Fr. W.: Andrej Einspieler.
643
ob jednem tudi v zagrebško „Siidslavische Zeitung" in v praške „Slav. Centralblatter". L. 1850. je ustanovil na svojo roko mesečnik „Solski prijatelj", katerega je čez štiri leta prekrstil v znanega „Slov. Prijatelja". S prvim listom se je trudil za dobro šolo v verskem in narodnem oziru, v drugem pa je podajal 30 let s pomočjo nekaterih sotrudnikov slovenski duhovščini dobrega gradiva za pridige. Temu listu je dodajal v letih 1864 do 1873 kot prilogo obsežni „Krščanski katoliški   nauk",    ter   iz   njega   priredil   leta
Einspieler po vrsti urejeval, ustanovil je 1. 1882. nov list: „Mir." Vse moči mu je posvetil in skrbel zanj prav do zadnjega trenutka. S tem listom je Einspieler vspod-bujal rojake k narodnemu delu, grajal in karal lene in brezbrižne, hvalil pa goreče, vnete rodoljube, kakor je bilo ravno potrebno. Siloviti odpor proti temu listu, raznovrstno zabavljanje po nemških časnikih je kazalo, da je bilo z „Mirom" prav zelo po-magano koroškim Slovencem, ki so se začeli sedaj vedno bolj zavedati svojih narodnih  pravic in jih tirjati  na glas, naj je
1872. „Jedro krščanskega nauka". Pri tem ogromnem homiletičnem pisateljevanju pa ni zanemaril političnega pisateljevanja. Leta 1861. je ustanovil nemški mesečnik „Stimmen aus Innerosterreich". Pri liberalcih je bil ta list vse prej nego priljubljen. Po raznih spletkah so spravili Einspielerja 1. 1863. zaradi nekega dopisa v zapor in mu uničili list. Ko so mu s pomočjo raznih paragrafov nakopali na vrat nove pravde, preiskave in obsodbe zaradi listov „Draupost" „Slovenec" in   „Karntner Blatt",  katere  je  neustrašeni
bilo to ljubo ali neljubo Nemcem. Kot dober kažipot naj bi služil Slovencem tudi politični katekizem", katerega je dal Einspieler 1. 1878. na svetlo.
Pa Einspieler ni bil le mož besede in peresa, ampak tudi mož dejanja in odločnih korakov. L. 1863. so ga namreč izvolili za deželnega poslanca. Neustrašeno, a žal da skoro neuspešno je branil v koroški deželni zbornici pravice svojih rojakov ter zahteval izboljšanje njih razmer. Zato so ga 1. 1871. zopet počastili in mu izrekli svoje zaupanje s tem,   da   so  ga volili v drugič  v deželni
41*
Dom   družbe   sv. Mohorja  v   Celovcu.