Leto LXVH., št. 103
LJubljana, ponedeljek 7* maja 1934
izhaja ra&lc dao popoldne, lzvseznJi nedelje in praznike. — InaeraU do SO petit mt a Din 2.-, do 100 mt a Din 2.50, od 100 do 300 mt 4 Din S.-, već ji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi te ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VBTOTVO LJUBLJANA« Knafljeva olica K. 5
Telefon it. 8122, 8138. 8124. 812« m 1126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26. — CELJE: cel jako uredništvo: Stroesmayerjeva ulica 1. telefon ftt. 66, podružnica uprave: K ocen ova ulioa 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvora 101.
pri postnem čekovnem savodu v Ljubljani it. 10.361.
MINISTER JEVTIĆ V SOFIJI
Davi je prispel v Sofijo s svojim spremstvom naš zunanji minister Bogoljub Jevtić, ki ga je bolgarska javnost zelo prisrčno pozdravila — Že opoldne ga je sprejel v avdijenci kralj Boris
Beograd, 7. maja. Zunanji minister Bogoljub Jevtić je snoči ob 11.45 odpotoval v Sofijo, kjer bo ostal dva dneva kot gost predsednika vlade in zunanjega ministra Mušanova. V spremstvu ministra Jevtića so načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Vladislav Mariinac osebni tajnik Slavko Kojić in šef kabineta VJadislav Mar-ković. Z istim vlakom so odpotovali tudi zastopniki jugoslovenskega tiska.
Sprejem v So Si j i
Sofija, 7. maja. Jugoslovanski zuna-n>i minister Bogoljub Jevtić je prispel davi s svojim spremstvom na obmejno postajo Dragoman, kjer sta ga pozdravila v imenu bolgarske vlade direktor protokola Stoiiov in prvi tajnik zunanjega ministrstva Valnarov, ki mu bosta ves čas na razpolago za bivanja v Sofiji. Zunanji minister Jevtič je s svojim spremstvom nadaljeval iz Drago-mana svojo pot'v Sofijo s posebnim vJakom, ki mu ga je dala na razpolago bolgarska vlada.
Posebni vlak je prispel na sofijsko železniško postajo ob 10.30. Na postaii so sprejeli in pozdravili zunanjega ministra Jevtića predsednik bolgarske vlade, mnogoštevilni zastopniki diplomatskega zbora, kakor tudi jugoslo-venske kolonije v Sofiji. Pred postajo je bila zbrana velika množica, ki je živahno pozdravljala jugoslovenske goste. Zunanji minister Jevtić in njegovo spremstvo so se s postaje odpeljali v hotel »Blgarija«, kjer so jim bili pri-
pravljeni prostori. Ob 11.15 se je minister Jevtić odpeljal v kraljevski dvor, kjer se je vpisal v dvorsko knjigo.
Takoj nato je posetil predsednika vlade in zunanjega ministra Mušanova v zunanjem ministrstvu ter predsednika Narodnega sobranja Malinova v njegovem kabinetu. Opoldne ga je sprejel v avdijenci kralj Boris.
Ob 1330 se je udeležil intimnega obeda  v iugoslovenskem poslaništvu.
Francoski komentarji
Pariz, 7. maja. Diplomatska akcija za ureditev odnosa je v na Balkanu, ki jo je inauguriral s svojim lanskim posetom v Varni, Carigradu in na Krfu kralj Aleksander, vzbuja v francoski javnosti čim dalje večjo pozornost in priznanje. Medsebojni obiski vladarjev ter odgovornih ministrov v posameznih balkanskih državah zasleduje francoski tisk z živahnim zanimanjem. Tako razpravlja »Tempa* o pomenu Jevtićevega obiska v Sofiji, pri čemer govori pohvalno o delu za ustvaritev atmosfere vzajemnega zaupanja med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Mnogo je bilo že storjenega v tej smeri, pravi >Temps«, in po vsem se more sklepati, da sta vlada v Beogradu in Sofiji po sestanku kralja Aleksandra s kraljem Borisem započeli strpljivo in vztrajno politiko, ki ze sedaj kaze pomembne uspehe.
Omenjajoč tudi vprašanje, ki bodo v Sofiji bržkone predmet jugoslovensko-bolgarskih razgovorov, zaključuje list:
Kakršenkoli bo uspeh, dejstvo je, da se prizadevanja, ki streme po zbližanju balkanskih držav in po njihovem stalnem sodelovanju v svrho obrambe skup-
nih interesov, nadaljujejo, zaradi česar obstoji upanje, da bo Jevtićev obisk v Sofiji omogočil še nadaljnji korak na tem potu.
»Matin« piše: Potovanje jugosloven-skega zunanjega ministra v Sofijo komentirajo politični krogi s tem večjim interesom, ker ;je zadnjič prišel jugo-slovenski zunanji minister na uraden obisk v Sofijo pred celimi dvajsetimi leti. To je bilo 1. 1912., tik pred balkansko vojno, ko je zunanji minister tedanje kraljevine Srbije uradno posetil bolgarsko prestolnico. Zato pričakujejo sedaj v Beogradu, da bo dal sedanji obisk g. Jevtića v Sofiji pobudo za zbližan je En obnovo prijateljskih odnošajev med balkanskimi narodi.
Predmet razgovorov
Praga, 7. maja. »Prager Presse« poroča iz Sofije, da bo predmet razgovorov ju-goslovenskega zunanjega minstra Jevtića ter predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra Mušanova, ki jim bosta prisostvovala tudi jugoslovenski poslanik v Sofiji Cincar-Marković in bolgarski poslanik v Beogradu Kjoseivanov. splošna balkanska politika in razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo Po mnenju bolgarskega tiska bo predlagala Bolgarija vsem državam, ki so podpisale balkanski pakt, zaključitev pogodbe o nenapadanju, v kateri ne bo govora o definiciji pojma napadalca in jamstvu sedanjega teritorijal-nega stanja. Kar se tiče razmerja med Bolgarijo in Jugoslavijo, gre predvsem za zaključitev  trgovinske pogodbe, veterinarske
konvencije, za ureditev bolgarskega tranzita preko Jugoslavije in za poenostavljenje formalnosti glede potnih listov, o čemer se bodo takoj po Jevticevem obisku pričela pogajanja tako v Beogradu kakor v Sofiji.
Kriza bolgarske vlade
Ostavka železniškega ministra Kosturkova zaradi nezaupnice, ki mu jo je izrekla večina parlamenta
Soiija, 7. maja. Po viharni seji v parlamentu 4. maja je nastopilo v političnem položaju zatišje. S prihodom jugoslovenske-ga zunanjega ministra je bila odgođena rešitev krize vlade Mušanova. V ostalem pričakuje Mušanov odločitev radikalne stranke. Demokrati žele, da bi radikali ostali se nadalje v vladi, in zdi se, da želi to tudi drugi ustavni činitelj. Včeraj je krožila v političnih krogih vest o novi kombinaciji, ki bi jo tvorili nacionalni liberalci, zemlje-delci in Zgovor pokojnega Ljapčeva. Zdi se. da sta o tem na svojih pogostih sestan" kih govorila nacionalno liberalni minister Kačakov in zemljedelski minister GiČev.
Z izidom glasovanja v Sobranju o nezaupnici železniškemu ministru Kosturkovu, ki je v soboto opoldne podal zaradi nje
ostavko, so vladni demokrati zelo nezadovoljni. Izid tega glasovanja tolmačijo kot zmago Gičeva, ki želi, da bi zemljedelci dobili še četrto mesto v sedanji vladi. Na-ckmalni liberalci in zemljedelci izjavljajo, da pomeni sprejetje nezaupnice Kosturkovu protest proti oligarhiji demokratske stranke v sedanji vladi. Istočasno so se zelo povečala nesoglasja v radikalni stranki. Nezadovoljne radikale vodi univ. prof Genov, ki vodi tudi borbo proti Kosturkovu.
Včeraj se je izvedelo, da namerava nacionalno liberalni minister za prosveto Bo-jadžijev, proti kateremu je bilo prav tako vloženih v Sobranju več interpelacij, takoj po Jevticevem obisku podati ostavko da ne bi prišlo do njegovega padca v -i-la-mentu.
Bombni atentati na Dunaju
Dunaj, 7. maja. V soboto popoldne So oddale neznane osebe v garderobah na vzhodnem, zapadnem in aspanškem kolodvoru kovčege, v katerih so bile tempirane bombe Točno ob 3. ponoči so bombe eksplodirale ter povzročile v garderobah večje požare, ki so jih morali pogasiti gasilci. Človeških žrtev ni bilo, gmotna škoda je pa zelo velika. -V soboto ponoči je neznanec vrgel proti znani kavarni Palmhof v Mariahilfer-strasse bombo, ki je razbila vse šipe. Dva gosta sta bila ranjena. Storilci doslej še n:so izsledeni
Volilna borba v Franciji
Nadomestne volitve poslancev in občinskih uprav — Krvavi spopadi med političnimi nasprotniki
Pariz, 7. maja- Volilna agitacija in volilna borba se vrši po vsej Franciji že sedaj na tak način, kakor da bodo v kratkem splošne volitve. Na mnogih krajih je prišlo do sropadov med političnimi nasprotnjki. Včeraj se je vr&lo več naknadnih volitev. V departementu Aisne je bil dosedanji desničarski poslanec De Verneuil ki ie vodil volilno borbo pod praporom Nacionalne unije, z veliko večino izvoljen proti radikalnemu kandidatu. V komunističnem predmestju Saint Denis vlada že dalje časa spor v komunističnem taboru. Včeraj je bil iz Moskve napadena žuran Doriot, ki je zaradi tega odstopil, z .vso svojo listo zopet izvoljen. Humoristično obeležje je dala volilna (borba za mesto župana v Saint Marie de La Mer, kjer je bil z majhno večino zopet izvoljen dosedanji komunistični župan Piocb. ki je bil zaradi nerednosti v upravi obsojen na 5 let ječe. Seveda za sedaj ne bo mogel prevzeti svojega mesta, ker mora odsedeti svojo kazen. Do hudih spopadov je ptriilo v Saint Ouentinu, kjer je hotelo nad tisoč komunistov vdreti na zborovanje Solidarite Francaise (organizacija Gotvja). Komunisti so metali na voditelje organizacije kamenje. Policija je morala večkrat posredovati ter je le s težavo preprečila splošno cestno bitko. Dva gardista in več oivunih oseb je bilo hujše ranjenih.
Na včerajšnji glavni skupščini zveze radikalov in radikalnih socialistov v LUlu so sprejel resobtego.   ki pravi med drugim,
da je radikalna stranka dala po svojem glavnem odboru in svoji parlamentarni skupini Herriotu in še štirim drugim svojim poslancem mandat, da jo zastopajo v sedanji vladi Doumergueja. Tega mandata radikalna stranka ne more preklicati, dokler ne bi začela vlada izvajati politike, ki bj nasprotovala interesom države.
»Echo de Pariš« poroča, da namerava predsednik vlade Doumergue tik pred sestankom parlamenta dne 15. t. m. imeti nov govor po radiju. Doumergue bo v tem govoru podal pregled dela, ki ga je doslej izvršila vlada, in naštel vse naloge, ki še čakajo vlado in parlament pri delu za narodno obnovo.
Italijansko posojilo Albaniji
Rim. 7. maja. Razmeri? med Albanijo in Italijo se ;e toliko zboljšalo, ker je novi parlament vendarle odobril in vzakonil odlok. 6 katerim dovoljuje Italija Albaniji brezobrestno posojilo deset milijonov zlatih frankov na leto. Ta odlok iz meseca avjju-sta 1. 1933 je bil italijanskemu parlamentu ponovno predložen, vendar pa je bila namenoma opuščena njegova vzakonitev, zaradi cesar so bila ve? meeetev ustavljena i tali-lanska plazila Albaniji. Končna odobritev tega posojila je vsekakor posledica nove politike, ki se kaže na Balkanu. Italijanski
politični krosi eo se zbali, da bi si Albanije preveč ne odtujili.
Vojna v Arabiji
London, 7. maja. Politične bojazni Anglije zaradi vojne v južni Arabiji, so do-vedle do oficielne demarse v Yeddi. Tamošnji angleški poslanik je dobil nalog1, naj zaprosi Ibn Sauda za pojasnilo glede njegovih načrtov v Jemenu.
Katastrofalen vihar
New York, 7. maja, V državi Okla-hama je včeraj divjal strahovit vihar, ki je porušil več hiš. Tri osebe so bile ubite, 16 pa ranjenih.
Podal^anje poljsko-ruske pogodbe
Poljska in Rusija sta podaljšali pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju za nadaljnjih deset let
Moskva, 7. maja. Ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov in poljski poslanik v Moskvi Lukacsijevics sta podpisala protokol, s katerim se obnavlja in podalj šuje za 10, namreč do 1. 1943. obstoječa poljsko-ruska pogodba o prijateljstvu in nenapadanju. Istočasno je rusku vUda. da bi dokazala svoje p^jatelistvc nroti Poljski, podala izjavo, s kateTo proglaša za neveljavno svojo noto 'z 1. 1926 v kateri je izrekla svoj desinteres^ment za Litvo. V novem protokolu ie določano da se bo
obnova pogodbe izvršila avtomatsko po poteku lOletnega roka. Razen tega ie bil podpisan poseben protokol, v katerem obe države slovesno izjavljata da ne bosta v bodoče podvzemali v >inošaj:h nnp.nm drugim državam nobenih obveznosti, ki bi bile nasprotne z mirovno pogodba ske-njeno v Rigi. zlasti pa s 21. 3 te pogodbe, po kateri sta Poljska 'n Rusija zavezan5 da ne bosta ničema" podvzemali ksr bi moglo izzvati izpremembo obstoječih poljsko-ruskih mej.
Barthou ne gre v Rim
Demanti italijanskih vesti o skorajšnjem obisku francoskega zunanjega ministra v Rimu — Sestanek Bar-
thouja in Hendersona
Pariz, 7. maja. Rimske vesti o bLižnjeni obisku zunanjega ministra Barthouja v Rimu so izzvale živahne komentarje. Tudi mnogi francoski listi so razpravljali o tej možnosti. Francoski listi so pisali o njej zlasti zaradi nedavnega bivanja predsednika senatnega odbora za zun. zadeve Henrvja Berengerja v Rimu, ki je velik zagovornik zbližanja Francije in Italije. Ob priliki njegovega dolgega razgovora z Mussolinijem pred štirimi leti je bilo načeto tudi vprašanje eventualnega obiska Barthouja v Rimu.
Čeprav žele vsi francoski krogi, da bi prišlo do zbližanja Italije in Francije, za sedaj še ni aktualen obisk Barthouja v Rimu. V oficielnih krogih izjavljajo, da se zaradi mednarodne kurtoazije sicer ne morejo demantirati te vesti o obisku Barthouja, vendar pa se more objaviti, da se Be-
renger v Rimu ni razgovarjal kot oficielen zastopnik, temveč kot predsednik francosko italijanske lige v Parizu, čeprav je njegovemu razgovoru z Mussolinijem prisostvoval tudi francoski poslanik v Rimu E>e Cham-brun.
Pariz, 7. maja A A. »Petit Parisien« misli, da se bo Henderson, ko bo potoval čez Pariz v Ženevo, sestal z Barthoujern. List misli, da bo prišlo do sestanka jutri ali pa v sredo. Že sedaj se lahko reče. nadaljuje list, da bo razgovor zelo prisrčen, bati pa se je, da ne bo dosti pripomogel k razbi-srritvi položaja. Francoska vlada je v zadnjem času preobložena z davčnimi in finančnimi reformami in ne bo zavzela pred prihodnjo sejo ministrskega sveta točnega stališča o zadržanju francoskega delegata na zasedanju glavnega razorožitveneg« odbora.
Pevski nastop ljubljanskih srednjih sol
Koncert šolskih zborov osmih ljubljanskih srednjih učnih zavodov.
300—400 mladih pevcev.
LJubljana, 7 maja.
V nedeljo ob 1°. uri dopoldne so šolski pevski zbori osmih ljubljanskih srednjih učnih zavodov — kakor je to že nekaj let sem hvalevredna navada — nastopili na koncertnem odru Uniona ter so tako pokazali svojcem in javnosti sadove svoje šolske glasbene vzgoje. Preko koncertnega podija je šlo deset pevskih skupin: moški, dekliški, deški in mešani zbori ter mladinski orkester na harmonike in orglice s petjem. Slišali smo pevce iz I., 0. in IX. drž- realne gimnazije, iz uršulinske učiteljske šole in gimnazije, iz klasične gimnazije, iz mestne ženske realne gimnazije ter dekliški in mešani z>bor iz drž. učiteljske šole. Glasbena učitelji vseh teh zavodov so z izvajanji svojih pevcev dokazali, da vrše glasbeni pouk solidno in resno, a predvsem zelo uspešno. Kljub temu, da jim za pouk samega zborovskega petja ni odmerjenega baš mnogo časa, so vendar uspeli sestaviti iz svojih pevcev strumno disciplinirane čete, jih gladko izvežbati, izpiliti in uravnovesiti njihove mlade glasove ter doseči uspehe, ki jih je mogoče oceniti v splošnem s prav dobro, a nekatere kar s prav odlično. Izbor pesmi pa bi bil lahko rigoroznejši in naprednejši, dasi so se vse. tako tekstovno kakor glasbeno, prilegale predpisanemu učnemu smotru. Ne vem le, ako je v okviru glasbenega pouka v Doslednjem času predpisana tudi gojitev igranja na harmonike in orglice; na noben način pa bi to igranje ne smelo biti samo sebi končni smoter in, upam, da tudi ni! Pri najboljši volji ni mogoče doseči na diatonski harmoniki kakršnegakoli le naj-skromnejšega umetniškega učinka in tudi kromatična ne more vsled svojega vsai za moj okus vulgarnega tona biti kdajkoli instrument resnega koncertnega odra. Služi s pridom v orkestrih raznih šlagerskih značajev, zamore v mladinskih skupinah bit: trenotna senzacija, buditi živahnost in veselje na izletih itd., magari zdramiti speče muzikalne sile; kar ie drugega, gre pa v korist tovarnarjev, posredovalcev itd. Premisliti je še treba, da takale priprosta harmonika stane okoli 3000 dinarjev, če ne več, in da je vsled tega nesocialen instrument, kadar gre za nabavo celih skupin, saj ga zamorejo kupiti svoji deci le premožni starši, velika ve&ina otrok pa z zavistjo in grenkobo stoji praznih rok ob steni. Sicer ie cela ta zadeva že postala nekam smešna, in bodi tudi zame končana.
Na odru smo tedaj slišali v celoti vsaj 300—400 mladih pevcev, s pridom glasbeno vzgajanih, ki bodo o muziki kot tbodoči izobraženci vedeli vsaj toliko, kolikor bi moral vedeti vsak inteligent Marsikateremu pa bo ta začetna glasbeni pouk odprl pot tudi v širšo glasbeno umetnost, kjer bo našel cilj svojega življenja.
Oceniti vsak nastop do potankosti posebej ne bi bilo oportuno, saj to ni bila nikaka tekma, še manj pa ie mogoče učiteljem svoje zbore sestavljati po umetniških zahtevah, ker morajo pač uvrščati med svoje pevce vse, ki kažejo za to veselje in dobro voljo. Menjajo se dalje ti pevci vsako leto, ki je z ozirom na pevsko letino lahko enkrat dobra, drugikrat slaba. Vendar pa lahko rečem, da je zaradi podrobne izšolanosti, v resnici močno poglobljene umetniške interpretacije, izvrstno izdelane dinamike, odnesel palmo mešani in deški zbor I. drž. realne gimnazije s svojim glasbenim učiteljem g- RanČiga-jem. Obe narodni (prireditelj?) sta bili v mešanem zboru podani tako, da kar ni mogoče lepše, pa tudi štritofov solospev »Pa kaj to more biti« v enoglasnem zboru —
prav posrečena ide>)a — v dinamično »krono izklesanem prednašanju- Na mestu ni oilo le brezkončno intoniranje pri klavirju in morda nekam teatralne geste pevovodje. Sicer pa — vsa čast! Prav resno v poštev pride dalje dekliški zbor učiteljske šole, ki je pod vodstvom g. Grobminga zapel Mirkovo »Jurjevo« in zlasti lep »Vragolan« Konj o vica; tako tudi dekliški zbor uršulinske učiteljske šole, ki bi v programu smel biti nekoliko bolj izbirčen. — dam, ki so vodile petje, po imenu ne poznam, — dalje mešani zbor drž. klasične gimnazije z g. Kramolcem, ki smo ga radi poslušali že pri prireditvi Jadranske straže, moška zbor III. realne gimnazije z g- Bajdetom. Tudi mešani zbor se bo kmalu >naiedil«. saj ga ima g. Bajde le še kratko časa v roki. Dekliški zbor mestne ženske realne gimnazije, ki ga voda dr. Dolinar. je številčno zelo kr&pak. Glasovna moč zibora pa skoro da ni v skladu s številom pevk. Te pojo umerjeno, izenačeno v vseh glasovih, toda skoro plaho in neodločno. Zelo zanimiva je bila nova Dolinarjeva skladba »Pomladno vstajenje« s toplim sor-ranskim solom. Prav lep glasek smo slišali tudi v dekliškem zboru HI. realne gimnazije pri Mn-kranjčevi »Kraljički«.
Mešani zbor učiteljske šole (g. Repovs) bi najbrž zmogel še več. Moral bi celo prednjačiti. Tajčevičev ' zanimivi ciklus »Veselih popevk« smo v zelo vzorni interpretaciji slišali od podeželskih pevcev Trboveljskega Zvon3. Včerajšnje podavanje bi se Zvonovemu lahko bolj približalo. Predvsem pa bi pevovodja ne smel za»br-sati vtisa celote cikla z nepotrebno intonacijo pri nekaterih posameznih delih. Sicer je zbor krepak, glasovno strnjen ter ima vse pogoje za višji polet, kamor seveda tudi resno hoče. Otroški mal; zbor-ček uršulinske gimnazije je korajžn« zapel dve drobni stvarici Vodopivca, dekliški zbor II. realne gimnazije pa odtehtano prijazno »žaljivko« Sattneria, mani važno Ocvirkovo »Domovino« in že pre< omenjeno Mokranjčevo »Kraljičko«. Cisto sama zase je učinkovala Rančigajeva harmonikama skupina I. realne gimnazije, ki je sodelovala že pri akademiji Jadranske straže. Imela je, kakor vsaka senzacija in lahko razumljiva, nekomp-Hcirana stvar, širok uspeh. Pri nastopu so bil! navzoči funkcionarji prosvetne uprave, direktorji in pro-fesorii zavodov ter lepo število druge hvaležne publike. —č.
Aljehin - Bogoljubov
Monakovo, 7. maia. Borba za šahovsko prvenstvo se je včeraj tukaj nadaljevala v 13. partijo. Dr. Aljehin ie zcfp^t neobičajno otvoril in prisilil Bogoljubova, da je izjubil mnoeo časa. Vendar pa i*- Bogoljubov, ko je dr. Aljehin pri 40. potezi sitjacijo z?k» za-pletel, našel najboljše potege, tako 'ia je težko presoditi, kdo je v boljšem položaju. Partija se bo danes nadalievala.
Sorzna ooročžte.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize:   Amsterdam 2315.96 — 2H27.32 Bjerlin 1345.14 _ 1358.94, Brueelj 798.20 -802.23.   Curih  1108.35 — 1113.85. London 173.97 — 157.57. Newyork 3377.72—3405.9R. Pariz 225.71  - 226.83. Prasa 142.23-143 09. Trst 290.46 — 292.86 (premija 28.5 od**.). Avstrijski šiling v privatnem kli>;n~   9 33 -9.43.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 7. maia. Pariz 20.3650.    1   n ; 15.73. Newyork 307.25, Bruseli 72.0250, Mi lan   26.25.    Madrid    42.2250, AmMerdam 206.95. Berlin 121.55.   Dunaj 57.40, Praga 12.84. VarSava 58.30. Bu&aretfva 3.05.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 7. maja 1934
Stev 103
Za jadransko železnico
čudno Je, da so konference o zvezi Slovenije z morjem
sploh ie potrebne
Ljubljana, 7. maja. Jadranski teden je Ljubljana včeraj dopoldne zaključila na Kongresnem trgu z mogočno manifestacijo, ko sta z balkona univerze govorila o idejah Jadranske straže in zahtevala zgraditev jadranske železnice predsednik oblaatnega odbora JS, pomočnik bana dr. Pirkmajer in au&aski župan g. Ruži č, okrog njih pa so bili zbrani zborovalci s konference akcijskega odbora za jadransko železnico ter zastopniki najrazličnejših organizacij, korporacij in oblasti iz Slovenije, Hrvatske in Beograda.
Ker so o tem važnem zborovanju prav obširno poročali že jutranji listi, nam ni treba poročati o raznih govornikih in o sprejetju resolucije, ki 6p?t zahteva jadransko železnico in železnico Sevnica — fcent Jan ž ter tudi popravilo cest Čez Kočevje in Prezid proti Sušaku, temveč izražamo samo svoje veliko zaČJdenje, da ie bila ta konferenca sploh še potrebna. Zato nam tudi ni treba več ponavljati resolucije, ki z vseh strani dokazuje potrebo in tudi korisli k železnice za obe banovini in za državo, zlasti pa za njeno varnost. Ze dvakrat je bila ta proga uzakonjena, a za progo &ent Janž — Sevnica, ki je izpopolnitev jadranske železnice, so bila dela že celo razpisana. Tudi denar za obe železnici je bil ž? zbran in no krožniku, vendar pa danes Se vedno morimo povdarjati to vitalno zahtevo na zborovanjih, po Časopisju,    t  deputacijami in
govori doma in v Beogradu. Problem gospodarske krize smatramo za nereiljiv, a včeraj so govorniki dokazali, da bi bila gospodarska kriza, zlasti pa brezposelnost in
obapno stanje našega kmeta gotovo odpravljeno z gradbo te železnice.
Culi mo tudi vesele vegti, ki nam obetajo nepričakovano velik naval gostov iz Nemčije v Slovenijo, na Jadran in v vso državo, vendar smo pa morali konstatirati, da so v&* ceste, ki vodijo po nafti drlavi Iz Slovenije k morju, take, da se jih morajo avtomobili ogniti, popravila teh cest bi veljala v primeri s koristjo le malenkostno vsoto kakih 6 milijonov Din in savska banovina je te ceste že v resnici pričela zboljševati. Po mnenji £. Evcrena Lovšina moramo sedaj trasirati finančno plat jadranske železnice, vendar smo pa tudi pri tem problemu mnenja, da je tudi ta trasa prav lahka, saj po vsej državi gradimo polno mnogo manj važnih železniških prog    in cest ter drugih velikih del, ki smo jih pa po večini oddali tujcem, a naši podjetniki propadajo, ker ne dobe dela.   To zadevo je treb-* malo zasukati in železnica   na Jadran bo stekla kar sama od sebe. Dokler pa ne bo preorijentacije v tem   smislu,    dokler ne prodre tjdi na odločilnih mestih spoznani ?, da je zveza Slovenije z morjem naravnost življenjskega pomena    za veo državo, nam konference in reeolucive ne bodo mnogo koristile.
Pevska manifestacija v šmarski dolini
Dobro obiskan koncert pevskega društva »Zvon«, ki deluje že 40 let.
Litija, 6. maja. V šmarski dolini pri Litiji, koder do-muje že 4 desetletja pevsko društvo »Zvon«, je razširjena pevska misel kakor malokje. Saj so raztreseni šmarski pevci vsepovsod. Njih himna: »Oj, preljuba šmarska vas...« je znana povsod, koder ori pesem. Danes popoldne smo imeli v Sraartnem prav lepo pevsko manifestacijo. Zvonaši so nas povabili na koncert. Lepo popoldne ni zvabilo naših ljudi na izlete, temveč so se raje odzvali vabilu Smarča-nov, ter so jim do zadnjega kotička napolnili dvorano. Litijanov pa nas je bila polovica.
Program, — 18 točk — je trajal dve uri. Pričeli so z Danilo Bučarjevo: »Tam kjer pisana so polja«. V Juvančevi: »Spomini na zimski večer« je pel solo g. Haupt-man Cilo. Mnogo zanimanja je žela Pre-lovčeva: »Sedem si rož porezala mi«. Vse tri pesmi je odpel moški zbor. Zatem Je nastopil mešani zbor in odpel Bartlovo: >Oj planine!« Gotovo je bila ta pesem ena najboljših vsega sporeda. Saj so Jo zapeli Smarčani s posebnim doživetjem. Oddolžili so se ž njo odličnemu slovenskemu skladatelju in svojemu ustanovni-ku, že pokojnemu nadučitelju Bartlu, ki počiva na šmarskem pokopališču. V dvorani je bila izobešena Bartlova slika vsa v trobojnicah in cvetju. Skladatelj Peter Jereb je svojo pesem: »Saj je že tukaj!« poslušal osebno in vidno vzradošČen, ker so jo Smarčani tako dobro prednašali. Zatem je zapel domači basist g. Remec »Molitev« iz Sattnerjeve »Jeftejeve prisege«. Gospa Novakova in gospod Mandelj pa sta zapela Hladnikovo »Pri oknu sva molče slonela«.
Potem se je prvič predstavil našemu občinstvu mladinski pevski zbor, ki ga tvorijo šmarski šolarji. Ko doraste ta mladina, bo imel »Zvon« spet sveže sile v svojih vrstah. In to je prav, da skrbe šmarćan; tudi za svoj naraščaj. Mladi Zvonarji so zapeli tri Adamičeve: »Na Jurjevo«, »Vse rožice rumene« in »Koroškim fantom«, ki je udarna mladinska himna, ter je užgala tako, kakor pač le skladbe našega Emila  Adamiča. Mladin-
K današnjemu koncertu APZ
Ljubljana, 7. maja.
Narodna pesem v najširšem pomenu besede je skupnostni pojem pesmi, ki žive v ustnem izročilu naroda. Narod jim ne prisoja individualne posesti, temveč si jih ro-edinec kakor celota lasti z narodu lastno suvereniteto. Kakšna je bila siovenska narodna pesem v najstarejši dobi, prav za prav ne vemo. ker nimamo ohranjenih spomenikov. Nekaj redkih primerov koroške in belokrajinske folklore, iz katerih sijeio več ali manj prikrito praosnove slovenske bitnosti, priča, da je morala ibiti ta resem povsem različna od one 19. stoletja, ki delama še dandanes živi. V koroški in be.okrajinski folklorni coni opažamo zaostanke skupnosti historičnih in mitoloških osnov.
Namen današnjega koncerta Akademskega pevskega zbora ie, zapeti koroško in belokranjsko kolo. Ne gre pri tem sa restavracijo narodnih pesmi, ker bi to nujno vodilo do umetne pesmi in njenega avtorja.
Koleda za sv. Tri kralje: Narod imenuje kolednike pevce, ki porevalo. zbirajoč darove o Božiču, Novem letu, za t v. Tri kralje, Sveonico in podobne prilike pred hišami. To koledo pojo otroci po Zi-ljaki dolini na večer pred Sv. Tremi kralji.
Od kneza Marka: Ta resem je ostanek pozabljene junaškopripovedne pesmi. Po ustnem izročilu, ki ga deloma potrjuje gor-janška kronika, so Zaljani ob priliki silovitega vpada Turkov v Ziljo iz osvete lin-čali turškega »glavača« (poveljnika). Kdo ie bil knez Marko, ni mogoče ugotoviti.
Marija in mlinar: je pesem pri nas redko ohranjenih balad in romanc pobožne vsebine. Podlaga napevu je star koralni spev, ki sega po svoji časovno-stllni opredelitvi v zgodnji srednji vek.
Visoki rej: pod lipo je ena najstarejših slovenskih obredni« usedlin in se še izvaja v Ziljski doHni vsako leto v nedeljo po Mali Gospojni. Ta prastari običaj je moral imeti prvotno pomen in značaj ko->ktivnega obrednega snubljenja pod lipo, landalit      le narodu svet obred in ti-
ski zbor sta izvežbala učiteljica ga. Mila VVagnerjeva in upravitelj g. Maks Kova-
Čič. Slednjemu je bil poklonjen ob premoru krasen šopek rdečih nageljnov.
Po odmoru je 25 članski moški zbor zapel Juvančev »Sonek«. višek drugega dela pa je dosegel Adamičev »Oče naš«, mogočna, religijozna skladba. Ženski zbor je zapel Gerbičev dvospev; »Cvetlice«. Marljivi šmarski domačin g. Cilo Haupt-man, ki poseča ljubljanski konservatorij. je zapel Sattnarjevega »Zaostalega ptiča«. Baritonist je s svojo pesmijo tako navdušil poslušalce, da so ga priklicali izza odra in jo je moral ponoviti. Gospa Novakova je vžgala s Pavčičevo »Mlado pesmijo«. Tudi ona je morala pesem ponoviti. Pevo-vodja g. Kovačič se je predstavil prvič kot skladatelj Moški zbor je zapel njegovo, nad vse posrečeno »V tihi noči«, kjer ima bariton solo vložek. Za zaključek pa sta prišli na program Devovi narodni: »Je vpihnila luč« in »Soči«. Pred poslednjo pesmijo je čestital pevcem v imenu domačinov g Tomazin Ferdo ki je očrtal zgodovino pevskega pokreta v šmarski dolini. Smarčani so peli že pred 60 leti. k j je učiteljeval v dolini nadučitelj Adamič. Nadučitelj Bartel ie ustanovi »Zvon« zdaj ga pa vodi K odličnim •»spehom sedanji zaslužni nadučitelj g. Maks Kovačič Sam je pripravil koncert in >:e ^ode'oval pri solistovskih ročkah kor klavirski spremljevalec. V takih rokah, kakor so Kovačičeve. pa je fagoto/Iiea pevski napredek tudi Šmarčan^m Popularni govornik g. Tomazin je zaključil svoj govor z zanimivo primero: da je petje človeku iscu kar je cvetlica mat.**-! niravi
Današnji šmarski koncert n- bil koncev t v ožjem pomenu Bil je lepa pevska manifestacija. To je poudarjala velika udeležba iz vsega okraja. »-Zvonu« pevo-vodji g. nadučitelju Kovačiču, vsem sodelujočim in vsem Šmarčanom moramo h krasnemu uspehu iskreno čestitati. Za napredek naše kulture na deželi je petje najbolj primerno sredstvo. Prav lahko pa se složimo z Smarčani z znanim izrekom: Kdor poje, zlo ne mislil... Jože Zupančič.
družni sestanek vseh domačinov, ki se na ta praznik, če le mogoče zbero pod domačo lipo, iz vseh krajev sveta.
Od hajduka Velle: je edini primer belokrajinske pripovedne junaške pesmi iz dobe strahotnih turških vpadov. V pesmi je prireditelj uporabil prosto iznajdena motiva guslarja in pohoda junakov.
Zeleni Jurij: Na Jurjevo (24. aprila) se zbero pastirji in gredo vodit Jurja. Po dva ali več dečkov vzame majhnega dečka in ga ovežejo ter oblože od glave do peta z zelenjem. Nato hodijo od hiše do hiše in pojo za darove.
Belokralinsko kolo: je druga vrsta naših obrednih plesov, ki se karakteristično razlikuje od podobnih jugoslovenskih plesov in sestoji iz štirih delov. 1. del je plesna igra, ki jo rajajo brez F«tja. 2. ie pevsko kolo, ki ga vodi vojarinka ter je podobnega značaja kakor v Zilji »Visoki rej«. 3. je igra s popevko, četrti pa je »Moste, katerega pojeta dva zbora.
Podrobnejša razlaga in obširen uvod teh in ostalih pesmi bo v sporedu, ki ga v lažje razumev*an}e izvajanih pesmi zelo priporočamo.
Dvorec na jugu
T-ijufeljVana, 7. maj«.
Za zadnj« dni Jadranskoga tedna nam je dal kino Matica najzAbavnejši in tudi na1-r*p&i film. kar ao jih vrtel ina našem Jadranu. V filmu »Dvorec na jiugu« občudujemo vme čare načsga morja in njegovih obaJ od Splrta pa doli do Boke Kotorske in do malih skritih vaeic med dalmatinskim skalovjem. Na Lovčen ee peljemo in vozimo «e tudi z našimi vojnimi ladjami po morju ter občudujemo nase krepke mornarje. Seveda ie vsa stvar obrnjena na humoristično stran, da ee moramo emejati tudi patriarhalno idiličnim razmeram, ki vladajo Se v marsikaterih krajih našega Primorja.
Tudi veebina filma ie prav dobra in vesela, a lepa Liane Haid in ali Viktor de ivowa skrbita tudi za najboljšo igro, priljubljeni komik Kemp nas pa neprestano zabava e svojo požrešnostjo in večnimi zadregami in preprosto ljudstvo nam vprizori dalmatinsko >Slavnost v Crni mtakic.
V Dalmaciji filmajo zasledovanje nevarne špijonk?. ki se a njo zavzame pravi princ. K*r isrralec lega print* pade v morje, naprosi režiser mornariškega
naj igra prinčevo vlogo. Zvezdnica, ki igra spiionko — Liane Haid — se zaljubi v oficirja, ki ga vsi igralci v šali imenujejo princa in ga tudi u takega izdajajo, sebe po za njegovo spremstvo. Vaicani jhn prirede slavnosten sprejem, bližnji baron pa vmo družbo povabi v svoj bajno leipi dvorec. Tu se zaljubita oficir, ki je v resnici princ, in pa lepa baronova hčerka, a filmska zvezdnica intrigira pri niej in izlebeta. da princ ni princ, temveč navaden statist. Baron filmsko družbo naznani in kmetje vse skupaj zapro, končno se pa vendar odkrije resnica in princ t?r baronesa postaneta srečen por.
Film Ljubljančanom tako ugaja, da so bile v soboto in voerai veoerne predstave razprodane.
Slavje kranjskih gasilcev
Kranj. 7. maja Gorenjska metropola bo na praznik dne
10. t. m. pozorišče krasne manifestacije nesebične požrtvovalnosti gasilske organizacije. Domača prostovoljna gasilska četa bo slabila slovesno blagoslovitev svoje avto -iesrve in motorne brizgalne. Slavje je dobilo še pomembnejši sijaj, ker ie prevzel pokroviteljstvo ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič.
V četrtek bo zop^t prireditev, vršila se bo ob vsakem vremenu, v vehkem obsegu in v vzornem redu, kakršnih so organizirali v našem mestu gasilci že več. Spored je sledeč: ob pol 14. uri zbirališče gasilcev pred Narodnim domom: ob pol 15. uri odhod na Glavni trg, kjer bo ob 15. uri blagoslovil v
zastopstvu knezoškofa g. dr. Gregorija Rozmana novo avto-lestvo in motorno brizgal-no stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka. Kumovala bo gospa Angela Andrašičeve, soproga odličnega prijatelja gasilcev, veletr-govca g. Ignacija Andrašiča. Po blagoslovitvi in govorih bo defilacija gasilskih čet z razhodom pred Narodnim domom, kjer bo ogled avto-lestve, ki je na,modernejši izdelek svetovno znane tvrdke »Magirus«. Sodelovala bo godba Kranjskega glasbenega društva. V Narodnem domu pa se bo razvila velika narodna zabava, kateri bodo pn sostvovali vsi odlični gostje
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Ponedeljek, 7. maja: Okence. Izven. Izredno znižane cene od 5 do 14 Din.
Torek. 8. maja: Gospoda G-lemr-ajevi. Izven. Izredno znižane cene. Od 5 do H Din.
Sreda, 9. maja: Pravica do greha. Izven. Izredno znižane cene od 5 do 14 Din.
Četrtek, 10. maja: Praznik cvetočih češenj. Izven. Izredno znižane cene od 5 do 15 Din.
Za predstave, ki jih vprizarja naša drama tekom propagandnega tedna, vlada veliko zanimanje, kar dokazuje poset obeh prvih predstav. Prepričani smo, da bod« enako privlačne tudi vee ostale predstave v tem tednu. Drevi se uprizori Scheinpflugo-va veseloigra Okence, jutri v torek pa Kr-leževa drama >Gospoda Glembaievic. Ve-ljaio cene od 5 do 14 Din.
OPERA Začetek ob 2n. uri. Ponedeljek, 7. maja: zaprto. Torek, 8. maja: Poljska kri. Red četrtek Sreda, 9. maja: Carmen. Red Sreda. Četrtek, 10. maja: Ples v Savo>'u. Na korist Udruženja gled. igralcev. Izven. Znižane cene.
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da imajo v tem tednu izjemoma predstavo v torek 8. t. m. veled praznika v četrtek. Vprizori se izvrstna Nedbalova opereta >Poljska kric.
Prihodnja operna premijera bo Ja-načkova opera >Kata Kabanova«. Delo je imelo do sedaj še povsod, kjer ie bilo izva-;ano, velik 'jspeh.
Jadranski teden v Trebnjem
Trebnje, 6. maja.
Z živo požrtvovalnostjo spričo ostalega mrtvila, ki vlada pri nas v pogledu prosvetnih prireditev, je nas presenetila včerajšnja prireditev Jadranske straže in Podmladka JS. Tako v moralnem kakor v gmotnem pogledu so naši prireditelji obojo stransko zadovoljni — saj ie bila hiša polna in uspeh temu primeren. Do zadnjega nismo niti vedeli, da nam ob zaključku Jadranskega tedna pripravlja tudi na« odbor JS primerno prireditev, ki naj bo vez v niza tovrstnih prireditev JS v vseh krajah nase banovine v preteklem tednu. Naše vrle *re-banjake učiteljice e trebanjskimi deikleti so ps na drugi strani tudi dokazale, da je pri nas dovolj moči na razpolago, le nikogar ni, da bi te raztresene ude zbral. Zato režiserki gdč. Marici Nerima priznanie a delo in trud, pa tudi ostalim, ki so tako uspešno sodelovale, veljaj priznanje.
Turšičsv »Isgnkljeaii raj}c, dramatična bajka v treh dejanjih oli komedija, kakor bi jo nasvali, je uoinkoval v vsakem pogledu. Do solz so se nasmejali navzoči, služi ps tudi svojem'j namenu. Milje, v katerem šivifi pač, naj, ti bo zadovoljstvo, od katerega se ne skušaj odtujiti, ako }a človeški! Gdč. Nerima Marica je vlogo kraljice podala v r>rav«m kraljičinem dostojanstvu in je
navzoče omamila z bleskom in zlatom. Eks-eelenea pl. Zlatoper (Pepca Bukovec), mar-fctea de Bellandonda (Bosa Pavlin), baronica pl. Pedpedi (Anica Rebemlk) in kom*«-ea pl. Cicifuj (Kolar Tina) so kot dvorjan-ke bile vlogam kos. Uglajena in neprisiljena igra vseh je bila njih vrlina. Marjana, revna kmetica, gdč. Matoh Rosa in Nežlka, njena bci gdč. Vilma Bukovec, sta bili v svojih vlogah naravnost odlični. Uršika (Miri KraŠevec) ie bila v svoji vlogi prav dobra, žal, da se »radi noznatee vloge m mogla uveljaviti, kot ee sicer. Nastop palčkov, balet deklic in Blmžičev mešan zber ie igro ls še izpopomil, tako da je JS in Podmladku v Trebnjem ter njih prirediteljem k uspehu le Čestitata * »eljo. da se nam čim prej zopet predstavijo.__
Nesporazum.
živinozdravnik priletni dami,   ki je prinesla svojega psička na pregled:
— Cenjeno ime, prosim?
— Muki.
LIANE HAID — VIKTOR DE KOVVA — PAUL KEMP
V VELIKI BOLVARY-OPERETI
DVOREC NA JUGU
PETJE — VESELJE — SMEH — ZABAVA SO ELEMENTI TE OPERETE. NAJVEČJA OPERETA SEZONE. POSNETKI IZ DALMACIJE
PREDSTAVE OB 4., 7% in 9% URI ELITNI KINO MATICA NOV    FOXOV    ŽURNAL.    TEL. 21-24 TEL. 21-24
Zaradi kolesa umoril
66 letnega posestnika
Živčno bolni Rudolf Mesec zavratno umoril Jakoba
Gantarja v Sinji gorici
Drenov grrič pri Ljubljani, 7. maja. Sinja gorica je majnna vasica, ki leži vštric državne ceste, vodeče proti Vrhniki. Tam si je pred leti kupil I. 1868 v Smrečjem rojeni Jakob Gantar, bivši čevljarski mojster majhno hižico, v kateri je po smrti svoje žene, ki mu je bila umrla pred poldrugim letom, živel sam. Miren, skromen in zadovoljen starček gotovo ni nikoli slutil, da ga čaka tako stražna smrt. V
noči od sobote na nedeljo je bil namreč zavratno umorjen.
V soboto popoldne je še posetil gostilničarja Kovača, ki ima dober streljal od njegove oddaljeno hišo. proti večeru se je pa vračal sam domov. Potem ga ni videl nihče več.
Drugo jutro so ga na£li mrtvega. Njegov
znanec Alojzij Popit z Drenovega griča se je ustavil pred njegovo hišo in vstopil, da bi z njim malo pokramljal. saj sta si bila stara znanca in tudi kupčevala sta večkrat. Toda kakor bi okamenel. je obstal j Popit pri vratih velike sobe. Gantar je ležal na klopi pri peči. bil je mrtev. Ko je stopil Popit bliže, je videh, da ima vso razbito lobanjo, a vse naokrog je bilo obrizga-no 5 krvjo.
že čez pol ure so bili na kraju zločina orožniki, a uro kasneje se jim je že posrečilo izslediti in aretirati zločinca in e^a na podlagi zbranega dokaznega gradiva prisiliti k priznanju.
Gantarja je umoril 21-letni Rudolf Mesec, sin Ivana in Marije, rojen v Zaplani in pristojen na Vrhniko. Učil se je za kolar-skega vajenca pri mojstru Petkovšku. V soboto zvečer je ponujal vaščanom kolo naprodaj in zatrjeval, da ga je kupil na Vrhniki Kolo je bilo Gantarfeva last in zato so orožniki fanta aretirali.
ZLOČIN DELO ŽIVČNO BOLNEGA ČLOVEKA
Rudolf Mesec ie živčno bolan in neprestano se trese po vsem telesu. Morda je temu izvor njegova bolezen, kajti na obeh
Zborovanje nezaposlenih
Ljubljana, 7. maja.
V našem tipičnem predmestju, kjer je beda vedno doma, zlasti pa v teb časih, v Mostah, so včeraj zborovali nezaposleni, in sicer v Mladinskem domu na Kodelievem. Udeležba je bila zelo lepa. pač dokaz, kako hude čase preživlja mali človek
Predsedoval je predsednik društva »Delo in eksistenca« D. Kosem. Živo je opisal največje zlo našega časa. nezaposlenost, ter naglasil potrebo dobre organizacije za nezaposlene in praktične. stvarne socijalne akcije za ljudi, ki so bili pahnjeni v najstrašnejšo bedo brez vsake krivde in ki se za nje družba niti ne zmeni. Zato se je osnovalo društvo »Delo in eksistenca«, ki ni političen pokret in ne društvo revolucijo-narnih gesel, ampak samo reakcija proti teorijam o nezaposlenosti in proti eksperimentiranju na račun nezaposlenih. Njegova naloga je, boriti se za delo ter eksistenco vseh nezapolenih in zahteva pošteno plačilo za pošteno delo. Društvo na tudi zahteva enakomerno razdelitev bremen v dobrih in slabih časih ter protestira proti temu. da bi delavstvo samo moralo nositi bremena krize, docim sadove kunjunkture uživajo le pod jetniki. Sedanja nezaposlenost se ne more upravičiti, kajti z malo dobre volje bi lahko vse uredili. Tam se naj vzame, kjer je preveč, in da tja. kjer je premalo. Iz inozemstva je treba pritegniti izvoženi denar. Kontrolirajo se naj odpusti delavstva in produkcija, odpuste se naj iz službe tujci in že zdavnaj obogateli gospodje.
Spregovoril je preprosti delavec J. Curk, ki je opisal svoje bedno životarjenje in je govoril marsikomu iz srca. Ostro je ožigosal izkoriščevalce delavstva ter dejal, da bi tisti, ki pehajo v bedo ter smrt množice, še prej zaslužili vislice kot morilec, ki umori le enega človeka. — Za njim ie član centralnega odbora P. Kreutzer odločno obsodil brezbrižnost javnosti do vprašanja nezaposlenosti. Osnovna zahteva društva je. da delo in plače ne smejo biti več prepuščene svobodnemu tekmovanju povpraševanja in ponudbe. In tudi proizvodnja naj se regulira po dejanskih potrebah. V javnih in zasebnih gospodarstvih mora odločati načelo, da je reševanje vprašanja nezaposlenosti javna zadeva ter da je od njegove rešitve zavisen obstoj družbe ter vsega gospodarstva. Z* to se pa mora zavzeti tudi kmečki stan; če bo delavec zaslužil, bo imel od tega korist tudi kmet, ki bo lažje prodal pridelke. Od drŽave pa pričakujemo širo-kopotezne investicije za javna dela in tud' podeželske občine je treba prisiliti na večje investicije. Da se dobe potrebna sredstva, naj ee obdavči razkošje in ne sme se več prakticirati, da bi se jemalo malemu človeku največ; predvsem naj se obdavči tu i1 kapital. Pri javnih delih naj se več ne zapostavljajo naši kraji. Geslo ter zahteva društva je: Enake pravice in zaščita za delodajalce i delojemalce.
Uvesti je treba že vendar obvezno zavarovanje proti nezaposlenosti, starosti m onemoglosti. Določijo naj se minimalne mezde in ukine nadurno in akordno delo, kjer ni potrebno. Delovni Čas naj se skrajša na 6 uri pri istih mezdah.
Zborovanje je zaključil predsednik Kosem s pozivom na navzoče zastopnike ustanoT in korporacij. naj povsod, kjerkol' se udejstvujejo politično ali gospodarsko zastopajo ter branijo program društva.
nogah ima odprte rane in tudi iz njegovega zagovora bi se dalo sklepati, da ni pri zdravi pameti. Orožniki so se najprej dolgo mučili z njim, kajti o zločinu ni hotel niče^-ir vedeti, za kolo pa je trdovratno zatrjeval, da ga je kupil od neznanca na Vrhniki.
Popoldne je stopil« tudi ljubljanska policija v akcijo. Podnadzornik g. Podobnik je posnet prstne odtise na kljuki v sob kjer je bil umorjen Gantar, nato pa še fantove prste. Odtisi so se popolnoma ujemal s prsti   ir»  videč,  d« ni   izhoda,  se  je fant
vdal.
ZARADI KOLESA...
V soboto okrog 10. je odšel z duma na ravnost h Gantarju. »»Vzel sera težko kolar-sko kladivo,« je tresoč sc po vsem <elesu. pripovedoval,   »in   stopil   v   njegovo hišo.
Temno je že bilo. Gantar je prižgal luč in me prijazno sprejel. Rekel sera mu, da bi kupil od njega voz, nakar sva kake pol ure kramljala. Dal mi je kos kruha. Nenadomu sem vzel pod suknjičem skrito kladivo in ga dvakrat oplazil po glavi. Takoj je omahnil. Nato sem šc večkrat zamahnil s kladivom po glavi, dokler nisem bil prepričan, da je mrtev in dokler nisem videl, da teče kri kar curkoma od njega ...«
»Ubil sem ga samo zaradi kolesa, katero si sam nisem mogel kupiti. Nato sem sedel na kolo in se odpeljal. Spotoma sem ga hotel v gostilni »Pri stari šrangi* prodati.«
DESET UDARCEV PO GLAVI...
Orožniki in zastopniki policije so ugotovili, da ima nesrečni Gantar popolnoma ra/ bito glavo in da je dobil najmanj deset udarcev po slavi. Sestavili so obširen zapisnik ter ugotovili vse podrobnosti, nato pa so fanta prepeljali v sodne zapore Tin Vrhniki, kier vodi preiskavo proti njemu sodnik g. Leitgeb.
Truplo pokojnega Gantarja so prepclja !i v mrtvašnico, danes popoldne se bo pa vršila sodna obdukcija.
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 7. maja katoličani: Stanislav, pravoslavni 24. aprila.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Dvorec na jugu.
Kino Dvor: Osveti se, Tom.
ZKD: Gospodarji vsemirja ob 14.ju v kinu Matici.
Kino Šiška Bratje Eratellini.
Klavirski koncert ob 20. v Hubadov; dvorani.
Koncert akademskega pevskega zbora ob 20. v Unionu.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Trnkoczv. Mestni trg 4.
Naj nam naše gospodične in gospe ne zamerijo teh besed, ki silijo kar same pod pero. O sodobni, moderni, emancipirani ženi govorimo, ženske pokrete vidimo na vseh koncih in krajih, dan za dnem čitamo, kako se žene bore za svoje pravice. In glej. kaj se dogaja. Vrednost dela žen z dovršeno univerzo je padla pri nas tako nizko, da ga lahko primerjamo z delom dninar jev. Pa še tega več kot pičlega zaslužku ženam mnogi ne privoščijo, človek bi mi^ lil, da se bo dvignil med našimi ženami tak vihar ogorčenja, da bodo takoj utih niti glasovi onih. ki hočcio vzeti ženam še one skromne pravice, kar so si jih s težkim  trudom  priborile.  In  kai \'idimo.}
Proti redukcijam žena v državn, službi so pobirale žene v naši državi podpise in zbrale so jih 9910  Saša banovina se je šc nekako odrezala, saj je dah 4080 podpi sov,    naravnost sramoten  in ponižujoč je bit odziv v večini drugih bjnovin. V drin ski banovini so zbrale žene 521, v dunavski 500, v primorski 430, v moravski 79, v zetski 40, v vardarski pa 34 podpisov. .\ e vemo. ali jt kriva tu malomarnost podpise zbirajočih  ali podpise  odkln'afjčih žen. Ve*.O pa, da s tako neverjetny mlačno>*jy naše žene v borbi za svoje prđvirt ne bo do prišle daleč.
Z Jesenic
—   Izredno živahna Florijanova nedelja. Pusto in deževno sobotno vreme je marsikomu prekrižalo račune. Planinci so ostali večinoma doma in tudi jeseniška strelska družina je zaradi slabe vremenske prognoze preložila   svoj   d jurd jevdanski   uranak na prihodnjo nedeljo, čeprav je bila minula nedelja  ptoti pričakovanju lepa  in solnčna Izredno lepo pa so letos proslavili patrona ,asilcev sv. Florijana gasilci, ki so v močnih četah korakali k slovesni službi božji. Ga silci z Jesenic in Hrušice so korakali v zelo močnih četah v mestno župno cerkev, tovarniški gasilci z Jesenic in Javornika ter prostovoljna gas. četa s Koroške Bele pa so se udeležili slovesne službe ho/ie v ecrk\ na Savi. Po maši pa so gasilci korakali v močni povorki s sokolsko aodbo na čel1 skozi Jesenice nazaj v spodnji  del m -* kjer so imeli v tovarniški restavraci' nr; pravljeno zakusko. Tu je gasilce in lokolsV godbenike pozdravil    poveljnik t varnišV gasilske čete g. Karol Luckmann, ki je lepem nagovoru orisal dolžnosti gasilcev. 1 vedno priskočijo na pomoč bližnjemu v r varnosti in v nesreči.
—- Olepševalno društvo na Jeseniceb > imelo v sredo 9. t. m. ob 8. svoj redn: občni zbor pri Tancarju
tev lu3
»SLOVENSKI NAROD«, dne 7. maja 1934
btraa 3.
Sestra Katarina
Sestra Katarina
DNEVNE VESTI
— Z banske uprave. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajcr bo od 7. do 9. maja odsoten. Zato odpadejo v torek 8. maja sprejemi pri njem.
— Razpisana zdravniška služba. Banska uprava dravske banovine razpisuje« mesto zdravnika, banovinskega uradniškega pripravnika po § 45, odstavek 3. zakona o uradnikih pri banovinski bolnici v Murski Soboti. Prosilci morajo imerti pogoje po § 3. zakona o jradnikih in § 20. zakona o bolnicah. Prošnje naj se vlože pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. t. ni.
— Sprejem strank v ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja. Minister socijalne politike in narodnega zdravja g. dr. Fran Novak sprejema stranke samo ob torkih in petkih od 11. do 12. ure dopoldne, gg. senatorje in narodne poslance p<i vsak dan od 11. do 12. ure. Gg. načelniki in referenti ministrstva sprejemajo stranke vsak dan od 11. do 12. ure. Izven tega časa se ne sprejemajo stranke. — Iz kabineta ministra socialne politike in narodnega zdravja.
— Ne hodite skrivaj čez državno ™ejo: Ban dravske banovine dr. Marušič razglasa: Vedno Češče se d ograja jo vsega obžalovanja vredni primeri, da je ob nameravanem prekoračenju državne meje po necarinskih potih in na nedopustnih mestih obmejna straža koga ustrelila, ker se ni pokorava] glasnemu pozivu straže. Državna meja mora iz razumljivih razlogov biti ter je tudi strogo zastražena, da je neopazen prehod skoro nemogoč. Straže pogranične trupe so po predpisih primorane streljati za onim. ki se ponovnemu pozivu s-stoj« ne pokorava. Večinoma so tihotapci, ki mnogokrat le zaradi malega dobička, izrabljajoč temo in zastrti ali težko pristopni teren, ali posamič ali v skupinah, na tako drzen način tvegajo življenje. Mnogo je pa med ustreljenimi žrtvami tihotapske
strasti in usodne lahkomiselnosti rodbinskih očetov in celo takih, ki jim sicer ni sile za preživljanje. Bridke izkušnje pa, kakor je videti, še niso izučile obmejnega prebivalstva. Svarim torej in obmejno prebivalstvo naj se tudi samo med seboj svari in poučuje, naj nihče ne skuša prekoračiti državne meje po necarinskih potih in na nedopustnih mestih. Kdor pa bi le bil zaloten, naj se pokorava pozivu straže ter naj se na klic »stoj« takoj ustavi, ker si s tem rešf življenje. Red na državni meji pa zahteva tudi naš ugled in narodni ponos poleg naših bitnih državnih interesov.
— Vozna ugodnost za udeležence pri celjskih pevskih svečanostih, lpavčeva pevska župa razglaša, da je prometno ministrstvo dovolilo 50odstotni popust na železnicah za vse one, ki se udeleže proslave 401et-nice celjskega pevskega društva v Celju 12. in 13. maja^To društvo je najstarejše pevsko društvo na bivšem Štajerskem in po vsej pravici zasluži, da javnost sodeluje pri niegovem jubileju. Spored je sledeč: 12. maja ob 20. uri slavnostni koncert Celjskega pev. društva v Celju (Union). 13. maja dopoldne odkrije lpavčeva župa spominsko ploščo skladateljema bratoma Ipavcema na njuni rojstni hiši pri Sv. Juriju ob j. ž. Ob 1 i.30 uri je v Celjskem Narodnem domu slavnostno zborovanje C. P. D. in ob 16. uri pa v Unionu koncert Ipavčeve župe s sodelovanjem 13 včlanjenih pevskih zborov. Vozna ugodnost velja za vso državo v dobi od 8. do 17. maja t. 1. s pravico prekinitve vožnie v Celju odn. pri Sv. Juriju. Legitimacije je treba dati žigosati tudi že pri nastopu vožnje, sicer kupljena cela karta ne velja za brezplačni povratek. Potrdilo o udeležbi se bo dobilo v Celju m pri Sv. Juriju. Pri »Putniku« dobite tudi vozne karte.
— Zahteve zagrebških inženjerjev. Zagrebška sekcija Udruženja jugoslovenskih mženjerjev in arhitektov je imela včeraj občni zbor in na njem je sprejela daljšo deklaracijo in resolucijo. V deklaraciji je rečeno, da zahtevajo inženjerji vsestransko analizo našega narodnega življenja, proučevanje vseh potreb in iskanje potov, ki jih moramo ubrati, da bomo organizirano delali na povzdigi materijalne kulture ter gospodarskega in socijalnega napredka. V re" soluciji naštevajo inženjerji ukrepe, ki bi bili potrebni, da se njihov položaj izboljša. Gospodarska kriza je zlasti zadela gradbene in strojne inženjerje ter kemike.
— Razpisana mesta dimnikarskih mojstrov. V vardarski banovini jc razpisanih 17 praznih dimnikarskih okhšev (rajono-za popolnitev, in sicer v mestu Skoplje dve, v Bitolju dve in v Leskovcu dve, po eno mesto pa v Velesu. Tetovu. Prištini. Kum -novem. Skoplju (za okolico), Prilepu, Štinu. Ohridu. Strumici, Vran ju m Prizrenu. Prošnje je vložiti na kr. bansko upravo v Skoplju. Prosilci morajo imeti splošne pogoje po obrtnem zakonu za izvrševan ie obrti in opravljen mojstrski izpit iz dimnikarske obrti. Pojasnila daje združenje dlmtrkarjev za dravsko banovino v Ljubljani.
— Na kartografski razstavi, ki bo v okviru ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10. junija, bomo videli tudi naše nove jugoslovanske specialne karte v merilu 1 ; 100.000. Ker bodo obenem razstavljeni tudi specialni zemljevidi drugih držav, bo tu lepa prilika za primerjanje izdelkov domače kartografije z izdelki rujHh kartografskih za-
'vodov. Naše karte so tako lepe in stoje v tehničnem pogledu na taki višini, da se nam primerjanja pač ni treba bati. Naš Vojni geografski institut je v petnajstih letih iz" vršil res gigantsko delo; saj je bilo treba povsem na novo izmeriti ogromne dele naše kraljevine, pa tudi v onih delih, ki so bili že prej dobro kartografirani, je bilo treba izvršiti novo risbo terena, novo, domače ;menoslovje. skratka zelo zamudno m težavno reambulacijo. O novih dognanjih na* ših marljivih vojaških topografov !ahko poročali na dolgo in široko. Tu naj navedemo le to, da je naši široki javnosti le malo znano, da so n. pr. s specialnimi kar ta.ni, ki predstavljajo Južno Srbiio, to prelepo pokrajino Evropi tako rekoč šele odkrili l Zanimivo je v tem oziru primerjati staro avstrijsko »generalko« in naše nove karte. Napake v avstrijski, nekdaj toliko hvaljeni karti so vprav gorostasne. V horicontalni -meri so večkrat razlike po več km, v ver-'kalni smeri pa neštetokrat po več sto me--ov. Najkrajša zračna razdalja od vzhodne * zahodne obale Prespanskega jezeTa zna-n pr. na avstrijski karti 12 km, na naši 7.6 km, Tazltka znaša torej 4.4 km. Od
km več kot navaja avstrijska karta, od Ka-vadara do Štipa celo 7.4 km več, itd. Turčin planina jugozahodno od Sare ima po avstrijski karti višino 2487 m, po naši pa 2702 m, razlika znaša 215 m! Crni vrh v Skopski Crni gori je na avstrijski karti Za 584 m previsok; po naši karti meri le 1220 m. Na kartografski razstavi bomo pri primerjavi mogli sami ugotoviti še marsikaj!
— Prav vse, kar nas zanima, je tako-rekoč v odlično   opremljeni reviji »Naša pota«, čeprav mesečnik v naslovu sam trdi, da je samo za propagando turizma, za družbo, sport in kino. Res je tudi o vsem tem polno v lepi reviji, vendar je pa tudi dosti drugega, kar nas zanima in zabava. V najnovejši številki    imamo na pr. tudi modo in živo kramljanje o naši slovnici in pameti, razen tega pa tudi dosti prav pestrega leposlovnega materijala, človek kar verjeti ne more, kako je ta pisani list bogato ilustriran, saj je v tej številki kar 53 lepih ilustracij, ki prav nazorno spremljajo tekst. Smučarje bo najbolj zanimal načrt prvega smučarskega doma na Dolenjskem, ki so ga >po!žarji« že začeli graditi pri Sv. Duhu, drugače nas pa revija vodi po Slovenskih goricah in po vseh športnih prireditvah,   režiser Osip Sest   in operni ravnatelj Polič ter upravnik mariborskega gledališča dr. Brenčič nam pa pripovedujejo o svojih zavodih. Tudi tujskoprometno razstavo si ogledamo in jadramo po morju ter možujemo z junaki in se menimo s črnogorskimi dekleti. Tudi nove knjige in revije si ogledamo, zlasti je pa iznajdljivemu uredniku Regallvju pri srcu kino. Vse vse bine ni treba našteti, saj so »Naša pota« itak že skoraj po vseh kavarnah in tudi po mnogih naših domovih.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu, (He xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova«  voda  z  velikim  pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kana Ia. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v sred njih letih in starostni dobi izborno čistil no sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro.gerijah in špecerijskih trgovinah.
— Železniškim vdovam v vednost. Podpisano društvo vas obvešča, da je glede ukinitve režijskega premoga že ukrenjeno vse potrebno. Dolžnost pa je tudi vseh organizacij aktivnih železničarjev, da nemu" doma ukrenejo vse potrebno, da se železniškim vdovam vrne odvzeta pravica do režijskega premoga, ker bodo pri tem prizadete tudi bodoče vdove. Obenem pa prosimo vse železn. upokojence in upokojenke, naj podpirajo naše težko, a nujno potrebno delo. — Društvo železniških vpoko-jencev za dravsko banovino v Ljubljani
—■ »Zbori«. Revija nove zborovske glasbe, ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo >Ljubljanski Zvon«, letnik 1934 (X. št. 2). Vsebina glasbenega dela: D. Bučar »Trije bratci«, mladinski zbor; D. Bučar ^Kurent«, mešani zbor. Vsebina književnega dela: V. Boje »Slavec v 50. letih«; Adamič »Četrti stavek Beethovnove IX. simfonije«. Iz naših organizacij in društev. Koncerti. Novosti. Razno. Iz uredništva in upravništva. Uprava »Zborov« ponovno lepo prosi, naj se naročniki zavedajo dolžnosti do svojega lista in naj čimprej nakažejo naročnino za leto 1934 v znesku 50 Din.
Samo *e danes TOM KEENE, slavni co\vboy v filmu zapada
OSVETI, SE TOM
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene 4.50, 6.50 Nova šala: »ZAČARANA KRAVA«.
do Štipa je nasprotno v resnici 5
— Novi grobovi. V ljubljanski bolnici so od sobote na nedeljo umrle 33-letna delavka Slava Pire, 26-letna delavka Juli Jana Vrhovnik, 33-letna delavka Marija Lav-težar, mati treh otrok, in 34-letna delavka Frančiška Hribarjeva, vse iz kamniške okolice.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Zagrebu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Skoplju 28, v Zagrebu in Sarajevu 26, v Ljubljani 23.2, v Mariboru 23, v Splitu 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.6, temperatura je znašala 11.
— Zaradi obeda ubil mačeho. V vasi De-sinu blizu Velikega Gradišta sta se sprla v soboto kmet Svetimir Milenkovič in njegova mačeha Milica zaradi obeda. Ker mu mačeha ni hotela dati jesti, češ, da on ni gospodar v hiši, je pograbil Milenkovič mo-tiko in jo udaril trikrat tako močno po glavi, da je kmalu izdihnila, potem pa je odšel k orožnikom in povedal, kaj je storil.
— Umor suiaškega veletrgovca Udine pojasnjen. Preiskava v zadevi umora suša-škega veletrgovca Udine je pokazala, da se ie hotela Josefina Montel omožiti, pa ni imela denarja, sestra Julijana ji je pa prigovarjala, da ima Udina mnogo denarja in da mu ga je treba vzeti. Tako sta zasnovali umor. Pomagal jima ni nihče.. Udino je ubila Julijana Montel s kladivom. Ko je bil že mrtev, sta mu vzeli sestri ključe od blagajne in 630 Din. Blagajne pa nista mogli odpreti, ker nista znali ravnati s ključi, julijana se je vdala v svojo usodo in hladnokrvno čaka kazen, njena sestra je pa zelo potrta.
— Oče ustrelil sina. V vasi Korita pri Breznik Gradu blizu Plitvic je ustrelil v soboto 33-letni kmet Nikola MagdiĆ svojega sina Stipo. Sin je bil pred leti v Franciji in je pošiljal domov denar, ki ga pa oče ni s pridom porabil. Ko se je sin vrnil, sta se začela z očetom prepirati in končno je prišlo do tragedije. Oče je pograbil lovsko puško in ustrelil sina naravnost v srce, da je obležal mrtev.
Iz Ljubljane
—lj Ljubljanskemu meščanstvu, v dneh 11. In 12. majnika t. 1. se vrši v našem mestu 1. jugoslovenski protituberkulozni kongres, katerega se udeleži tudi zelo mnogo tujcev. Mestno načelstvo je naročilo, da se na vseh mestnih poslopjih iz-obesijo v pozdrav dragih nam gostov in pionirjev našega zdravja zastave. Vabim cenj. meščanstvo, da tudi ono sledi in okrasi svoje poslopje z našimi trobojnica-mi. Mestni načelnik in župan dr. Dinko Puc.
—lj Dva odlična grška gosta v Ljubljani.
Davi sta prispela v Ljubljano generalni direktor solunskega velesejma in generalni grški konzul iz Zagreba, da uredita vse potrebno za udeležbo Grčije na letošnjem ve-lesejmu v Ljubljani. Na kolodvoru sta po zdravila odlična gosta predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin in ravnatelj velesejma g. Milan Dular. Gosta sta si ogledala na velesejmu prostor za grško državno razstavo, za katero je že vse pripravljeno. O Ljubljani sta se izrazila zelo pohvalno. Popoldne sta se odpeljala nazaj.
—lj Frančiškanska ulica se tlakuje in bo zaradi cestnih del ta teden za vsak vozni promet zaprta, na kar se občinstvo opozarja, zlasti vozniki. Tlakovalna dela bodo do konca tedna gotova.
—lj Brezposelnim učiteljskim abiturijen-tom! Vsem tovarišicam in tovarišem javljamo, da nam je na našo prošnjo mestni socialni urad naklonil pet brezplačnih vstopnic tedensko za kadno kopel v mestnem kopališču. Tudi Šentjakobska knjižnica je ugodila naša prošnji po znižanju pristojbin pri izposojanju knjig, tako da imajo vsi brezposelni abiturijenti in oni, ki so usluž-beni iz bednostnega fonda 50odstotni popust. Dalje nam je ugodila tudi Protitubcr-kulozna liga, ki nudi brezplačen pregled vsem abiturijentom. Za moške je določen ponedeljek,   za ženske pa torek,   in sicer
obakrat od pol štirih popoldan naprej. Vsi tovari in tovarišice, ki se hočejo teh ugodnosti poslužiti, naj se javijo preje v odse-kovi sobi, da dobe izkaznico. Odsek se iskreno zahvaljuje Protituberkulozni ligi. Šentjakobski knjižnici in mestnemu načel-stvu za naklonjenost. — Odsek.
—lj Mednarodna    fotografska razstava
je za Ljubljano prava senzacija in je bila včeraj tudi ves dan prav izvrstno obiskana. Pogledat so si jo prišli tudi udeleženci konference Akcijskega odbora za zgradbo železnice Kočevje—Sušak    pod vodstvom predsednika,   sušaškega   župana Ružiča. Med gosti smo opazili senatorja Kukulje-viča, zastopnika ministra za trgovino Kra-jača, zastopnika bana savske banovine dr. Aranickega, zastopnika zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Viktorja Carića, podpredsednika Udruženja industrijcev za savsko banovino g. Julija Jakila in drugo odlično gospodo   iz Zagreba. Hrvatskega primorja in Beograda,    a od ljubljanskih veljakov   je že drugič    razstavo obiskal predsednik Pokojninskega zavoda dr. Vilko Baltič. Vsi gostje so se z največjo pohvalo izrazUi o razstavljenih delih, seveda so pa tudi    pohvalili lepi prostor    in pa aranžma, saj obiskovalci pravijo, da je samo zimski vrt   z vodometom vreden kovača vstopnine. Predsednika Narodne galerije g. dr. Frana VVindischerja so uspehi Fotokluba tako očarali, da je poklonil prav znatno vsoto   za zlato medaljo   za onega člana Fotokluba, ki je razstavil najboljša dela. Tudi drugi darovalci se že odločajo, za kakšne motive in razstavljalce naklonijo nagrade. Zvečer je razstava odprta do 21. in sinoči se je v njej razvila prava promenada. Razstavo si je ogledalo tudi več članov banovinskega sveta, zlasti je pa o njej izrazil svoje občudovanje narodni poslanec Rasto Pustoslemšek, da se je še danes odpeljal   z aeroplanom občudovat pokrajine in življenje ob Jadranu, ker je na razstavi videl toliko slik teh naših lepot.
—lj Doli na Poljanah je še vedno ohranjene nekaj tiste domače stare Ljubljane, ki o njej prepeva pesem, da je dolga vas, in še vedno v tej dolgi vasi vasujejo kora jžni fantje, a med njimi je mnogo podjetnih mladih mesarjev, ki največ dado na svoj stari kredit in čast, ko so se v starih časih oni edini smeli pretepati s plemiškimi sinovi in študenti jezuitskega liceja. Danes popoldne se to staro fantovatvo spet oživi, ko po stari šegi napravijo šrango Poldetu Polajnarju z Marijinega trga. ki odpelje lepo Zajčevo Tonči k sv. Jožefu pred oltar. Fantje zagrade cesto v bližini staroslavne gostilne pri »Cuzku« na popolnoma moderen način, kakor bi triumfalna vrata napravil sam mojster Plečnik. Na Poljanah se govori samo o imenitni ohceti in o šrangi, ki bo gotovo imela tudi polno gledalcev iz mesta.
—lj V urinski dan. Kolo jugosl. proslavi kakor vsako leto tudi letos n.at^-rinski dan i akademijo v vel. dvorani hotela Union, in sicer v sob., dne 12. maja 1934 ob 8. uri nod okriljem Glasbene .matice. Program, ki ga otvori govor gospe Marije Vere in deklamacija Marjet'^ Pirkmajer-jeve, je izbran ter vsebuje v I. delu nastop naše mladine. Sodelujejo poleg gor. gospa Mara Olup-Marčec, gospod Marčeo, tenor kr. onere, ženski zbor Glasbene Matice Dod vodstvom g. ravn. M. Poliča, Slov. vokalni kvintet, umetniška šola Karie Delakove ;n mladinski orkester Glasb. Matice po3 vodstvom g. prof. .leraja: pri klav-riu "dS; Sil va Hrašovec. V soboto popoldne in nedeljo dopoldne bodo odbornice K.TS pobirale prispevke za uboge matere, zlasti za one z mnogoštevilno družino. Obračamo ee z iskreno prošnjo do vas vseh, ki boste takrat hodili mimo. ne stopajte mimo nas, ne da bi podarili 1 Din ali 50 p za revno mater, da ji posije vsaj enkrat na leto mal žarek radosti v to bedno srce. Ako bi vsakdo, pa res vsakdo, prispeval četudi le malenkost, koliko dobrega bi storili!
—lj Koncert moderne klavirske glasbe bo drevi ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani. Nastopil bo priznani češki pianist dr. Karel Reiner ter izvajal ce'f> vrsto klavirskih del najmodernejših skladateljev slovenskih in čeških, izmed domačih so zastopani na koncertu Slavko Osterc, Danilo Švara. Franc Sturm in Demetrij Zebre. Na koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic: sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din, je v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu in od pol 8. ure dalje v poslopju Glasbene Matice.
—lj Med koncertnimi nastopi spadajo brez dvoma med najbolj privlačne oni, na katerih nastopa mladina. Po zaslugi Trboveljskih slavčkov imamo v naši banovini že 26 mladinskih zborov. k; javno nastopajo. Eden izmed teh: mladinski zbor in orkester Glasbene šole v Kranju je z izrednim uspehom absolviral sredi minulega tedna
koncert v Kranju, katerega pa ponovi v Ljubljani v sredo, 9. t. m., in sicer popoldne ob pol 16. uri za mladino, zvečer ob 20. uri pa za odrasle. Na sporedu so izključno le Adamičeve skladbe za mladinski zbor za orkester ali pa za zbor s spremljevanjem orkestra. Zbor vodi vodj* glasbene šole g. Albin Fakin. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, za popoldanski koncert »o sedeži po 5 in 3 Din. stojišča po 2 Din, zvečer pa od 15 Din navzdol.
Dolenjske Toplice
reorganizirane. Celotni obrat
Pošta Toplice pri Novem mestu.
—!j ZKX> film. Samo še danes senza-cijonalni velefilm sodobne avijacije >Go-spodarji vsemirje«. Predstava ob 14.30.
—lj Senator dr. Valentin Rožič sporoča, da bo 14 dni odsoten in da je med tem časom vsak obisk in vsak dopis nepotreben.
—lj Velez»bavna burka - satira »Vražji Rudi« se bo ponovila v sredo in četrtek v šentjakobskem gledališču. Burka je imela pri premieri popoln uspeh in se posetni-ki že dolgo niso tako od srca nasmejali. Vstopnice bodo od srede dalje pri blagajni.
— »previdno ravnanje z orožjem. V
bolnico so prepeljali Andreja šorlija iz Ljubljane, ki je pred nekaj dnevi s flober-tovko streljal na podgane, a ravnal je z orožjem tako neprevidno, da se je ustreli! v trebuh in se lažje ranil. Druga žrtev podobne nezgode je bil posestnik Jože Hiti iz Osredka, ki se je na polju obstrelil na levi rami. Tudi ta je moral v bolnico.
Mezdni spor v tovarni Remec
Ljubljana, 7. maja.
Kakor smo že poročali, je nastal prejšnji teden v tovarni Remec na Duplici mezdni spor, ker je hotelo podjetje znižati delavstvu plače. Delavstvo se je znižanju uprlo in ostale doma. V soboto 5. t. m. se je vršila v pisarni podjetja na Duplici nova razprava, katero je vodi] sam inspektor dela g. ing. Baraga. Tudi ta razprava je ostala brezuspešna, ker podjetje noče popustiti od svoje namere glede znižanja plač. Delavstvo pa ae tudi z vso energijo upira znižanju, ker bi znašale posamezne plače od 2 do 0.50 Din na uro. Razumljivo je. da delavstvo ne more pristati na novo znižanje, ker bi s tem izgubilo polovico svojih dosedanjih plač in bi se beda v delavskih vrstah še povečala. Ker so bila zadnja pogajanja brezuspešna, so sklicale strokovne organizacije za torek, dne 8. t. m. dopoldne ob 10. uri na vrtu gostilne Herle na Duplici javen shod, na katerem bo delavstvo odločalo o nadaljnji svoji usodi. Popoldne istega dne se bodo nadaljevala podajanja s podjetjem.
Iz delavskih vrst nam poročajo, da bo delavstvo vztrajalo, ker ue more sprejeti dela ob pogojih, kakor jih nudi tovarna Remec. Plače v tej tovarni so bile že sedaj minimalne, sedaj bi bile pa naravnost beraške. Vsa kamniška javnost simpatizira z delavstvom In mu že sedaj ponuja svojo podporo. Delavstvo za enkrat ne rabi podpore, ker ima prejeti še mezdo od tovarne, će bo pa spor trajal delj časa. se bo ustanovil poseben odbor za preskrbo delavstva, ki je v sporu. Upamo, da bo podjetje uvidelo, da delavstvu res ni mogoče zameriti, če ne more delati za najnižjo mezdo in bo ono popustilo, ker je res velika škoda, če tako podjetje delj časa stoji.
Viski Sokol
v jubilejnem letu
Slavnostni občni zbor — Številne čestitke jubilantu
Vič, 7. maja. Na izredno slavnosten način jo viški Sokol v soboto zvečer proslavil vstop v svej srebrni jjbilei z impozantnim slavnostnim občnim zborom. Tako sijajne sokolske manifestacije Vič še ni doživel. Velika sokolska dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička z najodličnejšimi predstavniki naše javnosti, sokolstva in naprednega viSk-»gn občinstva. Prišli 60 stari sokolski borci, ki so pred 25 leti polagali temelja današnjem*! Jubilantu. Pročelje sokolske dvorane je bilo okusno okrašeno z zelenjem in državnimi trobojnicami. mj<l katerimi je bila slika staroste Saveza SKJ prestolonaslednika Petra in letnica 25.
Za predsedniško mizo se je zbrala dru-štvena uorava v slavnostnih krojih s starosto br. Remsom na čelu. Točno ob pol 21. ie starosta br. Rems otvoril slavnostni občni zbor ter po uvodnih formalnostih v lepih in jedrnatih besedah orisal zgodovinski 1. maj 1909. Izrekel je toplo zahvalo onim bratom, ki se niso strašili nobenih preganinnj in šikan, ko so na Viču ustanavljali Sokola. Tem bratom je društvena jprava poklonila krasno spominsko plaketo, ki bo raz-obešena v telovadnici ter poznim rodovom pričala, kdo so bili prvi prvoboritelji za Tvrševo sokolsko idejo na Viču. S loplimi besedami se ie brat starosta spomnil prvega Sokola v državi Nj. Vel. kralja Aleksandra, kateremu je bila med navdušenimi ova:i-iami odposlana vdanostna brzojavka. hna-ko tople pozdrave ze naslovil med ponovnimi ovacijami zborovalcev na kraljevskega kuma naraščajskega prapora starosto SSKJ prestolonaslednike Petra.
Brat starosta je bratsko in iskreno ,>>-zdravil odlične predstavnike, ki so prišli na slavnostni občni zbor. predvsem zastopnika bane. podstaroste SSKJ br. Ganila in načelnika prosvetnega oddelka br. Breznika, 6aveznesa podnaČelnika br. Jerač*a. za stopnika komandanta dravske divizije, podpolkovnika br. Bakica, narodnega poslanca br. Komana, predsednika viške občine g Petrovčiča. ustanovne člane viškega Soko-a 8 prvim starosto br. Tribučem. zastopnika školske župe Ljubljana br. Milka Kraoe-ža in Staneta Flegarja. ruskega Sokola v Ljubljani br. Bezrukova. starosto Ljubljanskega Sokola br. Kajzelja. Sokola I. br. inž. Bevca. Sokola II. br. dr. Milana šubica. So-;ola Zg. Šiška br. Červa, nadalje zastopnika Sokola Stepania vas br. Kregarja. Soko-a St. Vid br. šmajdka. sokolske čete Kožarje br. Martinjaka. nato prvega vadite-ja vitkega Sokola br. Bojana Drenika. predsednika sreske org. JNS br. Pipana, ravnatelja meščanske šole br. Fakina, osnovne šole s. Premelčevo. predsednika k. o. Narodne odbrane br. prof. Zaletela ter zastopnike k. o. JNS. gasilske čete. Olepševalnega društva v Rožni dolini, policije, društva ju-gosl. obrtnikov, domačina br. J"-.ocnika. pod predsednika Društva za zgradbo Sokolekega doma na Viču ter zastopnika naprednega Časopisja. Vsem odličnim predstavnikom so zborovak-i priredili tople ovacije.
Brat starosta je naslovil nekaj bodrilnih besed na našo mladino, pozivajoč jo k vztrajnemu delu v sokolski telovadnici. S pijKJtU se ie spominjal vseh umrlih bra-toc in sester, katerih spomin so zboro»alci počastili stoje s slava-klici. Svoj govor je zaključil: vse naše delo bo posvečeno lu<i' v bodoče narodu in domovini in zato se t j*1 i tebi, v ljubazni in trpljenju osvobojeni domovini na današnji dan klanja sokolski Vič. Govor brata staroste je bil sprejet z navdušenim odobravanjem.
Načelnik brat Bruno Borštnik je ime-1 globoko zasnovan govor o pomenu sokolske vzgoje po znanem TvrSevem evangeliju >Naša naloga, smer in cilje, dotaknil se ie vseh važnejših sokolskih vrlin ter povdnr-ial. da je edino sokolska telovadnica pravo sokolsko vzgajališče.
Prosve4ar br. Rudi Marinčič je v daljšem govoru orisal zgodovino viškegn Soko la od prvih početkov, ko ie prihajal na Vič še Jižni Sokol in kasneje ljubljanski ^o-kol, ter se ie na pobudo br. Bojana Dranika ustanovil na Viču Sokol. V kronološkem r?du ie prikazal vse važnejše dogodke «nS-keza Sokola v njegovem Četrtetoletn^m obstoju. Zborovalci so eprajeli njegov govor z ■
navdušenimi ovacijami.
Starosta br. Rems se je v lepih besedab spomnil dveh zaslužnih članov viškega Sokola, ki že dolgo let vršita svoie sokolsko delo v korist društva in posameznikov, to sta dolgoletni starosta br. Janez Gašperju in načelnik br. Bruno Borštnik, katerima je v imenu društvene jprave poklonil dve okusni spominski plakeli. Brat starosta je obu odlična sokolska delavca poljaifoil med viharnimi ovaciiami zborovske v. Ko se je br. Borštnik v imenu br. Gašp?rina in svojem zahvalil za lepo darilo, fć brat starosta pročitat čestitke br. dr. Viktorja Murnika. bratov Jožeta Drenovca in Albina Bekia. brzojavni pozdrav upravnika viške pošte in prvega odbornika Ivana Ropreta, ki izreka svoje priznanje in pohvalo viškenui Sokolu ob njegovem srebrnem jubileju.
Sledile so čestitk* navzočih odličnih predstavnikov. Prvi je čestital k srebrne<mu jubileju br. Bojan Drenik. ki je v mar-kontnih besedah orisal prve počitke viš-ketra Sokola ter dal smernice za bodoče delo v sokolski telovadnici. Govorniku so priredili zborovalci dolgotrajne ovacije. V imenu bana. po<istaroste Gangla in načelnika prosv. oddelka br. Brezniki je čestital k jubileju savezni pdnačelnik br. Jeras, ki je v svojem govoru omenil pomen sokol^k vzgoje ter želel jubilantu, da bi še v napi'-: vzgajal sokolsko mladino po Tvrševih narelih v korist kralja, domovine in sokolstva. Tople pozdrave so izrekli župan g. Pe-tro'.čič. v imenu župne uprave podetar lsh br. Milko Krapež. za r iskega Sokola br. Bezrukov, za k. o. Narodne odbrane br. prof. Zaletel, narodni poslanec br. Albin Koman, dalje jugoslovenski dobrovoljec br. dr. Gašper Pekle, ki se je zlasti spominjal tesnega sodelovanja Soko?a in Ciril Metodove družbe, kateri želi, da bi s^ čini pr.'i na Viču zoptM poživela. V imenu Društva za znradbo Sokolskeg« doma je čestital k iubileiu br. Viktor Jelovnik, za gasilsko čc»-to Vič br. Svetlič, za k- °- J^'S predsednik br. Jože .M^sec in za meščansko šolo na Viču ravnatelj br. Fakin.
Po čestitkah je br. starosta proglasil vstop v jubilejno leto. se ponovno zahvalil vsem udeležencem slavnostnega občnrjn zbora ter zakljjčil ob pol 23. izrecno uspelo sokols-ko zborovanje, nakar ie orkester zaisral državno himno in sokolsko koračnico. Večina gostov in domačega občinstva j6 ostala v dvorani na prijateljskem e«tank ki je ob sviranju sokolskega orkestra potekel v splošno zadovoljstvo med obujanjem spominov na dobo pred 25 leti. V nedeljo dopoldne je deputacija viškega Sokola poselila prvega načelnika brata Slavka Novaki, ki se slavnostnega občnega zbora ni mogel udeležiti ter mu izrekla iskrene Čestitke in zahvalo za njegov trud ob ustanovitvi viŠ-škega Sokola.
Slavnostni občni zbor viškega Sokola je ponovno pokazal, da je sokolska ideia na Viču globoko zasidrana ter lahko viški Sokol s ponosom gleda na svojo preteklost in bodočnost. Zdravo! — at
Iz Celja
—t L mrla je v petek v Celju (lpavčeva ulica 4) v starosti 61 lat vdova po modnem slugi ga. Josipna Rabzeljeva roj. Klobovso-va. mati geometra g. Bogoljuba Rabzelja in ge. Josipina Hribarjeve, soproge sodnega uradnika g. Hribarja v Celju. Pokojnici bodi ohranjen blag •spomin, svojcem naš« iskreno sožalje!
—c Nedeljski nogomet. V nedeljo dopoldne je bila na Glaziji odigrana prijateljska tekma   med celjskimi slavci   in strojniki. Celjski slavci, ki so bili povečini v premoči, so zmagali v razmerju 3:0 (2:0). Čisti dobiček te vesele tekme je namenjen brtz-pos-lnim. — Ob 17. se je pričela podsavei.-na prvenstvena tekma med  SK Železnica jem iz Maribora in SK Celjem, v kateri eo Železničarji, ki so nudili boljio in učinkovitejšo igro, zmagali v razmerju 5:2 (3;1) in si pridobili dve dragoceni točki. Tekmo, ki ie bila zelo napeta,   je sodil g. Jordan ob jpktivno. Gledalcev je bilo okroe 400. m > i njimi nad 10rj Mariborčanov. V predteki•» je lezerva SK Železničarja iz Maribor; FtttftU rezervo SK Celja v razmerju 4
Stran 4.
»SLOVENSKI N A R O D«, dne T--: 1934
Ponson du Terrail:
16
Lepa Židovka
Roman.
— Tem slabše, — je odgovoril Raoul. — Toda to me ne bo prav nič motilo, dragi bratranec da bi vam ne bil tudi v bodoče udan z vsem telesom in dušo.
Filip je segel Raoulu v roko in se nasmehnil.
— Dobro si to povedal in sicer tem bolje, ker sem prepričan o nečem.
— O čem pa?
— O tem, če se sporazumejo Ga-skonci, se jim ni treba bati cele armade.
— Tudi jaz mislim tako, dragi bratranec.
— In premagajo lahko ves svet. Tako tudi midva, če že ne bova premagala vsega sveta, si bova pa z združenimi močmi vsai pomagala iz zagate.
In Filip de Blossac je pogledal na uro.
— Pol ene je že! — je vzkliknil. Pojdiva pogledat, kaj je novega v salonu.
Vrnila sta se v palačo.
— Moj bratranec Filip. — je razmišljal Raoul, — je menda padel v nemilost. To je še en vzrok, da ga ne smem zapustiti.
— To je dečko, — je razmišljal Filip de Blossac s svoje strani, — ki bi mi utegnil v tem kočljivem položaju izdatno pomagati. Kar odkrito mu povem, kako in kaj je z menoj.
Skupaj sta stopila med plesalce.
Grof Filip je iskal z očmi zapeljivo pastirico, ki je bila že izginila. Ta čas, ko jo je zaman iskal med plesalci, se mu je približal mlad plemič in ga prijel za roko, rekoč:
— Dober večer, Filip.
— Dober večer, Hektor, — je odgovoril Filip.
— Ali bi mogel govoriti z vami?
— Ne vidim nobene ovire. Saj dovolite, Raoul?
Raoul je ostal nekaj korakov zadaj, plemič, ki ga je imenoval Filip Hektor, je pa odvedel Filipa v stran.
— Ali veste, Filip, kaj se tu godi? — ga je vprašal.
— Nič posebnega ne vem, — je odgovoril Filip.
— Ali še vedno ljubite markizo?
— Eh, — je zamrmral grof. — Ljubim in ne ljubim.
— Markiza de Beausejour vas ne ljubi več. Trenutek je težak, dragi prijatelj, toda zato ...
— Oprostite, dragi Hektor, — ga je prebil grof de Blossac hladno. — želel bi. da se pogovoriva.
— Saj to je tudi moja želja.
— Markiza vas je izbrala za svojega zaupnika, ker poznate tako dobro stanje njenega srca
— Bil bi zelo srečen, če bi bilo tako, toda to se žal ni zgodilo.
— Kaj torej?
— Zek> dobre oči imam.
— In kaj ste videli?
— In tudi zelo dobro slišim.
— In kaj ste torej slišali?
— Slišal sem, kako se je markiza domenila glede sestanka.
— Kdaj?
— Niti šest minut ni še tega.
— In s kom?
— S chevalierom de Buron.
— No, no, z enim mojih najhujših sovražnikov! In kaj potem?
— Videl sem, kako je chevalier odšel.
— Kje in kdaj se mislita sestati?
— Obdveh zjutraj v velikem drevoredu d' Amour. kjer stoji palača markiza de Beausejour.
— In chevalier de Buron je odšel?
— Videl sem, da je zapustil salon ifi slišal sem ga. kako je poklical svojega kočiiaža.
— Potem je odšel prezgodaj. — je odgovoril grof Filip mirno.
— Kako to?
— Ker je šele pol ene.
— Recimo, da je odšel prezgodaj, toda to je vse.
— Kaj pa markiza?
— Se je tudi odpeljala.
— Ali veste to dobro? — je vprašal grof de Blossac.
— Sam sem jo spremil pravkar do njene kočije.
— Hvala,   Hektor, — je odgovoril grof de Blossac še vedno hladno.
— Mislim. — je Še pripomnil nje-
gov tovariš, — da boste chevaliera de Buron ubili.
— Nikakor ne! Cemu naj oi ga ubil?
— Kaj? Ali niste ljubosumni? Filip na to vprašanje ni odgovoril.
Stisnil je Hektorju roko in se vrnil k Raoulu.
— Pojdiva! — je dejal. In odvedel ga je iz palače. Raoul je bil nekoliko presenečen,
videč, da je krenil grof Filip nazaj na vrt. Potem se je pa spomnil, kaj sta govorila chevalier de Thorignv in njegov prijatelj, obenem se je pa spomnil na čoln, ki je vsake noči odplul od stene Chaieau-Trompette.
— Morda sva pa krenila na pot, — je pomislil Raoul.
Zato je molče sledil svojemu bratrancu.
Le-ta je prišel končno do ozkih stopnic, odšel je po njih prvi doli in pokazal Raoulu na čoln, rekoč:
— Vstopite, Raoul, kratek izlet se nama obeta.
Raoul je molče ubogal.
Grof je odvezal čoln, prijel za vesla in začel veslati. Noč je bila temna, struga Garone tiha in samo v daljavi je žarel Chateau-Trompette v morju luči.
IX. V ČOLNU. Čoln je pluJ tiho po gladini reke in švigal lahno mimo čolnov, stoječih na gosto v pristanišču.
Grof Filip de Blossac ga je vodii zelo spretno in sicer samo z enim veslom.
Ko sta bila bratranca končno že precej daleč od Chateau-Trompette. je Filip izpregovoril z zamolklim glasom:
— Dragi moj bratranec, sem obenem najsrečnejši in nainesrečnejši človek na svetu.
— Kako naj to razumem? — je vprašal Raoul.
— Srečen sem zato, ker ljubim najlepše, naidražesmeiše in najslajše dekle.
— Čestitam. Zakaj ste pa obenem najnesrečnejši?
— Ker moram svojo veliko ljubezen prikrivati.
Raoul se je komaj vidno nasmehnil.
— Dragi bratranec. — je dejal. — zdi se mi, da ta vaša sreča presega vačo nesrečo najmanj za sto ^cmo'cev
— Da, — je odgovori! Fiiip otožno, — toda to je samo vaša šala.
— Šala, toda iskrena. Grof Filip se je zdrznil.
— No, kaj porečete na to, Raou'? — je vprašal.
— Gromska strela! — je zagodrnja' Raoul, — menim, da sem vam dovolj dokazal svojo udanost.
— Seveda, to je res ...
— Ali mi oprostite, da sem bil radoveden?
— V kakšni smeri pa?
— Videl sem vašo lepo Židovko. Filip de Blossac ie zamolkle vzkliknil:
— Vi, da ste jo videli?
— Da.
— Kdaj?
— Snoči.
— Kje?
Grof de Blossac je bil vedno bolj razburjen.
— Bogme, dragi bratrance, — je nadaljeval Raoul mirno, — vidim, da se vam bom moral do dna izpovedati.
— Ne vem, kaj mislite reči s tem.
— Tristo kosmatih vragov! Vso svojo pustolovščino vam razodenem. Toda dobro me morate poslušati.
— Pa naj bo! Toda govorite že, — je vzklikni! Filip de Blossac nestrpno.
In Raoul mu je začel pripovedovati, kako je poslušal prejšnje noči pogovor med chevalierom de Thorignv in njegovim prijateljem, kako je vzbudila beseda o deski njegovo mladostno radovednost in kako mu je šinila v glavo misel, da bi splezal na streho nasproti stoječe hiše ter se priplazil po nji do roba notranjega dvorišča.
— Vi ste jo torej videli? — je vprašal Filip.
— Videl. In vas sem tudi videl tam.
— Mene?
— Da vas, dragi bratranec, čeprav ste se bili pošteno zabubili.
Filip de Blossac je namršil obrvi, toda samo za trenutek, kajti že v naslednjem hipu je segel Raoulu v roke.
— Ce je tako. dragi prijatelj, mi pa res ne preostane drugega, nego povedati vam vse.
Žrtvuimo za ndaiK -o^!
Marconi in fotografiranje
duhov
Slavni izumitelj se rad sestaja z ameriškim spiritistom
Robinsonom
Slavni izumitelj brezžičnega brzojava Marconi, ki se ga je spomnil te dni ves kulturni svet ob njegovi 60 letnici, je bil seveda deležen ob jubileju še posebne pozornosti novinarjev, ki bi bili radi zvedeli vse podrobnosti iz njegovega življenja in spravili iz njega vse, kar bi zanimalo tisoče čestilcev geniialnega izumitelja. Niti spiritistični n? vdušenci niso odrezali   ^labn karti
znano je, da se Marconi zelo zanima za psihična vprašanja. Tako se je osvežil spomin na žive stike Marconija z ameriškim industrijcem in vnetim zagovornikom okultnih ved Louisom Robinsonom, ki je na vsakem potovanju po Evropi obiskal Marconija in prede-batiral z njim vse. kar je bilo novega v zagrobnem svetu.
Nekoč je razvijal Robinson vpričo Marconija teorijo, ki^se ji je slavni izumitelj zelo čudil. Šlo ie za razlago načina, kako olajšati usodo mrtvecem, ki se niti po smrti ne morejo ločiTi od tega sveta, temveč iščejo neprestano stike z živimi ljudmi. Noge mizice, ki trka v odgovor na vprašanja, namenjena mrličem na onem svetu, ne spadajo v modemi svet, kjer je čas denar. Zato je iskal Robinson udobnejšo in hitrejšo pot, ki naj bi ga privedla do zaželjenega cilja.
Strmečemu Marconiju je pripovedoval, da vzdržujejo duše umrlih ljudi, dokler se popolnoma ne ločijo od sveta, z njim staJne stike, da pa ostanejo same nevidne, kajti materijal i za cija se posreči le redko in sicer samo tam, kjer je trdna vera v zagrobno življenje. N5 pa izključeno, da se širijo iz duhov posebni žarki, ki jih pa človeško oko ne more videti, Ce bi rabili duhovi uitravijoličaste žarke, bi bilo to za nje in za žive ljudi zelo ugodno. Sami bi ostali zaviti v kopreno tajnosti, obrise njihovega astralnega telesa bi pa lahko ujela fina fotografska plošča.
Marconi je baje vse to hvaležno poslušal. Ker so ga pa klicali važni opravki, je prosil ameriškega prijatelja, naj mu svojo teorijo do konca pojasni na prihodnjem sestanku. In zdaj se je spomnil Marconi, da se z Robinsonom še nista do konca pomenila, kako je z aparatom za fotografiranje duhov. Marconiju je žal. da že štiri leta ni mogel govoriti z Robinsonom o zagrobnem življenju. Pokojniki vzdržujejo s tem svetom stike s starimi, že obrabljenimi sredstvi. Marconi Da upa. da se bo končno naše! tehnik, ki mu zagrobni problemi ne bodo tuji in ki bo uresničil Robinsonovo idejo. Dotlej bodo morali pa spiritisti še malo potrpeti.
Prestolonaslednikov
psiček
Ni šala, će se izgubi prinčev psiček in povrhu še njegov ljubljenec. Pri priljubljenosti \vaieškega princa, ki o njegovih oblekah in kravatah pišejo vsi večji angleški listi, je razumljivo, da so z vso vnemo iskali prestolonasied-nikovega psička Jaggsa. Psiček je izginil, ko se je princ mudii v Southamp-tonu. Princ je odpotoval in ni mogei vzeti psička s seboj, čeprav ga je iskalo vse n/egovo spremstvo, čeprav so oddirjaii motociklisti na vse strani. Žvižgali so in klicali, toda psička ni bilo nikjer. Šele čez nekaj dni se je posrečilo srečnemu policaju najti pre-stolonaslednikovega ljubljenca Ln sicer v smrtni nevarnosti. Sukal se je okrog velike doge in se zapletel z njo v prepir. Doga ga ie začela obdelavati z zobmi in bilo bi po nj-em. da ni pridir-jal v zadnjem hipu na motociklu policaj, ki ga je rešil.
Okrvavljenega psička je brž odpeljal k živinozdravniku. ki mu je rane izpral in obvezal, za kar utegne posrati dvorni živinozdravnik Potem so takoj brzojavili princu, da se je psiček našel in prinčev adjutant ie drugi dan prispe! poni. Angieški prestolonaslednik ima pa še enega ljublKnca med živalmi, starega konja \Varriora. ki je star že 26 let in je v službi svojega gospodarja.
Dolga pot enonogega invalida
Invalid Jaroslav Fischer iz Olomu-ca je bil že dvanajstkrat kaznovan zaradi sleparij in drugih grehov, pa si je vendar znal pridobiti srce hčerke premožnih olomuških staršev, s katero se ie oženil. Toda rudi v zakonu mu žilica ni dala miru. nadali-eval je svoje sleparije, samo še v večjem obsegu. Kot zastopnik organizacije vojnih invalidov ie zatrjeval, da dobi na podlagi zelo važnih dokumentov v Parizu od repa-racijske   komisije   več   milijonov za
KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice« 34/T
UČENKO sprejme takoj modni salon. — Naslov v upravi 3»Slov. Nar.c
1771
_      DAME, POZOR! Trajna ondulacija z novim preparatom od 60 do 90 Din. Salon Smartinska cesta 22. 1770
PISALNI STROJ
išče na posodo Lesjak, Kralja Petra trg 8. 1767
PREPROSTO DEKLE
srednjih let, želi poročiti pridnega, treznega fanta ali vdovca z enim otrokom, srednjih let, s stalno službo ali malim posestvom. Dopise na podružnico >Jutra« v Novem mestu pod »Skromna«. 1768
Makulaturni papir
p r o da
uprava »Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knaflieva ulica štev« 5
Padi Vate obleka ho kakor nova.
iko jo pustite Kemično čistiti Id barvati v tovarni
JOS. REICH
LJUBLJANA. Poljan »k 1 na-'sip štev. 4-6 Pralni**«  — nvetlolikalnioa
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJF
iz lekarne UR. G. P1UUOL1JA V LJUBLJANI — priporočljivo bledim   ID   slabotnim osebam
ZELO POCENI
*e ob leče te pri
ntnrmrar.Hr ljubijana.
Sv   Prtrn eest-r 41   14 6/T
CENJENE DAME,
PREPRIČAJTE SE!
TRAJNO ONDULACMO
izvršuje najlepše in najhitrejše brez vsakih bolečin z najnovejšim  ameriškim  aparatom za
Din 80.--samo frizerski salon
iurman, Ljubljana, Miklošičeva cesta (poleg sodnije). 1776
OGLAŠUJTE
V malin oglasib v slovenskem Narodu« velja vsaka oesed« 50 para. davek Din 2.- Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-. davek  Din 2> Mali
organizacijo. In res so ga poslali v Pariz in mu dali na pot 16.000 Kč. Od žene nekega vojnega invalida je dobi! 14.000 Kč in na račun izmišljenih milijonov je zakrivi; še več sleparij. Tako je vzel nn dolg lepo pohištvo, z ženo je živel dolgo v najelegantnejšem hotelu, prirejal je bogate pojedine, na dolg je vzel krasen avto. končno je pa okradel starše svoje žene in odpotoval z ženo v Prago, kjer je avto prodal.
Ko ga je začela praška policija iskati, se je napotil z ženo proti meji in srečno odnesel oete v inozemstvo. Te dni se ie žena zglasila na sodišču in povedala, kako je mož pobegnil čez mejo. !z severne Češke sta krenila peš preko Madžarske v Jugoslavijo in dalje v Turčijo Fischer ima samo eno nogo. pa je vendar prehodil vso to dolgo pot peš Preživljala sta se s tem. da je žena tu Da tam malo delala, deloma sta si pa pomagala z beračenjem. V Turčiji sta bila nekaj časa zaprta, ker so ju osumili vohunstva, potem so ju pa izgnali. Peš sta se vrnila preko Budimpešte v Bratislavo, kjer se je zavzel za nju Rdeči križ in ju poslal v Brno.
Prekooceanski zračni promet
Ameriški letalski magnati se pogajajo v inozemstvu glede organizacije poštnih zračnih prog in priključitve novih prog na dosedanje. Meteorologi pridno proučujejo neznane polarne kraje, nad katerimi naj bi vodila najkrajša zračna zveza med Ameriko in Evropo, Lnženjer-ji pa določajo progo preko Bermudov in Azorov v južno Evropo. Gradi se več velikih hidroplanov, ki bodo letali na atlantski progi. Prvih šest ogromnih hidroplanov Pan-American-Airways že preizkušajo. Akcijski radius letal, določenih za prekooceansko službo, znaša skoraj 2000 km, konstruirana so za 32 potnikov in 500 kg pošte.
Prvo prekooceansko letalo »S 42« bo lahko preletelo pri polni obtežitvi blizu 4000 km, ne da bi se spustilo na tla. Letalo tehta 19 ton, ima štiri motorje po 650 HP, vdelane v krila. Letalo bo najprej na progi med Južno in Severno Ameriko, čas poleta Lz Newyorka do Buenos Airesa bo skrajšalo za dva dni in s tem izravna uspeh, ki so ga dosegla nemška in francoska letala na južnoameriški progi. Omenjena ameriška družba ima 127 potniških letal, 160 letališč Ln 91 oddajnih postaj. Do 1. januarja je prepeljala 252.190 potnikov in njeni aeroplani imajo za seboj nad 200 milijonov kilometrov. 2e zdaj letajo letala te družbe na progah, dolgih 50.000 kilometrov.
Ameriški letalci so skoraj že zaključili priprave za stalne zračne zveze z Evropo. Nadaljujejo se pogajanja z Nemčijo, ki hoče organizirati trikotno zračno zvezo med Evropo, Severno in Južno Ameriko, ki jo je prvič preletel dr. Eckener z zrakoplovom »Grof Zeppe-lin«. Za promet na tej progi bi skrbeli štirje zrakoplovi, od teh dva nemška, od
daleč čas, ko bo otvor jen reden zračni promet med evropskimi velemesti in Ameriko.
oglasi se plačujejo takoj; po
posti lahko v znamkah  — Za | katerih bo eden cisto novega tipa kma-
odgovore maiib oglasov treba lu izdelam,   ter   dva aeroplana družbe
priložiti znamko »Goodvear-Zeppelin« v Acronu. Ni več
Rudolf Mesec,   ki Je umoril Jakoba Gantarja. (Glej poročilo na 2. strani.)
Iz Maribora
— Dečji dan v Mariboru. Mestni park je v nedeljo dopoldne   tako oživel kotf rekdo kdaj. Mladina in vsi oni. ki sočustvujejo z revnimi učenci, so pohiteli v pomladno zelenje,   kjer so priredili    naraščaj Rdečega križa. Društvo za  podporo revnih učencev in Društvo za  zdravstveno zaščito mladin* dečjd dan s prav pestrim sporedom. Kako so se  učenci    zavedali    pomembnosti togr prazničnega dne, ko so korakali po parKu z zastavicami RK v  rokah!  Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko so se pojavil v paviljonu mali harmonikarji, podmladkar ji RK, ki s pesmijo pomagajo blažiti eirn tam t^žke ure življenja.   Brezhibno so za igrali ti srčkani godbeniki v pestrih narod nih nošah več narodnih pesmic. Da so žel za svoje nrelepo izvajanja burne aplavze, j' nemala zasluga   tudi   njihovega učitelja g Vilka £ušiersica. Nato je iz grl pevcev zbo ra deske meščanske  šole   zadonela pesem, ki je zadivila vse poslušalce. Se enkrat so zaigrali harmonikarji, ki sla jih spremljali zbor in orkester, več pesmic nato pa >RJ giment  po cesti  gre. . .<   in   odkorakali e<-» proti domu z zavestjo, da so v polni mer. pomagali svojemu bližnjemu.
— Zopet dve tatvini kole*. V soboto \t nekdo ukradel Simoncu Ignacu iz Maribor; moško kolo znamke >Wafienrad«, ki ga j* pustil v neki veži na Aleksandrovi cesti za trenjtek brez nadzorstva. L'kradeno kol« ima evidenčno štev. 2-74477 in tov. ite-v 3925219 ter je vredno 1500 Din. — Ieteg, dne je bilo ukradeno kolo tudi Luk^iič. Francu, podpregl. fin. kont. v Pobrežfu- Tu di to kolo je znamke >Waffenrad«, je črn pleskano z evid. štev. 73575 in tov. &tč\ 3918396 in je vredno 1000 Din. Pred naku pom obeh koles dvarimo!
— Mojstrnka izpitna  predavanja  so z.« kl jurena.   Poslovalnica   zborničnega obrtne pospeševalnega  zavoda  ie priredila moj#h ska izpitna predavanja v IX. lečaju, kater* ga se je udeležilo 53 pomočnikov in pomoč nic ve*h rokodelskih strok,   predavana* m Obsegala vso snov za ust men i mojstrski i-' pit.  Tečaj je vodil  obrtno<zadružni nadzor nik g. Založnik. Na zaključku, ki je bil 3 t. m., so podali udeleženci tečaja v zahvalo za koristi  teh predavanj  vrečo srebrnih za Vajenski dom v Mariboru.
_ še ob hlače so ga spravili. V K*tte jevi ulici stanujočemu strojevodji Zorjann Francu je predrzen tat odnesel iz nezaklenjene spalnice 500 Din vredne hlače. Tatvi ne je osumljen neki mladenič, ki stalno bo raci v tej hiši in so mu bile razmere koli
kor toliko znane. .   , .
_Senzacijo v Mariboru je vzbujal v četrtek popoldne ogromen rdeče-rumeno-črn. avtobus, ki je prispel iz Niiraberga in je na poskušnji vožnji v Banja Luko. Avtobus je edini te vrste v naši državi z >Diesei šestcilinderskim motorjem in je last avtobusnega podjetnika g. Save Bilbie iz Banja Luke. To mogočno vozilo, ki je bilo pred met splošnega zanimanja v našem mestu je zelo moderno in razkošno ter opremijo no z radiem, ki razveseljuje potnike meo vožnjo. Pri vsakem sedežu je električna razsvetljava, tado da lahko potniki udobm čitajo časopise in revije, ki so jim v vozu na razpolago. Lastnik je povabil gospode z mestnega podjetja, katerim pa so se pridružili tudi mariborski novinarji da se sam. prepričajo o udobnosti vožnje v tem vozu S kako brzino nas je odpeljal ta orjašk: avtobus, ki nosi napis ? Jadran-expres«, na Mariborski otok! Neslišno je brnel motor iz zvočnika pa je donela budimpeštanska godba. Zanimivo je, da rabi to vozilo Zh progo Beograd-Split 8 ur manj kakor brzo-vlak, cena vožje je pa tudi znatno nižja kot v III. razredu brzovlaka. Zanimivo je tudi, da uporablja ta avtobus namesto bencina nafto kot pogonsko sredstvo in to mnogo manjše količine. Vozilo je namenjeno za progo Kučani-Banja Luka-Split. jJadran-expres« ima ljubljansko karoserijo, motor »Diesel« in šasijo pa je izdelala tvrdka M. A. N. v Nemčiji. Izvedeli smo, da bo tako vozilo naročila tudi mestna občina mariborska samo, da bo še večje in najbrž že junija (Avtocar!). Se nekajkrat je orjaški avtobus pasiral mariborske ulice, nato pa nadaljeval pot v Ljubljano, na Bled in v Banja Luko.
Pogovor.
— Veste, gospod, jaz se tako hitro ne prenaglim. Včasih se zgodi, da celo uro premišljujem, predno kaj kupim. Samo ko so me predstavili mojemu bodočemu možu, sem ga takoj vzela.
Pobožna želja.
Slavni pisatelj H. G. Wells, ki se je tudi lotil politike in je doživel pri volitvah polom, je imel zelo težak literarni začetek. V mladih letih je začel vdajati s svojim prijateljem Henlevem tednik »The New Reviewc. Toda naročnikov je dobil zelo malo. Nekega dne   sta   gledala s prijateljem skoz okno pogreb in prijatelj je dejal otoz no Wellsu: »Boz ne daj. da bi bi! • naš naročnik.«
Urojujn Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno«: Pran Jezersek - Za upravo in tnseratni del usta: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani.