Razne vesti. 173
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. junija 1905.
— (Iz kronike društva »Pravnika«.) Odbor je v svoji zadnji seji dne 24. pr. m. sklenil, da se dru. Tomažu Dolinarju sezida v njegovi rojstni hiši v Dorfarjih spominska plošča, ki se odkrije septembra meseca s primerno slavnostjo. — V isti seji se je odbor razgovarjal o načelih, kako bodi sestavljena društvena izdaja obč. drž. zakonika, ki jo prireja g. sodni pristav Regally v Kamniku.
— (O s ob ne vesti.) Umrl je dne 8. t. m. v Ljubljani g. dr. Kari Ahazhizh, ki se je bil šele koncem prošlega leta odpovedal izvrševanju odvetništva. — Dne 13. t. m. je odvetnik g. dr. Ant. Pfefferer praznoval štiridesetletnico svojega odvetništva. (Gl. naslednje poročilo o občnem zboru odv. zbornice kranjske dne 31. pr. m.)
174 Razne vesti.
— (Odvetniška zbornica kranjska) je imela dne 31. pr. m. popoldne v predsednikovi pisarni svoj redni občni zbor po prijavljenem dnevnem redu.
i. Predsednik dr. Maj aro n je konštatiral sklepčnost in pozdravil navzoče kolege. V svojem nadaljnem ogovoru je najprej omenjal, da je zbornica izgubila v preteklem letu dva ljuba člana. Koncem lanskega leta je gospod dr. Ahazhizh v Ljubljani resigniral na svojo advokaturo, a obdrže ga vsi kolegi še nadalje v najboljšem.spominu. (Pritrjevanje.) Januarja meseca pa je umrl g. kolega Brunner v Kočevju in predsednik prosi navzoče, da se v znak sožalja dvignejo s sedežev. (Se zgodi.)
Predsednik potem prečita pismo, v katerem g. odvetnik dr. Munda naznanja, da se radi starosti koncem junija meseca odpove odvetništvu, da ne more prevzeti nobene funkcije več in se že sedaj poslavlja od vseh svojih ljubih kolegov. Predsednik pripomni k temu: Tako se bo ločil iz naših vrst mož, ki je skoraj 40 let dika našega stanu in ki si je za zbornico pridobil veliko zaslug. Imenovan je bil odvetnikom z min. razpisom od 13. septembra 1865. za Radovljico. Ko se je koncem 1. 1870. preselil v Ljubljano, je bil potem nepretrgoma član odbora in član disciplinarnega sveta, zadnjih 7 let tudi predsednik disc. sveta. To je najboljši dokaz, kakšno zaupanje je užival pri svojih kolegih, katerih je bila dolga vrsta z različnim političnim prepričanjem. To trajno zaupanje pa je bilo povsem opravičeno v dejstvu, da je gospod dr. IVlunda vedno izpolnjeval vestno svoje dolžnosti in nad vse varoval dostojanstvo svojega stanu, posebno pa še kot funkcijonar se odlikoval po objektivnosti in kolegijalnosti. Ako se torej sedaj loči od nas, stori to lahko v neprecenljivi zavesti, da med svojimi kolegi ni imel nikdar nobenega osebnega nasprotnika. Zaslužil je v polni meri »otium cum digni-tate« in mi želimo, da bi ga užival še dolgo vrsto let. Od njega se poslavljamo z zagotovilom, da ga bomo ohranili vedno v najboljšem spominu kot ljubega kolega in dičnega člana naše zbornice. (Občno, glasno pritrjevanje.) — Pa še drugo dejstvo — je nadaljeval predsednik — je tu, katerega se moramo danes z veseljem in ponosom spominjati. Gospod kolega dr. Anton Pfefferer bo čez nekaj dni praznoval 40letni jubilej svojega odvetništva. Imenovan je bil z min razpisom od 6. maja 1865 odvetnikom v Ljubljani, a zaprisežen je bil pri tukajšnjem deželnem sodišču dne 13. junija 1865., fako da dne 13. junija poteče 40 let, odkar faktično izvršuje odvetništvo. Tudi g. dr. Pfefferer, vsestransko visokospoštovani mož, je dika našega stanu, tudi on ima za poslovanje naše zbornice prav posebnih zaslug. Do 1. 1898., torej nad 30 let, je bil vedno član odbora in disciplinarnega sveta, in od 1.1888. do 1.1898. je bil predsednik zbornice in obenem predsednik disciplinarnega sveta, vedno časten in vesten zastopnik naših interesov. Da on še danes ne stoji na čelu zbornice, tega, kakor znano, gotovo niso krive njegove lastnosti, ki ga dičijo kot osebo, prav posebno pa še kot našega kolego. Naš starosta je, ki od nekdaj uživa vse naše spoštovanje. Zdaj bo praznoval preredki 401etni jubilej. Mislim, da današnji občni zbor iz polnega srca pozdravlja ta jubilej (soglasno pritrjevanje) in izrecno naroča odboru, naj v
Razne vesti. 175
imenu vse zbornice na primeren način gospodu jubilarju izreče najpresrčnejše čestitl<e in ga zagotovi neomajne l<oiegijalne udanosti. (Občno odobravanje.)
Nato so bili imenovani zapisnikarjem g. dr. Vodušek, overovateijema pa gg. drja. Ravnihar in Kokalj.
11. iz podanega letnega poročila odbora o poslovanju v preteklem letu je posneti: Poslovnih številk je bilo rešiti 438, torej 102 več, kakor prejšnje leto. Število advokatov je ostalo staro (40), ker sta dva odpadla, a dva prirasla. Vprašanje zastran vpisa enega kandidata v odvetniški imenik še ni pravomočno rešeno. Tudi število odvetniških kandidatov je ostalo pri starem (16), ker so bili nekateri med letom izbrisani, a novi vpisani. Brezplačnih zagovorov je bilo opraviti 85, in sicer 34 porotnih in 51 navadnih (ne vštevši novomeških slučajev). Hotelo se je uvesti tudi ex offo zagovore za vzklicne razprave o prestopkih, a nadsodišče je ugodilo pritožbi zoper tako nepregledno obremenjenje odvetniškega stanu. Zastopnike revnih za civilne pravde je bilo imenovati v 27 slučajih. Pritožb proti postopanju odvetnikov in odvetniških kandidatov je bilo več podanih. A bile so po veliki večini neutemeljene. Do disciplinarne obsodbe je prišlo v 2 slučajih, izmed kojih eden še ni pravomočen. Poročilo končno navaja več važnih dopisov o stanovskih vprašanjih in reformah, ki so došli od drugih zbornic, odnosno od justič. ministrstva. Glede talarja, ki je bil lani fakultativno uveden, so se člani zbornice in zagovorniki soglasno izrekli, da ga odklanjajo pri vseh razpravah in pri vseh sodiščih.
To poročilo je občni zbor vzel odobruje na znanje; ravnotako računski sklep in proračun; zbornični prispevek se je za 1. 1905 določil na 20 K.
lil. Volitve. Za predsednika zbornice je bil soglasno izvoljen g. dr. D. Maj aro n, ki se je za nanovo izkazano zaupanje zahvalil. V odbor so bili nadalje izvoljeni gg. dr. Krisper in dr. Tekavčič (namesto odstopivšega g. dr. Munda) kot člana in g. dr. Tri Mer kot namestnik. Za disciplinarni svet so bili soglasno izvoljeni: predsednikom (namesto g. dra. Munde) gosp . dr. A. Suyer, člani gg. dr. Papež in dr. Krisper, namestnikom g. dr. Ravnihar. Zborničnim pravdnikom je bil nanovo izvoljen g. dr. Tekavčič, namestnikom ravnotako g. dr. Pire.
IV. O odborovih predlogih je poročal predsednik dr. Maj ar on in sicer najprvo o nedeljskem počitku po odvetniških pisarnah. Vsied peticije II. skupine odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani, odnosno vsled dotičnega ministrskega razpisa je povprašal odbor vse odvetniške pisarne, v koliko je že uveden nedeljski počitek, odnosno ali bi se dal razširiti v popolni nedeljski počitek. Odgovorile so domalega vse pisarne, tako da se mnenje zbornice lahko določi. Iz teh odgovorov je konstatirati, da odvetniki sami žele popolnega nedeljskega počitka ne samo za uslužbence, ampak tudi zase, da se pa tak počitek ne da izvesti, dokler je tudi od nedeljah treba reševati pošto in ž njo pogostoma nujna opravila, osobito z ozirom na razprave naslednji ponedeljek, in dokler ni obligatorni počitek uveden po drugih pisarnih in pri denarnih zavodih. Odvetniške pisarne pa morajo, zlasti na deželi, biti odprte tudi v interesu pravne pomoči za kmetske.
176 " Razne vesti.
maloobrtnišl<e in delavsl<e stranice, katere imajo navadno samo ob nedeljah čas, da napravijo pot k odvetniku. Odbor se je nadalje prepričal, da je po vseh odvetniških pisarnah, skoraj brez izjeme, dejansko že uveden delni nedeljski počitek, četudi na različen način. Da se to uredi, odnosno zagotovi, predlaga odbor, naj občni zbor sklene: Že sedaj domalega po vseh odvetniških pisarnah uvedeni nedeljski počitek se obligatorno določuje, odnosno razširja tako, da mora biti vsak uslužbenec vsako drugo nedeljo popolnoma prost. — Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Nadalje je predsednik dr. IVlajaron v imenu odbora poročal, da se bo zbornici v bližnjem času baviti s pravnimi reformami, ki se predlagajo bodisi od strani ministrstva, bodisi od drugih zbornic; nekaj takih načrtov je zadnje dni že došlo in zbornica je svojim pravicam ter svojemu ugledu dolžna, da zavzame nasproti njim svoje stališče in se sploh udeležuje vseh teh naprednih akcij. Ker pa odbor sam po svojem delokrogu v to ni poklican in ker tudi treba za to pomnoženih sil, se predlaga izvolitev posebnega odseka za legislativne reforme, ki naj izdeluje dotične referate in jih potom odbora predloži občnemu zboru. — Ko je bil ta predlog po kratkem razgovoru soglasno odobren, so bili po nasvetu g. dra. Tavčarja izvoljeni v ta odsek naslednji gg.: dr. Majaron, dr. Krisper, dr. Kokalj, dr. Triller, dr. Ravnihar, dr. Sajovic in odvetniški kandidatje dr. Švigelj, dr. Novak in A. Dermota.
V. Med eventualnimi nasveti je bil sprejet predlog g. dra. Kušarja zastran lokala za disciplinarne razprave. Nato je zaključil predsednik zborovanje ob 5'U uri.
— (t Ivan Tkalčič.) Dne 11. pr. m. je umrl hrvaški zgodovinar Ivan Tkalčič, rodom Zagrebčan iz Nove vasi, po poklicu duhovnik. Hrvaška zgodovina, vzlasti pa povestnica in minolost prosvetna mesta Zagreba sta ga od nekdaj najbolj zanimala, ter je prvi začel sostavno obdelavati preteklost glavnega hrvaškega mesta, ki jo je boljše poznal, kakor kdo drugi. Književno Tkalčičevo delovanje je zelo obsežno. Slavno in poglavitno delo svoje: »Spomenike mesta Zagreba« obelodanil je bil v 11. zvezkih pod naslovom: »Monumenta historica regiae civitatis Zagrabiae«. S tem monu-mentalnim delom si je Tkalčič hrvaški narod v obče ter posebej mesto Zagreb zavezal z večno hvaležnostjo. Svojo veliko in dragoceno knjižnico je volil pokojnik jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti in iz svoje zbirke slik je volil za Strossmayerjevo galerijo one, ki jih izbere akade-mična uprava v to svrho. Blag spomin Tkalčiču pri slovanskih narodih ter nebroj posnemovalcev!
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K, za
pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26; naroča se tudi pri O. Fischerju, knjigotržcu v Ljubljani, na Kongresnem trgu.