji zameglile, roke so se tresle, po lele-su ji je zagomazelo, — iz hrbtenice ji je lezel mraz, zmerom v; novih tokih, ter se ji je razširjal po životu kakor bi ji brizgal led v možgane in po udih. "Zobje so ji zašklepetali, stresla jo je mrzlica, — morala je sesti, da ne bi omedlela . . . Potem je otopela. S slepimi očmi se j*e zagledala skozi okno, a prazno glavo, s popolnoma odsotnim duhom . . . Nato se je nenadoma zasmejala . . . blazno in krčevito ... in se udarila po glavi ter se upognila v životu: "O prismoda! O prismoda! . . . Ti si si domišljevala!? .. ." Naenkrat jo je stisnilo pri srcu ... s silnim sunkom so se ji napela pljuča, obraz ji je nabreknil in posinel — tfn se je spačil, krečivito spačil . . . Tedaj je bruhnil jok iz nje in solze so se ji udrle iz oči . . . Izprehajala se je po samotnih potih — mrka in obupana nesrečnica . . . Igrala se je z mislijo na samomor. Roka ji je božala revolver ... in ga sprožila po trati ... Z naslado si je pritisnila vročo cev na sence in srkala v nosnice ščegetajoči smrad smodnikovega dima . . . Potem se je pripravljala, da bi Tomu odgovorila. Napisala mu je dvoje, troje pisem, a nobeno je ni zadovoljilo. Izgubljala se je v razlaganju, očitanju, moraliziranju, v pridigah in naukih, tudi v smešenju in ro-ganju, celo besedo "pflonc" mu je zabrusila v obraz .. . Nazadnje je vse zmečkala in raztrgala; vstala je in Se vzravnala v pasu, otrla si oči in lica, postala stroga in resna; — sklenila je, — da sploh ne odgovori . . . Nato pa je nenadoma prejela od Toma karto: dekle z bičem v roki. Naslov je bil ljubezniv kot v prejšnjih časih; pripisek je bi i v verzih: "Skozi zlato jutro žvižga bič; a mene to ne briga nič, saj bič je dolg le jeden vatel, vihti pa ga poreden škratelj sto kilometrov za goro." Nova nesramnost je ni zadela. Trpek nasmeh in zaničlji-va šobica — in karta je zletela v zadnji kotek miznice. Potem se je zastrmela malo v strop — in kakor zadoščenje ji je zasijalo iz oči: zdaj mu še toliko manj odgovori . . . Preteklo je zopet nekaj tednov in Vera je prejela drugo pismo: "Draga Vera! — Ne raztrži, predno ne prebereš! Bodi dobra ! — Danes sem sanjal o tebi .. . Bili smo v veliki, prazni sobi: ti, Drnovšek in jaz. On je nekaj skladal v skrinjo. Ti si gledala, časih malomarno mignila; — zame se nisi brigala, zemljevidom), v pogovoru z ameriškimi časnikarji. Admiral Nimitz je glavni poveljnik naše pacifične mornarice. YOUR OLD PAPERS CALL THE SALVATION ARMY HENDERSON 5357 kakor bi me ne bilo. Ko je bila skrinja polna, žeblji zabiti, je vrgel Drnovšek kladivo na tla in si obrisal pot s čela. Potem se je sklonil, da porine skrinjo iz sobe ... In ko je bil zunaj, sem bliskoma skočil k tebi, da bi te poljubil. Ti si se branila, a jaz sem te ukrotil ... V odprtini vrat se je pokazal za tre-notek Drnovškov hrbet, — skočila sva vsaksebi. Ti. si se še vedno obračala od mene; a jaz sem slišal tvojo misel: 'Ko bi ostal še nekaj časa zunaj!' — Objel sem te in pritisnil k sebi. Ti si me oklenila položila svoje ustnice na moje in zamižala... Oprosti mi te sanje! Dale so mi upanje, da dosežem odpuščen je za svoj greh. Tako težko mi leži na prsih! . . . Povej mi, kdo ti je pisal moje zadnje pismo? -r- tako neizrečeno kruto in brezsrčno? — Bil je blaznik, bil je tolovaj, pijanec! — Ne rogaj se mi, duša: — ljubim te! Hrepenim po tebi! . . . in.se pokorim za svojo neusmiljenost, za svoj brezdanji greh ! — Pozabiti ne moreš; — a odpusti duša! Odpusti meni otroku, zapeljanemu, skesanemu! — Tvojih kletev ne prenesem, angel moj! Saj se ti ne silim; — ker te nisem vreden, srce moje! A te negotovosti ne morem več prenašati .. . Na lepoto najinih prvih blaženih noči te prosim: — Vera, odpusti mi! — Piši hitro! — Iskreno te pozdravlja Tomo." In Vera mu j eodgovorila: "Dragi Tomo! — Zakaj me dramiš? Gorja olajšati ne moreš; — ali bi rad gledal moje solze? — Jaz ti odpuščam! želim ti, da bi nikdar ne spoznal nesreče! — Naj te ne moti moj spomin! Srčno te pozdravlja Vera." Ko mu je napisala pismo, 'se je razjokala ... in bile so olajšujoče, dobrodejne solze . . . Potem pa se je spomnila zelenega lista visoko gori v vrhu na drevesu njenega upanja . . . zdaj je zadnjikrat sfrfotal pred njenimi očmi ... in odletel — bogvekam... Tomo je bil že davno zgrešil svojo sobarico; ni ga mogla zadovoljevati ženska, ki je znala govoriti komaj o najplitkejših in najvsakdanejših stvareh. Popival je in ponočeval, zapravljal čas in čast, denar in zdravje, prehajal iz stiske v stisko, — dokler ni nazadnje ves poparjen in ves spokorjen pobegnil — zopet brez izpita — v do-dovino. VI. Notar Nikolaj Zorko ima svojo hišo, majhno dvonadstropno kletko, ki zadostuje komaj za njegovo družino in za pisarno. Zadaj so v obeh nadstropjih stekleni hodniki, široki kot verande. Onkraj snažnega dvorišča je senčen vrtič s temno lopo, skrito v španskem be^zgu. V kljub malenkostnim razmeram ima mlada družba notarjevih otrok pripraven prostor za kro-ket in druge zabave. Notar je vdovec; velik in neroden, filister in pedant, živi pisarni in taroku; za družino se ne briga ravno mnogo, a vajeti drži v sigurni roki in bi si ne dal omajati očetovsikh pravic. Javnega življenja se udeležuje samo z darilci v dobrodelne in narodne namene; še to v mnogo manjši meri, odkar je propadel kot kandidat za občinski svet. Njegovo premoženje cenijo na več stotisoč kron. — Za gospodinjo ima starikavo sorodnico teto Cilo, ki je bila v hiši že pri ran j ki notarjevi soprogi. Ženska je precej osorna in samovoljna; če jo prime muha, kljubuje tudi samemu gospodarju. Sicer pa je docela kmetiška, se ne kaže gostom in je s posli v kuhinji. — Starejša hčerka Mila je omožena z zdravnikom doktorjem Juvanom, ki ga je bila vzela na očetovo prigovarjanje. Stasita krasotica s ko-stanjastimi lasmi, še dosti pametna, a neverjetno hladna, skoraj brez srca. Nosi se zelo elegantno »naravnost zapeljivo; a njena koketnost je ošabna in porogljiva, kakor da ji je ugajanje samo dolžnost, četica častilcev pa pravica in posest. V r6jstno.hišo prihaja z dvema lepima otročičkoma in z nekaterimi gospodi, ki jih vse skupaj vodi prav tako za nos kot svojega moža. — Popolno nasprotje po zunanjosti in po značaju ji je brat Albin. Bled in svetlolas, bolehen, silno čustven, dober in skoraj pretirano človekoljuben. Komaj dvajsetleten ,pravnik v prvem letu, je resen in zamišljen, precej sam zase, časovno ves pobit od duševnih in verskih bojev. — Mlajši sestri Dana in Nada hodita še v ljudsko šolo; sveži in srčkani dekletci, zelo obzda-ni in pobožni, čeprav se njuna vzgojiteljica Vera ne briga mnogo za verouk in bogočastje. Vsled dogovora z Jazbinškom je Tomo Žitnik že nekaj dni v notarjevi pisarni. Priden je, zavzet za delo, zmerom dobre volje. čez noč ga je minila vsa otožnbst in obupanost; vedra lahkomiselnost ga navdaja, kakor jo je občutil prejšnje leto, ko je bil pod isto streho; razposajenost brez očitanja vesti in brez skrbi, kakor bi ne šlo življenje preko sedanjosti v bodočnost 'in bi ne imel ne ciljev ne želja. že prvi dan se je pozdravil z Vero — popolnoma prijateljsko in brez zadrege. V živahni družbi je bila vsaka čustvenost izključena; vzbujanje spominov, opravičevanje in tako naprej je bilo nemogoče — in obadva sta se tega veselila. Tomu je bilo, kakor da se mu je velika skala odvalila s prsi; Ve-rina preprosta nesovražnost ga je mahoma osvobodila vseh duševnih muk. Sicer nista sama zase še ničesar govorila, a To mo tega niti ni zapazil in bi se bil začudil, ko bi ga kdo opozo- ACHING-STIFF ' SORE MUSCLES For PROMPT relief—rub on Mus-terolel Massage with this wonderful "COUNTER-IRRITANT" actually brings fresh warm blood to aching musclca to help break up painful local congestion. Better than an old-fashioned mustard piaster! In 3 strengths. , MUMOlf 5TRAN _____ENAKOPRAVNOST__12. januarja, 1943. Admiral se razgovarja s časnikarji DELNIČARJEM Ameriško-jugoslovanske tiskovne družbe se tem potom sporoča, da se LETNA DELNIŠKA SEJA vrši v PETEK, DNE 29. JANUARJA, 1943 v družbinih prostorih 6231 St. Clair Ave. Vabi Pričetek ob 8. uri zvečer. DIREKTORIJ. ZA Obrambne delavke ril. Utrdila se mu je zavest, da je stvar med njima poravnana in pozabljena, da nista drug drugemu ničesar dolžna. utešenje vseh svojih muhastih] pohlepov in želja. Vsestranska I lakomnost, požrešnost in nevo-j ščljiva grabežljivost je zname-l nje današnjega človeka. Nikjer požrtvovalnosti in nesebičnosti, nikjer moštva, značajnosti, človečnosti! Saj je tudi ženska vzdržljiva le po sili, ne po bi-j stvu. Slaba vzgoja — je naše znamenje. Dober vzgojitelj te uči: — odreci se! Vadi se v od-reki ob malenkostih, pri jedi in pijači, pri vsakdanjih majhnih željicah ,ki se ti zde navadno tako neizmerno važne in potrebne, da bi obupal nad seboj in na*d življenjem, ko bi se jim moral odreči! Vadi se v odrekanju — ob spolnosti! Nič ti tako zelo ne utrdi značaja kakor čvrsta spolna neodvisnost, zdrava spolna obrzdanost! Ne skrivanje in nepoznanje — čistost iz neumnosti! sanjava domišljavost pred ugankami življenja! — temveč spoznanje, jasen in odprt pogled v skrivnosti in sladkosti stvarstva — in šele po spoznanju — vzdržnost in odreka! To je vzgoja! (Dalje prihodnji« deklet, ki sta zaposleni v neki tovarni, kjer izdelujejo vojne potrebščine. To pot se žitnik ne poslužuje sobice v notarjevi pisarni. Opoldne in zvečer zahaja k materi in ostaja še precej doma. še nikdar se ni čutil materi tako blizu kakor zdaj. Mnogo se pogovarja z njo in jo izprašuje in se ji odkriva; — tako mu je, ko da ga nekaj sili, iskati pri nji zaščite in vodništva. Morda sta se oba šele zavedela, kaj bi si morala biti in kako. On se ji je do kraja izpovedal, priznal je svoje grehe, razgalil svojo dušo; govoril je o deklinah, ki so na razpolago mladim fantom; govoril o vlačugah in o svojem studu pred njimi, o svojem strahu pred okuženjem in pred boleznijo. In ta prokleta sla ga je zopet in zopet tirala v naročje zapeljivkam, sirenam brez glasu in lepote, izrabljenim, izžetim in izpitim. A če pomisli trezno in pravično: — saj niso one zapeljivke! V njem je zapeljivec! V njem samem je zverina, ki zarjove nepričakovano in neutešno in ne umolkne, predno ji ne žrtvuje na oltarju nečistosti in gnusobe. — Kako naj se mladenič varuje nadvlade svoje polti in vsemogočnosti pohote? — Mati ga je vnemala za vzdržnost, še pred nekaj dnevi je mislila, da moškemu ni treba čistoti. čimbolj pa je stvar preudarjala, tembolj se je prepričevala o svoji zmoti. V noči po razgovoru na vrtu so se ji pletle misli in se razpletale — in nenadoma jo je obšla tesnoba: — kakšne nauke je dajala sinu? Ali ni za vse en zakon? Odkod naj pride harmonija med čisto žensko^n nečistim možem? — Saj ni res, da je treba dvojne mere! Narobe: Poguba za moža je ravno ta razvratna neobrzdanost, v kateri misli, da mu je dovoljeno riajbrezobzirnejše uživa nje, Ne trpite vsled bolečih kit Nepotrebno je trpeti bolečin vnetih kit, ki nastanejo vsled prehlada a'1 težkega dela. Johnson's Red Cross Plaster nudi učinkovito olajšavo hitro, ekonomično. Poslužite se takoj olajšalne toplote in lahke opore Johnson's Plaster. Produkt Johnson & Johnson, največji izdelovalci kirurgičnih pripomočkov na svetu. CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: __________________________________ NASLOV: ______ Zastopnik: ______ Plačal $____c______