259. številka Ljubljana, v soboto 9. novembra. XXII. !eto, 1889. Ishaja vsak dan svečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po p osti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računale po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 hipotečni banki. Govor poslanca Hribarja v VIII. boj i deželnega zbora kranjskega. (Po stenografićnem zapisniku.) Visoki deželni zbor! Vi'žno je za vsak narod, ali če hočete, da ostanem v mejah politične uprave, važno za vsako deželo, da skrbi, da si ustanovi kolikor mogoče veliko denarnih zavodov. Važno je to zato, ker denarni zavodi imajo pospeševati napredek, vzrust in blaginjo dotične dežele. Da se ustanavljajo v resnici povsod, kjerkoli so uneti za napredek, različni denarni zavodi, to vidimo ako se ozremo okoli po naši državi. Najnaprednejše dežele, skrbe pred vsem, da si ustanove velike zavode, ki morajo podpirati obrt in poljedeljstvo. Naravno je, da čim več je takih zavodov ustanovljenih, tem bolje se decentralizuje kapital: Centralizacija kapitala pa je tako nevarna in pogubna za narodno blagostanje, kakor je nevarna politična centralizacija za pravice in samoupravo narodov. Važnost decentralizacije kapitala razvidi se posebno, ako se preudari, da je v manjših denarnih zavodih bolje lahko presoditi krajevne razmero in uravnati po njih akcijo ko v velikih zavodih, ki imajo sedeže po glavnih mestih. Vrnil se bodem k tej stvari kasneje v svojem govoru in skušal dokazati, da so ravno pri nas na Kranjskem take razmere, da centralizacija kapitala slabo upliva na narodno gospodarstveni razvoj naše dežele. Po tem kratkem uvodu naj mi bode dovoljeno, prestopiti k meritorni strani celega vprašanja. Tu si imamo staviti dvojno vprašanje: je-li hipotečna banka potrebna ? in bi li bilo želeti, da jo dežela naša ustanovi? Odgovarjaje na prvo vprašanje moram opozarjati, da je potrebo hipotečne banke priznala sama državna uprava. Ona namreč dovoljuje hipo-tečnim zavodom take prednosti, kakor sicer mka-koršnemu drugemu denarnemu zavodu. One imajo prednost, da se smejo njihovi zastavni listi rabiti za nalaganje občinskih, cerkvenih, fidejkomisnih in drugih fondov, ki stoje pod javno upravo in za nalaganje sirotinskega denarja. Poleg tega pa jim LISTEK Pisma iz Ciganovca. L Gospod urednik! Ker sem Vam nedavno marsikaj povedal o Ciganovcu ter Vam spodobno predstavil njegove stanovnike in prebivalce, dozvolite, da Vam zdaj pišem iz ravno tega mesta, ne sicer »mesečna1- ampak samo slučajna pisma, ker bi sicer moglo katerikrat izostati moje mesečno (pismo se ve" da). Da je Ciganovec originalno mesto in da se v mnogem oziru razlikuje od druzih mest, že veste, nego da smo imeli mi Ciganovčani tukaj doli letos druzega referenta za dež in sploh za vremenske zadeve, kakor pa vi Planinci tamo gori ob Ljubljanskem močvirji še menda ne veste. — Vsak dan sem v „Slov. Narodu" motril metereologična poročila, in našel sem celo preveč mokrine pri Vas, a mi tukaj v Ciganovcu cele tri mesece niti poštenega oblaka nismo videli, kamoli, da nas bi bilo kedaj poškropilo. Morete si torej misliti, kako se mi je godilo v tej saharskej suši in afriški vročini; v eeaci sem se kuhal, na solncu sem se pekel in konceduje državna uprava navadno še sledeče važne prednosti: da glavne knjige njihove dado popolen dokaz — in seveda tudi izpiski iz teh knjig, — za vsako terjatev pred sodišči, da se zamorejo njihove listine uknjiževati v javne knjige brez legalizacije ; da sodišča eksekucije takih zavodov izvršujejo, ne da bilo treba uložiti poprej tožbe in čakati razsodbe in da so sodišča obvezana upeljati sekvestra že na samo zahtevo hipotečnega zavoda. Iz teh podatkov o prednostih, katere dovoljuje država hipotečnim zavodom, vidno je, da polaga veliko važnost vanje. So pa še tudi druge prednosti, katere daje zakonodavstvo hipotečnim zavodom; a o njih bilo bi danes preobširno govoriti tukaj, ker že tako utegnejo priti v razgovor v odseku. Pa tudi ta visoka zbornica priznala je že potrebo hipotečnega zavoda za deželo Kranjsko. Visoki deželni zbor sklenil je dne 13. oktobra 1883., da se ima za to, da se prouči stanje našega kmetijstva in najdejo uzroki, zakaj to kmetijstvo čedalje bolj nazaduje sklicati enketo. Ta enketa sešla se je in začela zborovati v Ljubljani dne 17. aprila 1884. Mej drugimi predlogi in resolucijami, katere je stavila ta enketa, je tudi resolucija: »Želeti je, da se ustanovi deželna hipotekama banka z namenom, d« izvršuje amortizacijo na kmetskih posestvih uknjiženih dolgov." Tej resoluciji dostavila je enketa še drugo, s katero se pa iz razlogov, ki jih hočem pozneje navesti, nikakor strinjati ne morem. Pod št. 12, stran 157 stenografskega zapisnika za 1. 1884. berem : „kadar se začne amortizacija uknjiženih dolgov, ne sme kmetovalec na novo dolgov delati na svoja posestva, dokler ni poplačan stari dolg." Kakor pravim, prva resolucija priznava potrebo ustanovitve hipotečnega zavoda; a če bi se isti imel ustanoviti in bi dežela izposlovala tako prepoved, ko je v številki 12. naznačena, bilo bi to kmetovalcu prej na škodo ko na korist. Ako se že dolgovi amortizujejo, ni še izključeno, da ne bi mej amortizacijsko dobo nastalo za kmetovalca nujno potrebno, da si vzame novo posojilo. Neprevidne okolnosti morejo nastati: pridejo uime, nesreča v rodovini, obveza novega posestnika, da iz- pražil tako, da sem v senci vedno imel pred očmi sv. Vida, ki se je v kotlu kuhal, a na solnci sem mislil na sv. Lovrenca, katerega so pražili na žerjavici, ko je še živel. Hudo se mi je godilo letos in toliko vode se je pocedilo iz mojega čela v senci, da bi ž njo bil mogel oprati nekoliko grehov naših prvaških oportuncev in narodnih utrakvistov, tistih, ki povsod, kjer le morejo, porivajo domači jezik nazaj na drugo mesto, a za razne mandate se pri vsem tem trgajo s vsemi štirimi, — na solnci pak me je včasih tako peklo, da bi bil ocvirke trgal in obiral iz samega sebe, ko ne bi bil tako suh in brez špeha, kakor sem k sreči. Po vsej priliki bi me bili financijalni stražari uvrstili mej „geselchtes Fleisch", da sem potoval kamo krog katero carinsko linijo. Ni se torej čuditi, da je za blagor Ciganovca vneti knez ciganovački v največjej suši meseca julija izdal naredbo in zapoved, da mora vsak hišni gospodar kupiti ali inače preskrbeti velik sod (brez pipe) ter ga na polniti z vodo do vrha, pa kdor ne bi poslušal i se pokoril naredbi, da bo plačal 5 gld. globe. Ciganovčani prebrisani kakor so, so precej znali, daje ukaz izdan radi nevarnosti pred ognjem, a ker bi tak sod več koštal ko 5 goldinarjev in zanašajoč se na sv. Florjana, je vsaki pravi Ciga- plača deleže bratom in sestram, ko prevzame zemljišče. Ako bi se v taci h slučajih posestnik, na Čegar zemljišči so bila uknjižena bremena, ki se ravno amortizujejo, ne mogel obrniti nikamor za pomoč; ako bi mu prepovedano bilo uzeti novo po-Bojilo, dokler bi ne bila izvršena amortizacija — kar bi moglo trajati tudi 50 let — potem bi bil odkazan na oderuhe, kajti k njim bi se moral zatekati, da bi mu posojali, kar bi potreboval za izpolnitev najnujnejših obvez. Deželni odbor poroča na strani 165 svojega poročila iz 1. 1884., da se je jako obširno bavil z vprašanjem, ali bi se v izvedbo enketne resolucije imel ustanoviti deželni hipotečni zavod in da je prišel do zaključka, da bi to bilo koristno le, ko bi mogel dobiti na razpolaganje denar po 3% in bi ga mogel po S*/i*/o izposojevati posestnikom ; dokler pa tega ni, pravi deželni odbor v svojem poročilu, je boljše, da ne ustanovljamo hipotečnega zavoda. Jaz Vam bodem, gospoda moja! pozneje povedal, koliko je dolga uknjiženega na posestvih na Kranjskem in po kakih odstotkih in iz teh številk razvideli bodete, da zemljišča v našej deželi teži breme nad 18 milijonov, uknjiženo po več nego 5°/o- Ko bi bo imelo, kar tukaj poroča deželni odbor, vsprejeti za načelo, tedaj bi izrekli: ker sedaj ni mogoče nekoliko pomagati, Čakajmo tako dolgo, da bode mogoče popolnoma pomagati. Ali pa bode kedaj mogoče dobiti denar po 3°/0, je veliko vprašanje; škoda bi pa vender bila, ko bi se kmetovalcu ne pomagalo, že sedaj, kolikor je mogoče. Ako je denar po 4% na razpolaganje, naj se mu omogoči konvertovati svoje dolgove v štiri-obrestne ; če bode pa kedaj denar še ceneje dobiti, bode zopet konvertovati iste dolgove v nižje obrestne. Deželni odbor konečno stavi v svojem poročilu sledeči predlog: „ Deželnemu odboru se naroča : 1. Da poizveduje o organizaciji in delovanji že obstoječih deželnih hipotekarnih bank in v prihodnjem deželnem zboru poroča in nasvetuje, ali in kako naj bi se ustanovila deželna hipotekama banka za Kranjsko. S tem tedaj, da se je že sklepalo o tej novčan rajši plačal globo, nego bi kupil sod, a kedor ni globe plačal, ostal je isto dolžan. Zdaj ko je vode dosti v vsakem jarku, zahtevajo tisti Ciganovčani, ki so plačali globo, denarje nazaj, navedoči, da jim treba denar za take sode, v katerih bodo spravljali vino, dočim za vodo, katero naj žabe pijejo, ne bodo kupovali sodov nikoli ne, pa ko bi se njihov knez skupe se svojimi doglavniki in spremstvom postavil na glavo. — To Vam je posnemanja vredna energija! Ker so se letos po hudej vročini moji Ciganovčani tako grdo sprli in skoro napravili revolucijo, so nekateri moji častilci izmej njih ponudili mi knežjo čast za slučaj, če pride njihov dosedanji preveč okretni knez „v rešt", no jaz jim na to častno ponudbo nisem rekel da hočem niti da nečem sprejeti to največjo čast, pa tako cela stvar stoji še „in suspenso". Nedavno sem bil Ciganovčanom v šali predložil, naj si prihodnjič izvolijo kakšnega kaplana v deželni zbor, pa so me zavoljo tega malo ne „sklo-pali" rekoč, da jih imam za norce, a ko sem jim dokazal, da tudi drugod po izobraženem svetu more priti „kaplan* v deželni zbor, rekli so mi, da se v Ciganovcu še ni nikoli kaj takega zgodilo in da se tudi zgodilo ne bo, da se pop ima brinoti za žive stvari in, da je enketa sama priznavala nekako važnost tega zavoda, je že izrečeno, da je hipotečni zavod kranjski dežeii v resnici potreben. Pa tudi o neki drugi priliki se je bilo v tej visokej zbornici indirektno priznalo, da je potreben hipotečni zavod. Stavil se je bil samostalni predlog, naj bi se ustanovila deželna prisilna zavarovalnica in takrat je gospod utemeljevatelj mej drugim tudi dejal, da bi ustanovitev take zavarovalnice ob jednem tudi bila v stanu, ojačiti gospodarski kredit v naši deželi. Ako je tega treba, kar rad prizuavam, morate mi priznati, slavna gospoda! da bi sto in tisočkrat več za ojačenje gospodarskega kredita storil hipotečni zavod, kot more storiti deželna prisilna zavarovalnica. Je-li želeti, da se povzdigne realni kredit? Vsekako je to želeti. Državna uprava sama jo to priznala s tem, da je dala s tako naglico urediti zemljiške knjige. To se je storilo le s tem namenom, da se ojači in povzdigne realni kredit, kajti to ima za nasledek, da potem zemljišča postanejo več vredna. Čimbolj razvit je realni kredit, tem večjo vrednost imajo zemljišča, kjer pa ni mogoče na zemljišča dobiti posojil, padajo v vred m isti in ne dosegajo nikdar tiste cene, katero bi reprezen-tovala, da je legak kredit na razpolaganje. Da je na Kranjskem potrebno povzdigniti realni kredit hočem dokazati s tem, da ima kranjska hranilnica, ki je bila pred dvemi leti skoro jedini zavod, ki je na hipoteke posojal, 41/a°/0 dne 31. decembra 1888 I. posojenih 3,771.820 gld. in po4°/0 372.676 gld. Bkupaj tedaj 4,144.496 gld. Od vseh velikih uknjižeb, znašajočih 1. 1881. 59 milijonov gold. posodila je kranjska hranilnica le 4,144.496 gld. Kako se godi kmetskemu posestniku, ako potrebuje kredita? Dobi li pri kranjskoj hrauilnici denarja z ono lahkobo, ki bi je smel zahtevati. Jaz zanikavam to. Imel sem sam priliko, da sem za posestnika iz Gorenjske oglasil se pri kranjski hranilnici za kredit. Dasiravno je bilo posestvo lepo in sicer tako, da se za nje dobi danes 6.000 gld., koliko mislite, da je rekla kranjska hranilnica, da more največ; poBoditi ? 1.200 gld. Izločila je gozde, vrtove, pašnike, vzela za podlago le travnike in njive, pa tudi pri njivah ni računila ves čisti dohodek. Po zakonitih določbah se sme posojevati 20kratni čisti dohodek. Kjerkoli deluiejo tako na Štajerskem, na Spodnjem Avstrijskem, Češkem in Mora vskem, povsod hipoteke na ceni rasto, pri nas pa moru jo padati. Poglejte na Dolenjsko .' Na Dolenjskem kmet ni mogel ali je v skrajni sili mogel dobiti par sto goldinarjev na posodo od kranjske hranilnice. Stvar se je na bolje obrnila za Dolenjce šele, kakor je to vidno iz številk v poročilu deželnega odbora, odkar so v Kočevji ustanovili hranilnico. Kočevska hranilnica z veliko večjo kulanco posoja na posestva kot kranjska hranilnici in je po mojem prepričanji že v kratkem času, kar deluje, veliko dobrega storila za zapuščene kraje Dolenjske. Poglejmo toraj, koliko je kranjska hranilnica posodila na kmečka posestva. Da ne veliko, umevno bode, ako konštatujem, da se drži prakse posojati, in za mrtve duše, a za telesne in sploh posvetne reči, da se brinejo najbolje sami — in tako so mi zavezali jezik Ciganovčani, mej katerimi sem bil začel se ve da brez zaželenega uspeha — delati pobožno propagando. Iz vsega tega vidite, da niso naravnost bedasti moji Ciganovčani, ampak da imajo svoje lastno prepričanje in tudi svojo trdno voljo. Celo latinski govoriti znajo, kar ne bi vsakdo hotel verjeti, ali jaz sem se sam prepričal, da znajo, ker sem jih slišal sploh latinski govoriti, ko so se bili enkrat malko čez mero vina napili. Na koncu današnjega pisma Vam imam še nekaj povedati: Zgodilo se je, da je te dni neki Ciganovčan prišel celo do — Zagreba, pa ko se je povrnil nazaj v Ciganovec, pripovedoval je mnogo o raznih čudežih, ki jih je vidil potovaje tako daleč. Ne samo, da je vidil na oknu lekarne milosrdne braće tako kanarce, ki po vodi plavajo (vidil je zlate ribice), opazil je celo, da imajo tudi v Zagrebu na glavnem trgu statvo sv. Trojice — ali na konju! (vidil je namreč spomenik Jelačića bana). Toliko za danes; v zgodnej priliki Vam še pišern kaj iz Ciganovca, če ne bodo preveč hudi na me nekaterneži zarad mojih premalo pobožnih in za Slovenca preveč posvetnih pisem Vaš Spectabilis. ako le mogoče v velikih zneskih na mestna posestva. Zato ima izposojenih v Trstu 1,389.724 gld., na Štajerskem večinoma po mestih 1,671.077 gld. in na Nižje Avstrijskem — nikdo ne bode dvomil, da večinoma na Dunaji — 4,940,769 gld. in sicer po letnem poročilu z dne 31. decembra 1888. Koliko je posojenega na kmečka posestva na Kranjskem, iz omenjenega poročila ni vidno, pač pa nahajamo, da je 1. 1885. na željo deželnega odbora poročala mu kranjska hranilnica, da je na kmečka posestva do konca 1. 1883., ko je imela izposojenih vkupno :},708.974 gld., posodila 2,067.874 gld., tedaj na mestna posestva 1,641.100 gld. Ako vzamemo znesek posojil koncem 1. 1883 , to je 3,708.974 gld. in znesek, ki ga je imela izposojenega kranjska hranilnica koncem 1. 1888. to je 4.144.496 gld., potem bodemo po matematični približnosti prišli do sklepa, da je bilo dne 31. decembra 1888. na kmečka posestva na Kranjskem le 2,310.690 gld. posojenih. Koliko je vsega na kranjskem uknjiženega dolga od denarnih zavodov, — izkaza od kočevske hranilnice nimam, kolikor pa posnemam po privatnih poizvedbah posodila je precej — ni mogoče določiti natančno; vendar pa se da najti približna svota, ako se ozremo na druge zavode, ki v svojih poročilih izrecno navajajo hi-potečna posojila na Kranjskem ali pa — ako tega ne store — je o njih znano, da se pečajo z dovoljevanjem hipotečnih posojil na posestva v našej deželi ležeča. Mej prve spadata kraujska hranilnica s 4,144 496 gld. in Dunajska Bodencredit-Anstalt, ki je izposodila na Kranjsko 423.000 gld. — in sicer 46 kmetskim posestnikom 106.720 gld., drugo pa velikim jjospstnikom in na mestne hiše, — potem vidimo, da je vsega dolga na Kranjskem pri veleposestnikih, hišah po mestih in pri kmetijah 4,567.496 gld. uknjiženih za hipotečne zavode in ako jemljemo ozir na druge hipotečne zavode, od katerih nimamo izkazov, okroglo kacih pet milijonov goldinarjev. Po tem takem je vidno, da hipotečni kredit pri nas na Kranjskam še ni razvit toliko, ko bi imel v deželi, v katerej se želi, da napreduje posebno kmetovalec. (Daljo prih^ Deželni zbor kranjski. (VIII. seja, dne 3 1. oktobra 18 89.) Ob 2. uri popoludue prične se zopet seja. — Poslanec Povše poroča v imenu narodnogospodarskega o § 3. letnega poročila deželnega odbora in sicer o deželno kulturnih in zdravstvenih stvareh. Deželni odbor je dosegel od vlade, da se tudi za uravnavo podzemeljskih voda, kakor je to po kraških votlinah, iz državo, melioracijskega zaklada do 50% dobiva prispevka. Vladnemu predlogu, da so za preiskovanje po Ribniških, Dobre p oljski h in Kočevskih votlinah dovoli večji znesek je deželni odbor pritrdil. Poročilo naj bi se vzelo na znanje, z željo odsekovo, da bi tudi Loškopotoške votline preiskoval g. Putick. Poslanec Pak i ž zahvali se v imenu svojih vo-lilcev za hitro pomoč vladi in deželnemu odboru ter Čuden roman iz Celovškega življenja. (lzv. izvestje.) Pred dvema letoma se prikaže na Vrbskem jezeru mlad gospodič, ki je po svoji vnanjosti in po svojem vedenji obračal pozornost na-se vseh, ki bo ž njim občevali. Predstavljal se je kot grof Vay iz Budim-Pešte in povsod nastopal, opravljen kakor pravi pravcati gigerl, elegantno, uprav grofovski. Tudi denarja ni štedil in v Celovci pri „Sand-vvirthu", kjer je večkrat po več teduov, predno se je na jezeru naselil in potem, predno je zopet odpotoval domov na Ogersko, s bvojo materjo in sestro stanoval, je prav po kavalirski živel in mnogokrat je plačal v družbi s prijatelji in prijateljicami po 50 do 100 gld. za večerjo. Tako je hodil ta gospodič redno zadnji dve leti poleti na naše jezero uživat sveži zrak, vedno v spremstvu »voje matere iu sestre. Vedenje in beseda njegova p a je vender že pred par leti nekatere pripravila do misli, da gospodič mora biti preoblečena ženska in v tem zmialu se je proti nekemu tudi krčmar BSandwirth" že pred poldrugim letom izrazil, pa bi bil imel kmalu sitnosti zaradi tega. Ume se ob sebi, da se je za tega visokega gospođica vse zanimalo tudi že zaradi tega, ker se je v obče govorilo, kako zelo bogat da je in da ima velikanska posestva na Oger- priporoča, naj bi dobil primerno nagrado posestnik Adamič v Dobrepoljab, kateri je svojimi stroški izčistil požiralnike, v katere 86 izliva Rašica pri Ponikvah v Dobrepoljski dolini in tako obvaroval dolino večjih povodenj. Prišel pa je s tem delom na beraško palico in prisiljen po svoji bedi poslal je prošnjo deželnemu odboru, katero poslanec Pakiž kot jako opravičeno toplo priporoča. Poslanec Dete I a izjavi, da se je Adamičeva prošnja izročila gosp. Puticku, da o nji kot veščak poroča. Deželni glavar dr. Po k luka r opomni, da so se vsi župani Velikolaški hvalno izražali o trudu Adamičevem, ki je deloval liki izurjen inžener. Iz kredita ministerstva poljedeljstva in deželnega odbora v znesku 1000 gld. dala se bode Adamiču gotovo primerna podpora. O zagradbah potokov, potoka Trbiža, popravi Savskih bregov in uravnavi potoka Bistrice pri Moj -strani, zagradbi potoka Pišenca, uravnavi savskih bregov mej Zaspem in Bregom, popravi Belega potoka in Črnega potoka pri Beli peči in zagradbe stranskih pritokov reke Ljubljanice poroča deželni odbor večinoma povoljno. O zadnjem slove poročilo: Poljedeljsko mini-sterstvo je z razpisom z dne 17. avgusta 1. 1888., naročilo vodji gozdnotehničnega oddelka za zagradbe hudournikov v Beljaku, višjemu gozdnemu komisarju Korneliju Riederju, da kolikor mu dopuščajo druga Blužbeua opravila, pregleda stranske pritoke reke Ljubljanice, da bode potem mogoče iz Podhagskega načrta izločiti ona dela, katera bode treba zvršiti pri gorskih potokih, in združiti ona zagradbena dela, s katerimi se bode zabranilo, da ne bode več pro-dovina prihajala iz stranskih dolin v reko Ljubljanico, v samoBtalen načrt, katerega bode izdelal c. kr. gozd no tehnični oddelek za zagradbe hudournikov. Deželna vlada ja naznanila ta ukrep deželnemu odboru ter ga vprašala, če privoli, da se troški za dotične pozvedbe in za izdelanje načrta prevzeli na stavbinski zaklad, ki se bode svoj čas ustanovil, ter da pri meritvi potrebne delavce (figurante) priskrbi močvirski glavni odbor. Deželni odbor je odgovoril deželni vladi, da pritrdi temu predlogu v sporazumljenji z močvirskim glavnim odborom. Za izdelanje načrta potrebne preiskave bo se pričele začetkom meseca septembra Poročevalec misli, da se vsled take uravnave bode pomagalo tudi dotičnim dolinam, po katerih se ti potoki izlivajo, ki sedaj iz gora donašajo mnogo pro-dovine, to bode odstranjeno, ako se napravijo urav-navne zagradbe in zapornice, ki bodo prodovino zadrževale, da ne bo drla naprej v doline, katere so sedaj vsled tega opustošene. Poročilo se vzame na znanje. Poročevalec Povše nadaljujoč poročilo označuje poročilo deželnega odbora o izvršbi brambnih stavb ob Gorenji Savi pri Kranji in ob Savi pri Tomačevem. Kar se tiče onih pri Tomačevem in Stožicah, naglasa odsek, da je z naglo izvršbo zgradeb vsaj začasno odstranjena preteča nevarnost, i£)Cigr~ Dalje v prilogi. "^M| skem, katera so vredna več milijonov goldinarjev. V neki družbi je nekoč svojim prijateljem sam pravil, da mu je deževje po njivah napravilo do 80.000 gld. škode, pa se ob jednem izrazi: „e das macht mir nichts; ist eine Bagatelle, \velche ich in einem Jahre vrieder gut machen kann u Leta so pretekla in lansko poletje, ko je prišel ta grofic zopet v Celovec in na jezero, naselil se je v Ribnici ob jezeru (blizu Marije na Otoku — Maria Vv'orth) ter se ondu seznanil z najmlajšo hčerko nekega tu dobro poznatega in čislanega uradnika in posestnika, gozdarskega nadzornika (Engelharta) ter jo hotel vzeti za ženo. A mati mu je rekla, da mu z najmlajšo hčerko ne more postreči, ker je še premlada, pač pa mu na razpolaganje stavi, vzeti jedno ostalih treh hčera. Grofic se je sicer nerad moral posloviti od mlajšo, s katero je hodil prej že dalje časa, vodeč je ob roki, ter si izbral najstarejšo (29 let staro) hčer. Lansko jesen je grofic odpotoval, pa po zimi večkrat hodil v Celovec, obiskovat svojo ljubico, ob jednem pa pri stariših poprosil za roko njihove hčere ter rekel, da se bode meseca maja v Budim Pešti poročil in da naj do tja vse potrebno ukrenejo. Grofic je mej tem v Pešti res vse oskrbel, povabil goste in priče ter, ko je pripeljal iz Celovca nevesto, poročil jih je v jednem tamošnjih hotelov kapuciuec, kakor je rekel že prej, da se Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 259 9. novembra 1889. da bi prišli imenovani vasi v največje nevarnosti. Poročevalec opomni vlado na veliko škodo, katera se godi dodelanim varstvenim zgradbam ob Savi v obče, da Sava trga zagradbe in ker se taki predori precej ne popravljajo, napravijo veliko škodo, katera se mora z velikimi stroški nadomestiti. Mi nisterstvo naj dovoli zato posebno podporo, da se škode takoj popravijo. Poročevalec nasvetuje : Naroči se deželnemu odboru, da prosi deželno vlado naj nemudoma d& pregledati poškodbo pri Stezicah ter jo da popraviti in zaukaže dotično brambeno zgradbo zdaljšati in zboijšati, ob jednem naj opo zori deželno vlado na škode, katere se gode na brambenih zgradbah, da se take poškodbe veduo naglo popravijo. Baron Žvegelj nasvetuje, naj bi se Sava regulovala tudi nad Črnuškim mostom, ne samo pod njim. Deželni predsednik baron VVinkler izjavi, da bode ukazal ogledati prouzročene škode po deželnem stavbenem uradu, da se dožene, so li krivi stavbenski podjetniki, ali je vremenska nezgoda. Nasvet barona Žvegeljna pa bode toplo priporočal pri ministerstvn. Poslanec Kersnik opomni, da je že pred dvema letoma v zbornici govoril o tem vprašanji. Opozarjat je vlado že jedenkrat, naj svojo pozornost pri urejevanji Save obrne zlasti na oni del, kjer se izliva Kamniška Bistrica v njo. Delo na Savi je bilo isti čas dospelo do izliva Bistrice in nadjal se je, da Re bode uvažal njegov opomin, ki ga je izustil v deželnem zboru, ter se bode zadnji konec Bistrice, to je ustje njeno, pritegnil v operat ter zajedno z dotičnim kosom Save uredilo. Toda to se ni zgodilo in krivi so temu oni, ki dotičnega ope-rata in proračuna neso naredili. Govornik misli, ko bi se bila tukajšnja vlada malo ozirala na želje, katere je izrekel on v imenu prebivalcev Dola in okolice. Bistrica bila bi danes ob ustji že urejena in Dolu ne bi pretila katastrofa, kakor zdaj. Na črti za uravnanje se delajo tukaj, istotako proračuni o stroških, pošljejo se na Dunaj, uvrste* v državni proračun, kjer se odobre, če se pa vpraša, /akaj se to in ono delo ne izvrši, odgovarja se, da ni mogoče, ker ni ničesar proračunjeno. To je sicer res, a govornik misli, da bi bilo lahko proračunilo. Tukajšnja vlada ni zmirom tako tesnosrčna. Opozarjal je pred par leti, ko je bila obravnava o cesti čez Gorjance, da bode treba hudi Klanec pri Lu-kovci znižati. Lansko leto se je izdelal pri vladi proračun. Vse je stalo 2000 gld. in letos je klanec Meklenovec znižan za 2 metra in na vsi državni cesti od Ljubljane do UČaka, skoro 5 milj daleč ni klanca, katerega bi ne bilo mogoče v trabu preteči. Govornik se zato zahvaljuje deželnemu predsedniku in organom v stavbenem uradu. Lahko bi se isto zgodilo pri uravnavi Save. Dosedaj velja uravnavanje 200.000 gld. in 300.000 je še proračunjenih, za oni kos od sv. Jakoba do Črnuškega mostu. Tu bi vender lahko kaka drobtina za uredbo Bistrice odpadla. Dol stoji pred katastrofo. Še jedna, dve taki povodnji in Bistrica bo tekla naravnost čez vas Dol, kjer je imela, kakor kaže talna formicija, itak že svoj tok. Govornik reče, če se tudi danes vsa Bistrica ne regulira, prišlo bode iu priti mora do tega, čeravno so silne težave. Bistrica je skladna reka in kaj pomeni tako regulovanje to se vidi ob reki Mirni. Govornik želi le, da vlada obrne pozornost na ustje Bistrice , regulovanje izlivov stransk h potokov pa je v naravni orgauični in tehnični zvezi z urejevanjem glavnih rek. Govoreč o regulovanji Save, hoče še na nekaj opozoriti. Zad-ii :< povodenj pretrgala je pred dvema letoma zgrajeno škarpo pri Dobskem. Ondu je 20 oral sveta v nevarnosti, ki je bil pred leti nerodoviten prod, danes pa ima že toliko humusa v sebi, da mislijo posestuiki čez par let se,ati tu pšenico, česar pa ne bodo storili, ako se jez ne popravi Isto je pri vasi Senožet, kjer se je pričelo uravnati pred 6 leti. Škarpe dobro držijo, a so prekratke in previsoko gori ob reki so jih pričeli. Govornik nasvetuje sledečo resolucijo: »Deželnemu odboru se naroča, da opozarja deželno vlado na škode, prouzročene po zadnjih povodnjih na savskih že regulovanih bregovih iu da upliva na to, da se izliv Bistrice s primernim zadnjim kosom struge vred pritegne k savskemu uravnaval-nemn delu." (Dalj« prih.) Po I i t i ču i razgled. UfStranje dežele. V Ljubljani, 9. novembru. Večina odseka tirolskega, deželnega zbora za pretresovanje predloga Dordijevega, da bi se razdelila Tirolska v dva dela, hoče popustiti zahtevo, da bi se osnoval za italijanski del dežele poseben deželni zbor, ter se bode omejila na kou-cesije administrativnega značaja. V tem odseku so Hamo nemški liberalci in Italijani in imajo poslednji celo večino. V odseku bi torej lahko predrli s predlogom, da se osnuje za italijanski del dežele poseben deželni zbor, tudi zboru bi morda šlo, če bi je podpirali nemški liberalci, toda kmalu bi se pokazale druge težave ovirajoče uresničeuje teh želja. Ker pa italijanski poslauci žele kaj positivuega doseči in nečejo mlatiti prazue slame, so zahteve svoje precej pomanjšali. Predvčeraj se je v deželnem zboru lirvat-Ml&eiii nadaljevala debata o združenji Dalmacije s Hrvatsko. Govorili so vladna pristaša Kršnjavi in Gjurkovič in Barčič. Prvi misli, da so vse stranke jedine, da Dalmacija pripada Hrvatskej. Samo o tem so različne misli, če je sedaj za rešenje te zadeve pravi čas. Njemu se dozdeva, da Barčič pre-optimistično sodi, misleč, da bi sedanja avstrijska državuozborska večina bila za to, da se izloči Dalmacija izmej dežel zastopanih v državnem zboru. Večina v Dunajskem državnem zboru je zavisna od malo glasov. Če bi pa Dalmatincev ne bilo na Du-naji, bi konservativci večine ne imeli. Vsi Nemci in mnogo Čehov bi gotovo nasprotovalo željam Dal-matincev. Sicer bi pa za to bilo treba dvetretjin-ske večine. Če 92 poslancev s Češkega ne more doseči češkega državnega prava, pa bi 9 Dalmatincev hrvatsko. Potem je govornik omenjal nekaterih pomislikov avstrijskih juristov proti pravicam Hrvatske do Dalmacije in jih zgodovinski pojasnjeval. Tudi v orijentskej politiki vidi težkoče. Dalmacija je po narodnosti zares hrvatska, po pe- tam aristokracija ne trudi zaradi zijal rada do cerkve. Sedaj je bilo grozno veselje pri Engehar-tovih v Celovci in vse je navskriž drvelo častitat starišem iu nevesti na tej sreči. Polakomnili so se pa v prvi vrsti naslova grofovskoga in ta napuh-njenost, katera se tu osobito pri babah nahaja v polni meri, stane jih drago. Napravila se je tukaj velika in z največjim komfortom prirejena gostija in vse je bilo zidane volje. O tej srečni zaroki se je potem še nekaj dnij razpravljalo in konečno je potihnilo vse govorjenje; zaročenca sta se nastanila v očetovi, oziroma tastovi hiši v Celovci, se vozila in sprehajala po mestu, da jih je vse občudovalo in so osobito grofico tukajšne babe za ženina, ki šteje šele 23 let, obče zavidale. Čas je tekel, prišlo je poletje, in gospod grof pripelje tudi gospo grofico v letovišče zopet v Ribnico ob Vrbskem jezeru, kjer sta prav veselo živela ter se dobro počutila, objemala in poljubovala prav brez strahu javno pred drugimi gosti ter uživaje sveži zrak želela, da bi jim Bog naklonil tudi še nekaj drobiža za kratek čas. Slednje se žalibog ni hotelo in tudi ni moglo obistiniti ter sta živela tako dalje v skrbeh do konca preteklega meseca brez znamenja zaroda. Dragi čitatelj! daleč sem Te že privedel in sedaj bode treba povedati Ti, da si je grofic izmislil, misleč, kako bi z lepa popihal, da se mu je posrečilo dobiti v Pešti dobro službo in da more po- ložiti 1000 gld. kavcije, katere naj bi mu blagovolil njegov tast posoditi, da jih uloži. — Njegov tast pa, misleč, da mu je grofic zabil že blizu 3000 gld. v teku teh šestih mesecev, šel je, usedel se na že leznico in hajd v Pešto po uradih povpraševat za grofa Vaya službo, o čemer pa ni kdo nič vedel ni. Reklo pa se mu je, da doli kakega grofa Vaya sploh ne poznajo, pač pa jim je poznata neka sleparica z imenom Charlotte Vay. Sedaj so se očetu talmi-grofice odprle oči in videl je, da je osleparjen. Prišedši domov v Celovec, ovadi vso stvar pri sod niji in — pretekli ponedeljek dne* 4. t. m. pograbili so grofa Vaya in preiskava zdravnikov je dokazala, da je gori omenjeni grof Vay — v istini ženska in ista sleparica, grofica Vay, o kateri je čul sedaj potrti oče že v Pešti in katera je vso družino skozi celih šest mesecev tako sramotno za nos vodila ter jo spravila skoro na kant. Grofa s talmi-grofico Vay poročali so v Pešti preoblečeni poatrežčeki, od katerih jeden je bil prišel kot duhovnik-kapucinec, drugi kot mežnar in dve priči, postrežčeki kot aristokratje. Grofica Vay (oziroma grof Vay) sedaj v preiskovalnem zaporu in bode dala o svojem času, kadar jo bodo sodili, še več govorice po mestu, nego sedaj, ko je zi.radi tega dogodka vse v razgovarjanji. Da pri tem ne manjka raznih dovtipov, ume se ob sebi. ogratič.nej legi so nagiblje k Italiji (Jjurkoviču se zdi Barčićev predlog ponesrečen manever. Za Gjurkovičem je pa Barčič /ugovarjal svoj predlog in pri tem posebno prijemal Starcetića ViianJ<* Frana Nissla „De Zau-berin am Stein", poslovenil Anton Trstenjak. Ta drama, vzeta i/, repertoarja dvornega gledališča Dunajskega je pri poslednji predstavi občinstvu ugajala. Ker se je mnogo v n:ej z bo I j Salo in so vse uloge jako dobio razdeljene, nadejati se nam je prijetnega večera. — (Z nadvojvodo Ivanom) se listi še vedno bavljo, kajti njegov korak je tak, da vzbuja zanimanje. Doslej je imel okoli) 30.000 gld. vseh svojih dohodkov. Sedaj se y> pa vsem odpovedal, dasi nema drttzega premoženja, nego 40.000 gld., katere si je od svojih dohodkov prifitedil, torej k več.emu 2000 gld. na leto. D »šlo mu je pa že mnogo sijajnih ponudeb. „N w Yoik Herald" ponuja mu 20.000 dolarjev na leto, ako hoče U t topi ti kot ho-trudnik, italijanska parobrodsku društvo mu ponuja mesto trgovinskega »odj« itd — ( Ru s k i p r e sto l o u » h 1 e d n i k na Re k i.) V srbskih listih čitamo, da pojde ruski prestolonaslednik v malo dneh preko Reke na Četi nje kutno-vat pri krstu najmlajšega sina kneza črnogorskega« — (Dnevni red XI seje deželnega zbora Kranjskoga) v Ljubljani dne 12, novembra 1889. 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika X. deželno-zborske seje dne 8. novembra 1880. 2. Naznanila dežidno-zborskega predsedstva. 3. Deželnega odbora poročilo o pogozdovanji Krasa. 4. Poročilo deželnega odbora o zopetni zgradbi deželnega gledišča. 5. Poročilo deželnega odbora glede naprave ceste iz Podpeči do Gospodarske ceste, ki se nihaja v ozemlji mesta Ljubljanskega ter slika pri Lipi z okrajno cesto Tomišelj-Lipa, in glede uvrstitve obeh prog med okrajne ceste. G. Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi deželnobranske vojašnice v Ljubljani. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Ivana Lapajneta zavolj podpore za zemljepisni atlas in prirodopis. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o Pesjakovi pomrlbi zadevajoči Koritkovo zbirko slovenskih noš. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o § 5 , letnega poročila, marg. št. G., „Glavna bilanca Ljubljanskega loterijskega posojila." 10. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Jablanjoa, da bi se cesta, katera veže okrajno z državno cesto pri Vrbo ve ni in Spodnjem Zemonu. uvrstila mej okrajne ceste. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o poročilu deželnega odbora glede* dovoljenja priklad na okrajne ceste. 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Cerknica, da bi se ustanovil poseben sodni in davčni okraj z uradnim sedežem v Cerknici. 13. Ustno poroč lo upravnega odseka o prošnji županstva na Raki za reguliranje Krke. 11. listno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva občine na Raki za napravo mostu v Meršeojivasi čez Krko. 15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Raka za brezplačno dobivanje požlahtnjenih trt iz državne trtnice v Kostanjevici IG. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Ambrus, da bi se po strokovnjaku preiskavalo ali bi se mogla iz reke Krke tja napeljati voda. 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva na Raki za posredovanje, da bi se ne kaznovali vinogradniki, ki so samovlastno točili vino. — (Deželni zbor h rvat sk i) odklonil je dr. Barčiča predlog, da se Dalmacija zjedini s Hrvatsko in Slavonijo. — (Nemški biciklisti) prirede jutri po-poludue ob 4. uri v Kolizeji kolesarsko akademijo, katere čisti donesek je namenjen preplavljen-cem na Kranjcem. Po završenom zanimivem programu bode klubova veselica v kazinskem steklenem salonu. — (Tehniško društvo za Kranjsko,) priredi v pondeljek 11. t. m. pri „Slonu" prvi le-tošni društveni večer se sledečim dnevnim redom: 1. Rešitev društvenih zadev. 2. Predavanje g. inž. Oestereicher-ja o Pariški razstavi. — (Izpiti na tukajšnjem učiteljišči) bili so včeraj končani. Tri kandidatinje gospodične Cidrih, Sittig in Trstenjak napravile so izpit z odliko, ostalih dvanajst kandidatov in kan-didatinj pa z dobrim uspehom. — (Nova Pesmarica",) to je zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, Čeških, poljskih in ruskih pesmij, izšla je ravnokar v „Narodni Tiskarni" in obseza na 20 tiskanih polah 231 pesmij, katere se v Slovencih pevajo. Po pesmarici je bilo že veliko povpraševanja in pevcem in , evskim društvom in sploh raetn prijateljem petja bode zelo prijala, ker se je le prepogosto Čutil nedostatak, da je od nekatere pesmi samo jedna kitica na razpolaganje „Nova Pesmarica" je jako lepo tskana, gosp. knjigovezec Ivan Bonač pa je napravil jako lepe platnice za njo, tako da bode ta knjiga po vsebini in po vna-nji obliki ugajala. Cent; nevezani knjigi je 80 kr., po pošti 90 kr., elegantno vezani i gld. 20 kr., po pošti 1 gld. 30 kr. — (Društvo poštarjev in poštnih opraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem.) Povodom praznovanja 25let-nega službovanja gosp. Alojzija Ratoliske, c. kr. poštnega nadkomisarja za Kranjsko, poklonilo se je dne 9. t. m. odposlanstvo društva poštarjev in poštnih opraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem pod vodst.nom društvenega predsednika gosp. Adolfa Mulleva, c. kr. poštarja v Dolenjem Logatei, pozdravilo jubilanta in svojega častnoga uda ter mu izročilo v spomin na ta znameniti dan krasno izdelan pokal. — (Okrajna bolniška blagajnica Lj ubijan s ka.) Z uštetim 31. oktobrom letos izkazanih je 10G moških iu 12 ženskih obolelih članov. Umrli so 4 moški blagajnicni Člani. BolnišČine izplačalo se je na roko 499 gld. 52 kr. Holniški oskrbovalni troski iznašajo 192 gld. 20 kr., nagrada zdravnikom 407 gld Za zdravila izplačalo se je 12 gld. nadalje voz one in za prenos 18 gld. 4G kr.; pogrebnih troškov 64 gld , za ko pel j i 12 gld. 50 kr. in za terap»ut:čne pripomočke 6 gld. Skupnih troškov za bolni >e in umrle blagajnične člane je torej 1 32 3 gld 68 k r v prvem četrtletji blagajničnega poslovanja. — (Na kolodvoru v Divači) odprla se je pred včeraj, kakor nam naznanja c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo iz Trsta, s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — ( M e y e r o 11 o v umetniški muzej) na Resslovej cesti ima jako lepe krajevne prizore iz Amerike, Anglije, Egipta, Francije, Italije, Nrmčije, Rusije, Španije in Turčije. V drugem oddelku se vidi cesar Viljem na paradni postelji, predstavljen iz voska, Bismarck, car Aleksander II., Grevy, kraljica Kleopatra. Ustopnina: za prvi oddelek 15 kr. za drugi 5 kr. Vsaki obiskovalec dobi jedno da rilce zastonj Otroci in vojaki brez šarže plačajo polovico. — (Na strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipk) razpisano je mesto učitelja risanja. Letna nagrada 840 gld. Prošnje do 15." decembra. — (Današnji Š t u v i 1 k i) pr iložena jo okrož-nica lekarja Piccoli-ja, na katero opozarjamo naše čitatelje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Rim 8. novembra. Klerikalni krogi zaiti kujejo vest, da je papežu včeraj bilo slabo. Budimpešta 8. novembra. V odsotnosti blagajnika bilo na kolodvoru v Btidimu iz Werthheimerice ukradenih 20.000 gld., pu-ščenih pa 2400 gld. Beligrad 8. novembra. Kralj Milan pride v nedeljo zvečer semkaj. Turin 8. novembra. Nadvojvoda Rainer in soproga iz Monze semkaj došla. Na kolodvoru vsprejela sta jih vojvoda Aosta in njegova soproga ter spremila v „Hotel de P Europe4'. Gradec 9. novembra. Ponedeljek po-poludne bode naš rojak Vladko Žitek „sub auspiciis imperatoris" promoviran. Budimpešta 9. novembra. Grof Bis-marek ob osmih zjutraj z nemškim generalnim konsulom na Dunaj odpotoval. Solnograd 9. novembra. Nasproti odklanjajoči ministerski naredbi dobil je deželni odbor od deželnega zbora naročilo naj ob ugodnejšem času predloži zakonit načrt, s katerim se zopet uvede ženitni konsens. Razne vesti. * ('Pariško svetovno razstavo) obiskalo je preteklo nedeljo, dasi je strašno deževalo vse popoludne in zvečer 2G2.039 osob, katere so plačale ustopnino. Razstavo so G. t. m. slovesno zaključili, * (Smrtna obsodba.) Iz Olomuca se dne 5. t. m, javlja: Fran Ulman, dninar iz Bedfiho-vega, kateri je umoril svojega GGletnega očeta, bil je danes pred tukajšnjim porotnim sodiščem proglašen krivim in obsojen v smrt na vešalih. Zahvala. Niže podpisana usojata se izrekati vsem p. n. gospodom, ki so pripomogli, da se je tako sijajno izvršil Gorupov večer, ter zlasti gospej Borštnik-Zvonarjevi, gospodoma Borštniku in Medenu, slavnemu pevskemu zboru čitalničnemu, slavni čitalnici in bratom Sokolom svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani dne 8. novembra 1889. Reditelja Gorupovega večera: Aru. Uezenšek. Dr. K. Triller. ZuiicMlJivo zdravilno NredMtvo. Osobe h slabina prebav ljenjem, ki trpe na pomanjkanji slaati, napenjanji, tiBčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobo zopet tdravje, fie rabijo pristni „Moll-ov S ci d 1 i t z-pr a še ku. Bkatlfica stane i gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. Ur. dvorni založnik, na Du-naji, Tuclilanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (f)5—14) .E>J---- ■r-ffi w w «* a* £a #ii * bi za vse leto gld. 4.60; za pol lota gld. 2.30; za četrt ista gld. 1.15. 3SJBE rM^ it J « i : B. novembra. Pri Slona t Mor iz Pećuha. — Klatzer iz. Egipta, — Ilnsserl iz Prosanice. Pri Mnlldl: Schlesinger, Liebman, Schild, Noe, Hubert z Dunaja. — Bivak z Reke. — Natti iz Trsta. — Arinuth iz Budimpešte. Pri u\ ni ri jslit-ni cctmrji : Trogor iz Beljaka. ' — Kohiuec iz ( Vin Vinku. Pri Bavarskem dvoru : Andolšek iz Kočevja. — Pleiz iz Promanda, Pri Južnem kolodvoru: Kohu iz Upnika — Miirz iz Gradca. Umrli so v I^Jiattljaiil: 7. novembra: Jovana Pfeifor, delavčeva hči, 3 me s., Ulice na Grad 6c. 10, za kozami. V deželnej bolnici: 6. novembra: Matija Mlakar, gostač, 80 let, za oalab* ljenjem. G. novembra t Andrej Smrekar, delavec, 63 let, za rakom. V vojaškej bolnici: 7. novembra: Luka Dolenc, vojak v 17. pešpolku, 22 let, za vročinsko boleznijo. Meteorologično poročilo. i g i Čas opa-■?i i rovanja 1 ■■tanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. >-X 7- zjutraj 2. popol. zvečer H5 0 um. 744 2 mm. 7429 mm 4 6" C 7 2° C 5 3° C brozv. brezv. brezv. megla megla megla 0 OD m«. Srednja temperatura 5*5°, za 01° nad Dormalom. XD*u.ia.aJai3s:si borza dne" 8 novembra t. i. (Izvirno tolegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 85-50 — gld Srebrna renta..... n 35 80 — n /Slata renta..... , 109 40 — , marsna renta .... , 100 95 — , \.kciie uaro.lnc banke. . „ 924"— — „ Kreditne ikcije......31250 — London..... . „ 118-95 — „ srebro........ „ —•— — , Napol. ........ 'i-4»i — . G kr. cekini ...... , 5*t>i» — ■ Nemako marko....., 58-30 — „ 4% državno Breike it I. 1864 2B0 gld. 132 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 . 178 „ »guska /.lata reuta 4%...... l°l ,)geraka papirna renta 5°/9 . ... 97 j"/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . — Donava reg. srečke 5U,0 . . 100 gld. 12:$ Zemlj. obč. avstr. 4'•',"„ zlati zast. listi . ! 1H kreditne srečke.....100 gld. 184 Radolfove srečke ... . 10 2 J Akcije auglo-avstr. ba tke . 120 „ 147 Tiammway-družt. vclj 170 gld. a. v. . — danes 86-76 86 — 10940 100 95 923 -313 25 119-10 '.'••44 5*67 5U42'/, 75 kr, 50 „ 30 „ 45 ., n 50 „ 60 „ «5 „ • i 1" » n GLAVNO SKLADIŠTE najčistije luine KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal ih prebavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. IzvrBtno jo za otroke, pre-(11-11) bolele in mej nosečnostjo. Najboljša ilijeli'tićna in MVtitVlIll pijača. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. Kasljajocim otrokom daje naj se „Koro4ka Rimska atndončnica" („Kiirntner Romer-Quelle") — varstvena znamka „Planinka" — z ogretim mlekom ali sladorjem pomešana Prodaja jo v LJ ubijani V. E. Supan. (4^5—2) se |e -—j rt o S r-i rt o — CD Studenec, dne 30. dec. 18w8. (Dolenjsko.) Vaša esenca xa, želodec ozdravila me je po komaj tridnevni rabi preliiMJenja želoilčevega, liirzlit-e in glavobola. Tudi tek »e jo vrnil. Dolžnost mi je, '.ahvaliti se Vam za izvrstni iićinck Vašega zdravilnega sredstva. Spoštovanjem Tstn-e-z 0-a.„ta.rT (82- 10 nadučitelj. FILIP TICHO Brno, Zel:,y trh 27 razpošilj i iz c. kr. pri v. tovarn proti povzetju za elegantno jesen« nKo iti zimsko obU'ko, in slocr: 1 odrt>Ki'k m 8» 10 blngn rai obleko, zadosti /si celo IDOiko obleko, dobre ha/e /,ri samo. . gl. f>.— i odr. m a* i o, fine baze, za satno . . 1 O dr« //' 9*IO, najfinejše haže, /a samo....... i od reaek m 1.1 iti:a -'a /J niske Mik u («•. tU zimsko suknjo /.:>■ doit i. čista volu« l odreaek m svio eruegaNiiliiia. 6ista v olna, zadosti is Celo salon sko obleko . . . Usoro o 12. n. (761. H H t o II j O.— franko. Roman, Spisal dr. Josip Vošnjak Cena 1 |rold, -M> kr. 1,8 p i: št n ino vred'. Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena :to kr. (s poštnino vred). oi>« knjigi dobivata so v „Narodni TiNknml" V Ljubljani in pri knjigo-tržcih. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno uplicajoće pri boleznih žolodca. Preverjene pri pomanjkun i slasti do jedij, slabum želodci, napenjanji, kislem p. diranji, koliki, želodcev, m kataru, /.gagi, ' zlat. iiiri, gnjUSU in bljuvanji, glavobolji ira i*vira iz želodca), krei v ielod i, zapiranji, preobložen)! lelodoa z jedjo iu pijačo. — dna steklenici » navodUom, kako ae rubi, 40 ki*., «lvojni Hteklenicl TO Ur. Osrednjo razpošiljalnco ima lekar B«autswarka. Kavrol itrad.v, Kromeriž (Moravsko). S> AIC^l.O! Pristne Marijaceljske kapljice za želodec se mnogokrat ponarejajo iti posnemajo, — i>» »o prisili*', mora vsaka steklenica imeti rudefi zavitek z Kurcujo tiirsiiciiii ztiiimko in z navodoiu, kako rubili, ki se pndeno vsakej steklenici, opomniti je, da mora navod biti liski.n v liNkuroi II. CiiiMck-a v Iiromeriži.-- ki se že več let z najboljšim uspehom rabijo pri zapirata z a b a s a u j i, se sedaj gostoma p o n a r o j a j o. — Pazi naj se torej na gorenji* varstveno znamko iu podpis lekarja K. Brady-ja v Kroineriži. —^ena škat-ijiei 21) kr.. zvitku afi škatliic uld. 1.—. Ce se naprej pošlje znesek, velja poštnine prosto 1 zvitek jjfld. l.SSO, 2 zvitka «ld. 2.20. M uijaceljske k pljice ?.a želodec in Marijace'jske čistilne krogljice neso nikako tajno sredstvo. Njih sestavine navedene so na iinriahi. kuko rabiti, ki se pridene vsakej steklenici. MarijaceljNke kapljica a želodec in i iju-c«*l|Hke olstllne krogljice imajo pristne: V Ljubljani lekar Hicooli, lekar Swoboda; — V Pestojini lekar Fr. IJaccarcch ; — v Škofji Laki lekar Karol Fabiani; — v Badovlfici lekar Ateks. Roblek; — v Novem Mestu lekar Dominik i: szoll, lekar Bergmann; — v Kamniku lekar J. Moćnik ; — v (Vnomlji lekar Iv. Blažek. (798-0; Marijacoljske čistilne krogljice, Razpis službe. Pri podpisani okrajni bolniški blagajn:ci Po-stojinski de vzame v službo od I. januvarja 1890 blagajnični uradnik z letno plačo 120 gld. Prosilci, ki morejo dokazati svojo sposobnost za to službo s spričalom o izurjenosti v računstvu in v blagajniški Htroki, naj ulože svoje prošnje do konca novembra t. I. pri podpisani bolniški blagajnici. Umirovljeni davčni in računski uradniki imajo pri oddaji te službe prednost. Okrajna bolniška blagajnica v Postojini, dne 5. novembra 1889. _3) Hiša s posestvom blizu Radovljice proda se takoj. Ponudbe in vprašanja o natančni poizvedbi naj so pošiljajo upravništvu „Slovunskega Naroda". (92o—8' !!Zalovsko sezono!! Največjo izbor orožja pod jamstvom za dobrino in strel, kot lovske iu salonsko puške, revolverje, kakor tudi patrone in vso lovsko pripravo prodaja po ceni (606—18) FRAN KAISER pušk a, r in prodajalec orožja Ljubljana, Selenburgove ulice. Posebno se opoiarju na puške lastnega Izdelka. — Poprave se najhitreje in najceneje izvrše. •Al SP 25.000 parov moških vrbnih /.finskih hI v- i/, izvrstnega debelega Umskega suUni se razproda pn neverjetno uiftkih cenah. — Posestnik velike tovarne za. moško obleki«, k; se je pa nehala zaradi nastalega požara, mora 35.000 hlač hitro spra-\iti v denar, da plača upniki; tvoje, tur it: mene poveril 3 prodajo. Sklenilo se je torej par teh pupiiliiiiinti po na|uove|Mi modi l>unu|Nki iiitjbol i e mu ejen»li, brez v-»-gi» madeža, debelib, trdnili, ^orkili iu aJo l>yi || i9;j7—u zimski! mi\\\ vrliuili Hat III. bazo lepo gld.1.40 II. bate le po gld. 1.90 I. baze le po gld. 2.40 torej za tako ceno prodati, kolikor zasluži delavec, ki jih naredi. Vsakateii dobi hlače, ki se mu dobro prilegajo, če naznani koračno dolgost in obseg trebuhu. — I/.javim še, da blue«» na.-.-t j vsamem. Se ne od^ovarjufo goreti i iiu IuNtiio*liiu. — V interesu castitin ftitatuljev tega lista je, da bitro narore, ker pride s'ednji dan Da stotina naročil iu vsaka stranka jih naroči najmanj 'J, 5, lo in seč hlač in bo siitorej vel kanska zaloga kmalu razprodana. — Ka/.pošilja se proti povzetju ali pred ošiljatvi denarnega zne.ska iu naj se n.iroebe adresujejo na: Kleider-Ausverkaufsmagazine von Apfel, L, Fleischiuarkt iNr. 8/71 in WIen. Uxorci rr vse kraje franke, Sukneno in modno blago od na cene j še do najfinejše baze aa Jesensko in zimsko potrebo raz polil) a tudi zasobnlkom po tovarniških oenah, ceneje nogo kjer si bodi zaloga (614—18) clpr. tovarn za sukneno in modno blago onca Schwarz-a Svitava (Moravsko) |Zwittau (MShren)]. Mtr. 310 b'aga za celo obleko .... gld, B'50 Mtr. 8*10 močnega volnenega blaga . . • gld. <> so Mtr. 8*10 močnega finega volnenega blaga gld. — Mtr. a-10 tinejšega volnenega blaga . . . gld. 18' — Mtr. 3 10 najfinejšega volnenega blaga . . gld, 15 50 Mtr. 2-10 blaga za /imske .suknje, zadosti za zimsko suknjo gld. 5, gld. 7, gld. 9, gld. ii in več. Mtr. 1 70 za celo suknjo v/, lodna, naravno nepremoč- ljivo, gld. 8*60, gld. 4 50, gld. 5 50 in več. Orno sukno za salonske obleke. Vsakovrstno sukneno blago, volnena pjadklada po vseh cenah od 80 kr. meter navzgor Žena o sukno za ženske obleke, ženski loden, ogrinjala, iz Himalayske volne 1 7, velika od 3 gld. navzgor. Sploh izdelki suknenoga in modnega blaga. — Cenllniki zastonj in franko. — Za gospode krojače uzorčne knjige nefrankovane. Deželna lekarna Pri Mariji Pomagaj Ludovika Grečel-na 1 e k a r j a v Ljubljani, Mestni trg št. 11. Prva in mijslurcjin allopatična in homeopatična lekarna na Kranjskem. Zaloga zanesljivih tu- in inozemskih medicinsko-farmacevtiških preparatov in specijalitet« Priporoča se slav. občinst\u ter navaja nastopno le nekaj svojih izkušenih in že z gotovim uspehom rabljenih zdravil in speeijalitet, in sicer: Cvet /1» gušo in muža za kuno. — Lonček velja ::o kr. Cvet »a I n »I* i ne je najracionalnejše sredstvo za odstranenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrar uzrok plešam. — ('ena steklenici z navodilom rabe HO kr. Cvet zoper protin in reviuatizem, najuspešnejše, najreolnejše in najsigurnejše sredstvo proti revmatiznm, trganju po udih, protinu, boleznim v križi, revmatičnemu zohoholju itd. izmej vseli do sedaj znanih sredstev te vrste. — Cena steklenici f»0 kr. Dorševo ribje olje Erohn-a in Comp. v Bergenu, najčistejša, najbolj sveža in naj-uplivnejša medicinska ribja mast, katero jedino zapisujejo zdravniki. Dobro sredstvo proti kašlju, posebno pri pljučnih boleznih, proti škrofeljnom pri otroeih, angleškej bolezni, kroničnim izpuščajem kožo itd. — Mala steklenica velja 50 kr., dvojno velika JtO kr. FljakurMki prašek, znano zdravilo proti kašlju. — Cena škatljici 25 kr. Francosko š.guiijc h soljo nli brez so'.i. pristno francoske blago, proti rcvmatizmu in za oživljen je in okrepčanje. -- V steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld. Grenko viuo, tu«li želodec krepeujoee vinu imenovano, iz najzdravilnejših go-renjskib rastlin, izvrstno npliva j ri vseh želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij. slabem želodci, slabem prebavljenji, posebno pri zastaranih boleznih želodca. — Steklenica, ki drži V, litra, z navodilom rabe velja le 80 kr. €4ua r tiaa-pra« U i. zanesljivo sredstvo zoper migreno in jednostranski glavobol. — Cena škatljici z desetimi praški 80 kr. Kapljiee za bleili« ne. dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. — Cerva rlakonu 40 kr. Kapljice za odpravo krča. neprekoslji ve glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladom ali v kamilčnem čaji takoj ukroti krč. — Cena steklenici o*t> kr. Kri elNtilne krogljiee, poprej univer/.alne krogljice imenovane, najboljšo sredstvo za čistenje krvi in mečilo. — Cena škatljici 21 lir., zavitku s 6 škatljlcami in navodom ralu 1 gld. 5 kr. Krogljice MU bledico dr. lilaud-a (poeukrenel, proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, peianju . — okatljiea velja 60 kr. Olje iz repja je naireelncjše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, lase naredi mehke, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Flakon 80 kr. ICusUn nm/n za ozebline, do sedaj neprekosljivo sredstvo proti ozeblinam iu za-staraniin oaebam, kakor tudi proti rudečemu nosu in obrazu. — Cena lončku 40 kr. Nlrup iz plnniiiMkib zel j i se proti kašlju, hripavost1', prsnim in pljučnim boleznim Itd. — Cena steklenici BO kr. lin K i u iu in obli/ za kurja m-esa za popolno odpravo kurjih očes. bradavic in trde kože - Steklenic;' s čopičem in navodilom za rabo vred velja 40 kr , 1 obliž 40 kr Tinktura za ras« las. proti izpadanju las iu za obnovljenje in oživljenje rasti las. — Cena steklenici HO kr. 1'niverzalni jedilni prašek je izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, Zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju. — Cena škatljici z navodom za rabo 85 kr. Ustna voda dr. DlinOS-a in dr. Ileider-jev zobni prašek, prvi in najizvrstnejši sredstvi za ohranenje zob in dlesna (neinata v sebi salicilne kisline, ki sicer pomaga, da zobje ne geijo, pa uniči njih blesk). — 1 steklenica te izvrstne ustne vodo velja 00 kr., I "kailjiea zobnega praška pa ."10 kr. Vodu za ciMtcnJc obraza, tudi voda za pege imenovana, ž njo se gotovo in popolnoma odpravijo vse nečistosti kože. — Gena steklenici z navodilom za rabo 80 kr. Zboljšiimi lioiueopii i i čim zdravilua kava proti boleznim srca in živcev. — 1 zavitek h kilo vsebine 25 kr. Kobna paste*, odontosmegina imenovana, v porcelanastih škatljicah. 1'reskušena pasta za polituro in ohranenic zob — Skatlja <50 kr. Zobne kapljiee po dr. I lager-j i ukrote uakrat tudi najhujšo zobno bolečino. — Steklenica velja 30 kr. Zobne kapljiee, odontin imenovane. — Steklenica velja 10 kr. Zobni' kapljice LltonoVO, proti levmatičuim zobnim bolečinam. — Steklenica z navodom rabe velja 20 kr. /cloiirnc kapljiee Marije Pomagaj proti vsakovrstnim boleznim želodca, proti pomanjkanju slasti do Jedij, tiščanju v želodci, krču v želodci, motenju prebavljenja, koliki, sploh proti vsem boleznim, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljenja. — Cena steklenici .'10 kr. Zeleznato kinesko viuo za prebolele in slabotne otroke, katerim manjka krvi. — Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr. Železnato Malo is. kilovili jeter, nedosegljivo v uplivanji svojem na preživljanje in okrepdanje slabih otrok, katerim primanjkuje krvi. — Cena steklenici z navodilom rabe *>o kr. Kazen navedenih zdravilnih sredstev dobijo so zinirnm v deželni lekarni ..Pri Nnriji Pomagaj": Meilir nična nula. l'ariški prasci, za dame (bel in rudeč), 1'oudre de Iti/, kitililni papir, kmliluc svečke. 1'otpourri i. t. d. Dr. Ito i cliardt-ovo aromatično zeljiščuo milo, jako fino glicci-iiiNlto milo in glleerlusko >i-Joličuo milo 11 komad 85 kr.)/ 887—-5) Ravno tako ima vedno v zalogi razna obvezila, kakor kom. čisto vato, kar-boluo vato, šarpije, jodofonngaze, guttapercba-papir, liillroth-ovega hatista i. t. d. Vt" z=o pošti se razpošilja, dvakrat na d.an. C. ki- l>i*iv. kneza ^Lners^erg® železniška tovarna l«F na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—67) konicrnii ::a litega blaga, peri v veli kej izberi, ognjišč in ognjišč nili delov« kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega blaga za stavbe: stebrov, oprijemačev, svetilničnib stebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držališe, polževih stopnic, strešnih oken itd., cevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., riidniskib priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanjc kamnov, rudniškili vozle itd., tužlu-akib naprav: valjarjev v pesek litih, trdiliiih valjarjev litih v surovo železno oblikov-nike, percbnik kladiv, klešč, škrpcev, itd, »trojnih deiov surovo litih in zlikanih, parnih Htrojev do 50 konjskih sil, rastlinjakov in pavllijouov iz litega in kovanega železa, mlinskib priprav, pu.pirnie.nib priprav, ovnov za vodne iavbe, resen uro i v vseh velikostih iz plofičevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po b do 200 konjskih sil, Iroiisniisijskili priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., strojev voiloMtolpiilc, odi u jajoeib vododržuih Htrojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, zagnili delov* kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkupirnih Tavoletti- in žag z jarmom, Mtiskuluice : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd., železa v palieah in omIJ iz kovanega pretopljenega *eIeza* aV Vprašanjajiglodo oen^e^hltroJodgovore.J6"Wi ^ . . . ^<•i j si -v Cjniiljiuii. fV^~*i ANTOU OBREZA f tlLi^l^-lJ v l'JublJani> Šelcnburgove ulice it, 1, V°*^t6r" J .7.»_46) ,iiiinj|ga^ priporoča okusno in trdno nar. jene ' j^V'^V zimnice modrece na peresih, divane. m^p-pm-m^v \T%&atij2% ?tl,Jo> otomane, garniture za salone, jedilne xobe in spalnice; dekoracije ^sijjijp z» sobe, dvorane in cerkve. — Moje ^^^^S^^'^A^^^ «bdo in blago, katero rabim, je prl- BUliPTIljiWbliPlrla J \' I i1 l!S'nlnl Poznano dobro in brezhibno, k«r go ^.;i.^|^Jl;^i^j^J^u^.li£|n^^ eovo priča m«»ja razstava v Radolfl- numu, in stojim z oziram na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilustrovani ceuik in uzorce blaga, kar ra/.pošiljam zastonj in franko. St. 19.119. (932—1) Za 1889. leto ima magistrat Ljubljanski podeliti sledeče usta- nove : 1. ) Jan. Bernardinijevo 2. ) Jurij Thalmeinerjevo 3. ) Jos. Jak. Schillingovo 4. ) Jan. Jost. Weberjevo v znesku 35 kr. 26 , 50 „ 52 „ 80 gld. 86 , 73 „ 82 B do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih mešeanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile. 5. ) Jan. Itik. Kraškovičevo v znesku ... 75 gld. 60 kr. do katere ima oravico hči ubogega meščana, kmeta, rokodelca ali delavca Št. Peterske fare, ki se je letos omožila. 6. ) Jak. Ant. Fancojevo v znesku . . . . 71 gld. 40 kr. do katere ima pravico uboga poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. ) Jos. Feliks Sinovo v znesku . , 48 gld. 30 kr. do katere imata pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. 8. ) II. Ant. llaabovo v znesku ..... 200 gld. 04 kr. Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in pošt na udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki. 9. ) Jan. Nep. Kovačevo v znesku . . . .151 gld. 20 kr. katera se ima razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva neso sami krivi. 10. ) Helene Valentiuijeve v znesku .... 84 gld. — kr. katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nemaj o starišev in še neso 15 let stari. 11. ) Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Prošnje /a te ustanove ulože" naj se s potrebnimi prilogami vred pri tukajšnjem uradu . Mestni magistrat Ljubljanski dne 4. novembra 1889. Za čas stavbe pnporooa Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izboru iu po zelo uizkl eeiil okove za okna in vrata, što rje za štokodoranje, drat in c veke, sainokolnioe, vezi za ziilovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (l)achpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; iavuo tako se tudi dobivajo vsi deH za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (103—42) Za poljedeljstvo: ~w Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi ae dobiva zniirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. 7 .sika ,,@^w>kisla voda po natriju in litiju najbogatejša preflknieno zdravilno S'edsivo proti nieinir-nim boleznini, kamenu v mehurji, pro-linu, dalje proti boleznim v že- ^^-"£>^* lodci, mokril, ilolgotra j- aVl\*^ nemu kataru dihal, ^g?$!&S88$S^ zlatej žili in ^g^l W0» V&P*tA' zlatenici. _^<^T yv «^ Z^&i . J2fa&&£i ti fef i6,% Kot okrepčujoča VflA ^ pijača z vinom ali iuii šoki in Blad-korjom pomešana, je Radenska vođa v obče priljubljena. Kopališče Radensko Koprnijo v alat i ni in v jeklcniui ii|iliv:k pogubno pri: protinu, l>nle< ni ih iiu i k r i l, malokrvnosti, žon-■il. ili bolozniii, i-l.i- boatih i. t. d. MiDimiiliMi' |>>> CCIll. I>rlu6tio) od rm-intt»l|Hi vil: ko> |>Mli>.i(' 1 tu ti <'■■<<• blizu Ljutomeru HaecloiisUjj klala vodta, ob vznožji Slovenskih goric, i«c sr.u- ^ ■Menjali x aladgoimko, to je Radkerftburger. "NjjMJ Čeravno Radenska kiala voda stoji več kot, jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav močno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kislino. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno "le prosto'al i manj' trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se žo pogubi in razkadi, kakor hitro se Btekleniea odmaši. (2*>4—30) Zaloga Radenske kislo vode pri F. Plautz-i in M. Kastnor-ji v Ljubljani. 2E Filip Ticho v Brnu Zelny trh št. 21, in Radnična. ulice št. 17 pošilja po izvirnih tovarniških cenah: (819-6) Valerlfiia flanela v najlepših barvah in vzorcih, za jodno obleko (10 metrov) »ld. 3.80. v najfinejših izpeljavah zajedno obleko (10 metrov) gld 3.25. ISIji^o /.n žcnsltc <>l>Iclte nope-ltKlen v vseh barvah in progasto, jedna obleka (10 metrov) gld. 3.—. Žeu.**3<.o siakuo dvojno široko, v najnovejših gladkih barvah, pa tudi progasto v zalogi, jedna obleka (10 metrov) gld. 7.50 JSlai»o sna žeiiHlto obleko najnovejše in nujelegantnejše za jesensko in zimsko sezone dvojno široko jedna obleka (10 metrov) gld. 6.—. Zimsko ogrinjalo (Himalajsko) čista volna, ,0/4 dolgo gld. 3.75. (Lo tako dolgo, dokler jih je še.kaj!) JGteinilMirškI oktlort pristno barven 1 kos (30 Dunajskih vatlov) gici. 4.50. 1 kos 30 Dunajskih vatlov) Ia gld. 6 50. Runibuiško st^dviuo platno lii široko, posebno pripravno za moško perilo. I kos (30 Dunajskih vatlov) gld. 6.50. Sifon jako dobre baze, posebno za perilo za gospodo, gospe in otroke, S)0 cm. širok 1 kos (80 Dunajskih vatlov) gld. 4.50, 6 50, 6.50, 7.50 Doiuaee platno najboljše baze, kompletno, 30 Dunaj - 1 kos */i 1 kos »/, .skih vatlov gld. 4.50 »Id. 5.50 i7.eia.sKe srajco iz dobrega Sifona ali močnega platna s čipkama, kompletne velikosti, 6 kosov gld. 3.75 Kustor V/. J aa d ** turfiki uzoruc, kompletna tlol^o^t 1- l«i*o........gld. 3.50 2- l>n*o........gld. g.60 Garnituru, 2 postolju! pregrinjali in 1 mizni prt gld. 3 50 Pošilja se proti povzetju — Uzorci zastonj in franko. Jos. Seunig v Ljubljani, Slonove ulice štev. 6 i n 8. 1 ♦ ♦ Priporočam si. občinstvu svojo nitj»larejo trgovino usnja. Imam v ♦ J zalogi mnogovrstno domače in Mi je UMiije za eevljarje. Heillarje i. t. d., * + orodje za čevljarje in kar v to stroko spada. Dohi se tu lukovaiin juh- + ♦ tovlna, ista prava niska ne pre aiočl j i * a v celih kožah s pravo rusko naj- ♦ T boljšo znamko ali tudi v posameznih valjanih izrezkih i938—1) J ♦ Ker razen domačega izdelka od vrhnega usnja tudi velike partijo proti go- + ♦ tovi plači prejemam, zmožen sena, postreči po ni/jih eenak, kakor drugi. ♦ K štev. 84J)3. Izvleček« Poskus, da bi se mali obrt v zadrugah ali zvezah udeleževal vojnega zalaganja, ni imel uspeha. Da se pa ustreže željam in težnjam malih obrtoval-cev, hoče c. kr. vojno ministerstvo z nova poskusiti in namerava v ta namen četrti del letne potrebščine oblačilnih in opravilih predmetov iz usnja za sedaj samo za leto 1891 po giONauieziiifli malih obrtovalcih si preskrbeti. Obširnejši pogoji za udeležitev pri tem zalaganji so navedeni v razglasu, priobčenem v popolnem obsegu v Štev. 251 z dnd 30. oktobra 1889 tega lista. V Gradci, dne 14. oktobra 1889. (866—1) Od c. kr. intendance 3. voja. goooooooooaooooooooooaoooo Papir za cigarete je najboljši. Jedino zalogo za Kranjsko imata gospoda Vaso Petričio in Anton Krisper. OOCOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOi 1 Lekarna Trnk6csy i H v Ljubljani || jij n^vdlestr^ezr^ trg"\a. poleg: roto^ža priporoča ^£ || HSP zdravila za živino, "ISjg * 3( Š tup a za živi bi o. |^ Jd> Ta prav dobra stopa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, +/t £g konj in prašičev. ^ - * i Konje varuje ta Stapa trganja po črevih, X^ jJKsnfl^g bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boloznij. ' ' g ||^w''^hw| kašlja, pljučnih in vratnih boloznij m- Jr^^^^^J^L. debele, okrogle in iskreno. Krave dobo ^ — ■ - ;^*SaSSeHB^B Zamotek z rabilnini navođoin vred ^ velja le 50 kr., 5 zamotkov z rahilnim navodom samo 2 gld. Cvet z a !i o n J e. Šfc Nuj boljšo mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih bo- )( leznih, otrpnenji v boku, v križi itd., £f otekanji nog, mehurjih na nogah, iz-vinjenji, tiščanji od sedla in uprave, S pri sušici itd., skratka pri vseh vnanjih Q boleznih in hibah. če imajo imajo ime TRNK0CZY in našo var- S Zoper ponarejanje istih se sodni j sk i ^ H v lekarni Trnk6czy-jevi v Ljubljani § SŽ x i* * i V *•> n rotOTi^, (790—4) S in se vsak dan n prvo pošto razpošiljajo. ^ n n 4# navodom vred samo 4 gld. S n n stveno znamko. postopa. Vsa ta našteta zdravila se prava dobivajo samo 7178 dobro izurjen v trgovini s specerijo in železnino, zmožen jezika slovenskega in nemškega, z dobrimi spričevali, vsprejnie se 11» deželi. — Vprašanja pri upravništvu „Slovenskoga Narod;.". (927—2) ANTON KREJCI Kongresni trg 8 v Zvezdi Kongresni trg8 priporoča svojo veliko zulogo najfinejših klobukov^ im eepto za gospode in dečke po najnižjih cenah; nadalje veliko zalogo vsakovrstne kožuhovinc kakor mm j i i uejše kožusne plašče in mule za xospe, gosposke in potne kožuhe. (726—H) I Peoaraica j i Frana Jcunikarja j I v Ljubljani, Tržaška cesta št. 29 4 izdelajo 4 I mnogovrstne zelene, rujave in bele i ' ■ »ili ~3»C J in (8".l-5) 1 druge glinaste izdelke i po n u j ■ a i > j i 1 ■ i-eaiali. g -------------- •m «i» «• «f» «m «X» «X» «/•> T t tTTTTT Srbske narodne pesmi o boju na Kosoven;. Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V Ljubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vBa-komu, ki se zanima za so-brate Srhe in njih pesem, dobro došla. Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr. «W » A «k Ai «L J> «rj» «x* *X» »A* «x* «J» »»» bNajboljša rnska sukna razpošilja po tovarniških cenah tovarniška zaloga sukna SIEGEL-IMHOF v Brnu. Za clcgniitno jesensko ali zimsko moško obleko zadosti je 1 od rezek v dol gosti 3-10 metra, to je 4 Dun. vatli. 1 odrezek veljn: —Tgl.4.8Q iz navadne"* Bmr gl.7.75 iz fine'M W gl. lO.SO iz jako fine 1 Wgl. 12. lu iz najfinejšel 621) pristne (18; ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: a svilo pretkana grebenasta suknu, blago za ogrtiče, pal merston in boy za zimsk<-suknje, loden za lovce in ekonome, peruvienne in tos-kmg za salonske obleke, — sukno za ženske obleke itd. Kit dobro blago lu t o eno doposlljatev se Jamči. Uzorci zastonj i Iranko. Podpisani je fotografoval to jako romantično in zanimivo vas. — Fotografije prodajam po I gld. SO kr. Iranko. 3Dragr©tizi IŽagrar, (922—2) fotograf v Vipavi. Slikarska obrt v Opatiji (Abbazia), kjer jo vedno delo po zimi in po leti, proda se zaradi družinskih razmer. — Kupi se lahko tudi vsa opravil, kakor stroj za barvo, lestvice, patroni, čopiči in več nego ISO« kjjj. raznih bnrv. — Več pove (926—3) J. Alešovcc v Opatiji. Hotel „Pri Malici" (ReSijski V soboto dne 9. t. m. godbe c» in kr. pešpolha št. 17 baron Kuhn. Začetek ob 7*8. uri zvečer. Ustopnina 20 kr. K temu koncertu najuljudneje vabi z veleStovanjem 034-2) Henrik Hi)selmayer, ratamtef. Pravi zaklad za nesrečne žrtve skrumbe samega sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-37) S Dra Retan-a ebeochrana. ČeSka izdaja po 80. nemSkej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za strafinimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „ Verlags-Magazin K. F. Bterey v L i p s k e m (Saksonsko), Neumarkt 34" in v vsakej knjigarni. ILUSTROVAN za leto 1890. Uredil, izdal in založil ^ra-grotln. HriTo&r. Dobiva se v ..Narodni Tiskarni*' in v hukvarnah J. GSoutinl-jevi in 91. Cierbcr-Jcvi v Ljubljani. Naroča Be pa lahko v vseh tiukvarmih. - Cena 45 kr., po pošti 50 kr. = Vsebina: Popolen kalendarij, koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslauci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Rusalk. Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boulanger. Orijentalska železnica itd. Smešnice. — Naznanila. NOVA Zbirka najbo\j znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolg-arskih, čeških, poljskih in ruskih pesny. Sestavil Ivan Železnikar. Založil Dragotin Hribar. Cena: Mehko vezani 80 kr., s pošto 10 kr. veo. Elegantno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v LJubljani. — Naroča Be pa lahko tudi v vsaki bukvami. Kdor dvomi katero izmej mnogih napovedanih zdravil za bolezen njegovo najbolje ugaja, pifie naj takoj dopisnico na Richterjevo zalogo v Lipsiji in zahteva ilustrovano knjigo „Krankent'reunu". Pri-tiskane zahvale dokazujejo, da jih je na tisoče ne le izognilo se nepotrebnih denarnih izdaj, temveč našlo zaželeno zdravje, ko so se ravnali po dobrih svetih te male knjige. PoSlje se zastonj. ! Za jesensko in zimsko sezono! Neprenioćljivo Valjani škornji m / »■ni A 2 C 2 D 2 Valjani čevlji Valjani poddeli B 2 gIdT6J56 6.25 5.80 5.25 štev. 1 štev. 2 Štev. 3 gld, 1.50 gld. 1.40 gld. 1.30 fitev. j itev. 2 _štev. S gld. 1.85 gld. 1.26 gld. 1.16 Gladki patent pltllngl od gld. 2.C.0 do gld. 3.50. — Podplati kilo po gld. 1.20, 1.30, 1.40, 1.50, 1.60, 1.70 In vsakovrstno usnje pošilja jako po ceni s povzetjtm po pošti in železnici (804—6) JULIJ MOISES v Ljubljani, na Prcširnovein trgu h. št. 2. vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje Custanovljena 1. 1860.). Ravnateljstvo : un Omiiijl, I., Nclialteiiring «it. 8, v lastni Iilšf. Zavaruje Hit človeško Življenje v vseh kombinacijah po najnižjih tarifah. Take kombinacije so i zavarovane svote kot letno pokojnino; njegovim dedičem pa še ostalo svoto, ako je zavarovanec poprej umrl, predno je celo zavarovano svoto kot letno pokojnino prejel. 6 Zavarovana svota izplača sc otroku, kadar določeno starost doseže, ako bi pa otrok poprej umrl, povrne Be uplačana premija b 5°/0 obrestnimi obrestmi. 7. Zavarovana svota izplača se otroku za doto, kadar določeno starost doBeže, ne da bi bil še kdo zavezan premije plačevati, ako bi plačnik premije poprej umrl. Uplačane premije povrnejo ae, ako otrok pred določeno starostjo umrje. 8. Razen navedenih kombinacij vsprejema nAv-Btrija se zavarovanje pokojnin in rent. .....gld. S76.234-14 Za svojega obstanka (1. 18«0.) pa Je Izplučala . „ «,««0.000 — Društvene rezerve znašajo koncem I. 1888. ... „ 2.587.984*511 Društveno premoženje koncem 1. 1888.....2,633.242*38 Ponudbe za zavarovanja vaprejoina, pojasnila, preglede In tarife brezplačno daje AVSTRIJE" v IJ11 Olj = nacij Valentinčič. (896-8) Pisarna: Stt. Petra cesta to- št. 73 (nova). ~~W 1. Zavarovana svota izplača se po smrti zavarovančevi, kadarkoli se ta pripeti. Za vojake tudi, ko bi v vojski padli. 2. Zavarovana svota izplača se po smrti zavarovančevi, ali pa poprej njemu samemu, kadar doseže določeno starost. 3. Zavarovana svota izplača se po smrti prvo umrlega na preživečega. — (Nasprotno zavarovanje mej zakonskimi.) 4. Zavarovana Bvota izplača se, kadar zavarovanec določeno s arost doseže, njemu samemu, po njegovi smrti pa šc jedebkrat njegovim dedičem. 5. Zavarovana svota izplača se dedičem, ako zavarovanec pred 60. letom umrje, ako pa doživi 60. leto, izplačuje se mu do smrti vsako leto lO°/0 Leta 1888. izplačala Je ,,Avstrl|a«« nadzorn tštvo Ig3 4 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 40975