fOSTNINA PLAČANA V ©OTOVINI ■ II II IH — j Štev. 175 leto XII. Nemški nameni s Češkoslovaško V Berlinu niso navduieni za vojne konflikte - Ozadje inicljative za nevtralizacijo Češkoslovaške — Vse čeike stranke odklanjajo teritorialno avtonomijo, Nemci pa vladne načrte Rancimanova potovanja LONDON, 2. avgusta. Lord Run cini a n je konferiral včeraj še zadnjič z vsemi vodilnimi osebnostmi angleške vlade ter prejel zadnje Instrukcije za potovanje v Prago. V zvezi z njegovim odhodom v Prago sodijo v tukajšnji politični javnosti, da Runclmanova naloga ne bo lahka, vendar upajo na uspeh. V Londonu so dobro obveščeni o tem, da Nemčija ni navdušena za eventualni oborožen) spopad s Češkoslovaško, odkar je spoznala, da ta spopad ne bi ostal lokaliziran. Berlin vznemirja zlasti silna In nagla oborožitev Anglije. Ako je njeno zadržanje na zunaj še vedno radikalno, je treba iskati vzrok za to v prestižnih ozirih, zlasti pa z ozirom na notranji nemški položaj. Nacionalni socializem mora vsaj na zunaj pokazati svojo nepopustljivost. V resnici bi se v Berlina zadovoljili z manjšimi uspehi za sudetske Nemce, zato pa bi toliko rajši dosegli razveljavljenje zavezniške pogodbe med češkoslovaško in sovjetsko Rusijo na eni ter Francijo na drugi strani. To se pravi, da bi se Češkoslovaška popolnoma izločila iz sklopa svojih sedanjih zaveznikov in prepustila nemškemu vplivu. prihodom lorda Runcimana in pogajanji za novo manjšinsko ureditev. Dasi ni bito o konferenci izdano nobeno poročilo, se vendar izve, da stoje vse stranke slej ko prej na stališču, da je vsaka teritorialna avtonomija, kakor jo zahtevajo sudetski Nemci, popolnoma izključena. To bi pomenilo razcepitev Češkoslovaške v dve polovici, od katerih bi bila ena demokratična, druga pa avtoritarna. Istočasno so pa izdali sudetski Nemci svoj komunike, v katerem odklanjajo način ureditve svojega vprašanja v smislu, kakor to predlaga praška vlada ter vztrajajo odločno pri zahtevi po teritorialni avtonomiji, t. j. po federalistični preureditvi republike. Proti napadu na demokracijo PRAGA, 2. avgusta. Ob priliki proslave 20-letnice ČSR v Velikih Meriacih na Moravskem, ki so jo pripravili socialni demokrati, je govoril tudi češkoslovaški minister za socialno politiko in dejal med drugim: »Želimo, da se počutijo vsi dr žavljani v češkoslovaški srečne in doma. Vsemu svetu lahko pokažemo, kako žive Čehi in Slovaki ter pripadniki drugih na rodov v češkoslovaški, zlasti pa Nemci. Nikoli pa ne bomo dovolili nobenega napada na naš demokratski red, kakor bomo energično zavrnili tudi vse laži, ki se širijo proti naši državi. Predlog za nevtralizacijo PARIZ, 2. avgusta. V tukajšnjih diplomatskih krogih se živahno razpravlja o pobudah, ki so se pojavile glede nevtralizacije Češkoslovaške. Tu sodijo, da je prišla iniciativa iz Berlina In da se skrivajo za njo znani nameni odcepiti Češkoslovaško od njenih zaveznikov In jo kot neutralizlrano državo po zgledu Švice in Belgije osamiti. Tak eksperiment bi bil vsekakor nevaren in Je razumljivo, da ga v Pragi odklanjajo. Odklanjajo ga seveda tudi v Parizu. Tukajšnji Usti so skoraj brez izjeme proti nevtralizaciji, do-čim se nekateri londonski dnevniki zanjo celo navdušujejo. „Observer" pesimističen LONDON, 2. avgusta. Tukajšnji »Obse rver« razpravlja obširno o misiji lorda Runcimana na češkoslovaškem In objavlja tudi članek Qarwina, v katerem pravi, da je misija lorda Runcimana zelo težka in da mnogi odlični Angleži ne verujejo posebno v uspeh. Velik uspeh bo ze, ako se bo lordu Runcimanu posrečilo doseči neko premirje In zagotoviti z njim Evropi nekoliko let miru. Gospodarski bojkot ČSR LONDON, 2. avgUSta. Po poročilih iz srednje Evrope se bavij0 v Berlinu, Varšavi in Budimpešti z vprašanjem, bi pritisnili na Češkoslovaiko, da bi postala bolj popustljiva v vprašanju nemških, poljskih in madžarskih narodno-manjšinskih zahtev. V prvi vrsti mislijo tu na trgovinski pritisk, češkoslovaški uvoz in izvoz bi se dal najlažje skrčiti, prav tako tudi tranzitni promet. V tem primeru bi ostala Češkoslovaški edina svjobodna železniška zveza čez romunsko mejo, ta železnica pa je le enotirna. Ako bi se izvedla ta gospodarska »blokada«. bi utrpele veliko škodo tudi Nemčija, Poljska in Madžarska. V zlasti ne-r ugoden položaj bi zašla Poljska, ki bi morala svoj gospodarski promet z Madžarsko in ostalim Podonavjem dirigirati Po velikili ovinkih' čez Nemčijo. Ruski protinapad na Čangkufeng Srditi boji za izgubljene položaje — Zaskrbljenost v Londonu Tn Parizu — Staliiče laponske 30. julija prešli v napad pod zaščito topov in res vdrli na sovjetsko državno ozemlje. Vendar so jih sovjetske čete vrgle nazaj. Japonci so Imen velike Izgube. LONDON, 2. avgusta. Po najnovejših vesteh so sovjetske čete, ki so jih Japonci potisnili s postojank pri čangku-fengu, dobile okrepitev in prešle v protinapad. Protinapad je pripravilo topništvo in letalstvo, ki je bombardiralo in s strojnicami obstreljevalo japonske postojanke. Obenem so sovjetski bombniki obstreljevali tudi železniško progo In več krajev na mandžurskem ter korejskem ozemlju. Za položaje pri čangkufengu se bijejo srditi boji. Tako Japonci kakor Rusi pošiljajo na mejo vedno večje vojaške oddelke. Tudi na sibirski železnici je velik promet, ker so vlaki polni vojaštva in orožja. LONDON, 2. avgusta. Poročila o vedno novih incidentih na rusko-mandžurski meji povzročajo tii veliko zaskrbljenost. Vendar upajo, da prave vojne med Japonsko in sovjetsko Rusijo ne bo in da je namen Moskve le vezati nase čimvečje japonske vojaške sile ter s tem razbremeniti Kitajsko. Interesi Anglije na Daljnem vzhodu so takega značaja, da si London ne želi uničenja ne Japonske ne Kitajske. Japonska je potrebna radi ravnotežja, ki bi ga prevelika kitajska ali sovjetska moč porušila,. Zato bo angleška vlada storila vse, da se vojna z Rusijo prepreči in je stopila v tej zadevi tudi v stik s francosko vlado radi skupnih korakov v Tokiu in v Moskvi, Po poročilih iz Pariza se boje tam zlasti tega, da bi vojna Rusije z Japonsko škodovala tudi evropskemu miru. TOKIO, 2. avgusta. Japonska vlada ima stalno posvetovanja radi položaja, ki so ga povzročili incidenti na mand-žursko-sovjetski meji. Po sklepu vlade in kronskega sveta, je dobil japonski veleposlanik v Moskvi šigamicu nalog, naj izroči sovjetski vladi novo, toda mnogo ostrejšo noto, kakor je bila zadnja. Ako Japonska ne reagira na sovjetska izzivanja tako, kakor bi bilo treba, v Moskvi ne smejo misliti, da dela to iz slabosti. Nasprotno, Japonska hoče s tem le pokazati svojo dobro voljo za ohranitev miru. Ako sovjetska Rusija tega ne bo upoštevala, bo Japonska nastopila tako, kakor bodo zahtevali interesi njene moči in časti. MOSKVA, 2. avgusta. (Avala.) Reuter javlja: Po uradnem poročilu so imeli Japonci v bojih za Čangkufeng 400 mrtvih in ranjenih. Izgubili so 5 topov, 13 strojnic in 157 pušk. Rusi so imeli 13 mrtvih in 55 ranjenih, Izgubili pa so 1 top. Neko rusko letalo so Japonci prisilili, da je pristalo. Posadka je ujeta. MOSKVA, 2. avgusta. (Avala.) Sovjetska vlada je dala svojemu veleposlaniku v Tokiu nalog, naj pri japonski vladi v najostrejši obliki protestira proti najnovejšim dogodkom na koreansko-man-džursko-sovjetski meji. Boji za Hankau HANKOV, 2. avgusta. Novim okrepitvam Japoncev se je posrečilo zlomiti kitajski odbor na delu fronte in napredovati v smeri proti Hankovu, ki je resno ogrožen. Kitajci so pričeli mesto naglo izpraznjevati. Vlada se je že preselila v čungking. Na bojišču se bijejo včeraj in danes najsrditejši boji. Kitajci branijo s silnim junaštvom vsako ped zemlje. Kitajska zarota v Šanghaju Zapitki Nadomestne volitve v Angliji z. Volitve v angleško spodnjo zbornico so se vršile 1. 1935, Pri njih so konservativci dobili ogromno večino. Nadomestne volitve, ki se vršijo vedno kadar se mesto poslanca izprazni, smatrajo za najboljši politični termometer volje angleškega naroda. Te dni je bil v East-Willesdenu konservativni kandidat, ki pripada vladni večini, Izvoljen s 3700 glasovi večine, dočim je še nedavno njegov prednik dobil 10.000 glasov večine. Pri 51 nadomestnih volitvah je vlada dobila 32 mandatov, opozicija 16, a neodvisni 3. Lebrun o francoski demokraciji Predsednik francoske republike Albert Lebrun je v Avignonu govoril o posledicah svetovne vojne in raznih režimih po njej. Izjavil je, da je Francija bila vedno prva v borbi za demokratske svobode ter je tudi drugim za primer modrosti, umerjenosti in sreče. Važna Izjava dr. GSbbelta Dr. Goebbels je te dni govoril na shodu v Breslavi in med drugim tudi izjavil, da je nemška država sredi težkega gospodarskega in političnega eksistenčnega boja. Slovenska zdruiena opozicija »Delavska Politika« piše, da je vest o nekem sestanku opozicionalnih skupin v Ljubljani neresnična. Glede socialistične stranke, da je brez vsake podlage, ker ni res, da bi biH na zatrjevanem sestanku tudi njeni predstavniki. »Delavska Politika« piše, da morejo take mistifika-clje tudi najboljši stvari samo škodovati. Z druge strani smo prejeli poročilo, da je omenjena akcija zelo aktualna, odkar je poziv zanjo izšel od združenih Slovencev na Jesenicah. Če piše »Delavska Politika«, da je poročilo listov o združevanju slovenskih opozicionalnih skupin neresna stvar, je to zadeva njene notranje politike. Obe stališči beležimo kot kronisti. Položaj v Pragi PRAGA, 2. avgusta. Včeraj je bila tu važna konferenca ministrskega predsednika dr. Hodže z vod Hji vladnih parlamentarnih frakcij, na kateri so se pretresala vsa vprašanja, ki so v zvezi s TOKIO, 2. avgusta. (Avala.) Po tirad-«•«» poročilu je davi ob 8.30 deset ruskih bombnikov napadlo japonske položaje pri Čangkufengu. Japonsko vojno ministrstvo P« javlja, da je včeraj med 12.30 In 14.30 napadlo laponske postojanke 40 sovjetskih bombnikov in jih obmetavalo z bombami ter obstreljevalo s strojnicami. Tri ruske bombnike je japonsko topništvo sestrelilo. PARIZ, 2. avgusta. (Avala.) Havas poroča: Moskovska agencija Tass javlja, da so zbrali'Japonci na ruski meji eno divizijo vojaštva, ki je prekoračila mejo pri Zavodernaji. Japonci so v noči Cerkev v ifvljenju Glasilo sarajevskega nadškofa dr. 5a-riča »Katoliški tjednik«, ki se bori za čisto poslanstvo katollčanstvo, je objavilo SANGHA1 2. avgusta (Avala^ DNB r zadni St?vilki čI™ek »Cerkev v živ-poroča: Včeraj je prijelo japonsko’ orož-1 »Posebno orean^ P1jav! drugim: ništvo v Šanghaju tamkajšnjega kitajske- katolfŽSm Sl ! katoIlča"ov P°<* ga policijskega šefa in 20 vodilnih poli- 'j® £?'“ SpeClf'čno ka’ cijskih uradnikov. Japonska oblastva so 11 rS? fn* m,?stu 3amo ugotovila, da je šef policije deloval proti c«rk^m u 28 živlienja * upravi Velikega Šanghaja in pripravljal i ^ neposredno zve- za 13. avgust splošno vstajo proti Japon-ju. e nanag a kato,1*lte'akcije. Vse, cem. V njegovem stanovanju so našli za-1 , JLl J!anaSa. na vzg01° duševnosti in logo orožja. Zarotniki so hoteli osvojiti na*°,ra v sv«‘«. »Večernika« tudi vse one, ki doslej nanj še niso naročeni. Zanimivosti Osemstoletnica Portugalske Republika Portugalska se že z vso vnemo pripravlja na veliko proslavo 800-letnice svojega obstanka, ki bo prihodnje leto. Preteklost Portugalske je izredno pisana in razgibana, polna dvigov in padcev, sporazumov in revolucij, blagostanja in revščine. Prvo samostojno portu-. galsko državo je ustanovil 1. 1139. krali don Alfonso de Hendriques. Njen geografski položaj ob Atlantskem oceanu ji je omogočil, da je že zgodaj razvila veliko trgovsko mornarico, ki je postala tudi podlaga za odkrita novih delov sveta. V letih 1487—1488 je obplul Bartolomeo Diaz prvič rt Dobre nade in prispel v Indijski ocean. Deset let pozneje je pa Vasco da Gama dospel celo do Indije. Vse ta morska pota, ki so postala pozneje zgodovinsko važna za ves svet, so torej prvi odkrili Portugalci. Sam Vasco da Gama je preplul s svojimi primitivnimi jadrnicami za tedanje čase ogromno morsko pot 20.000 milj. Blagostanje, ki so ga rodila nova odkritja, je pa uplivalo pogubno, in Portugalska je skorzj propadla. Prišla je celo pod tujo oblast. Šele leta 1640 se e zopet popolnoma osvobodila. Leta 1822. je postala Portugalska celo demokratična ustavna kraljevina. Vendar je bila ta demokracija radi portugalske vročekrvno- sti Često bolj medstrankarska državljanska vojna, kakor sistem svobodnega razvoja. Te razprtije so se končale z ustanovitvijo republike, a so se nato zopet nadaljevale v še ostrejši obliki. L. 1926. je marša! Oomes da Costa vkorakal v vojsko v Lizbono, a kmalu nato se je oklical kot prezidenta general Oscar de Fragozo Carmona. Carmoza je polagomao bnovil demokracijo in bil 7 let na vladi. V tej dobi pa se je dvignil finančni minister Antonio Salazar do položaja ministrskega predsednika in proglasil znova diktaturo. Portugalska je imela nekoč ogromne kolonije. Njena je bila tudi vsa Brazilija, kamor se je nekaj časa preselil celo portugalski kralj. Pozneje se je Brazilija od Portugalske odcepila in postala samostojna republika, vendar so Brazilci po jeziku in kulturi ostali Portugalci. Vendar ima Portugalska tudi še sedaj mnogo kolonij. Dočim meri njena površina v Evropi le 89.106 km*, manj ko površina Belgije, meri njena posest v kolonijah 2,078.965 km’. Sedanje portugalske kolonije so: Azorski otoki, Madera, Cap Vert, Gvineja, St. Thome et Prince, Angola, Mosambique, manjša posest v Indiji, Makau in otok Timor pri Avstraliji. Portugalščino govori na svetu skoraj 50,000.000 ljudi. Pokriti ali odkriti? V preteklih časih moški tudi poleti niso hodili gologlavi, ampak so bili vedno pokriti s klobuki ali čepicami. Vendar so poleti, ob vročini, prevladovali slamniki, in pri nas na Gorenjskem je nastala v prejšnjem stoletju velika, po vsej srednji Evropi znana industrija slamnikov. V novejšem času, posebno po svetovni vojni, pa hodi večina moških poleti brez pokrivala. Nekateri ostajajo gologlavi celo pozimi. S tem vprašanjem se ukvarjajo sedaj tudi zdravniki, da bi utgotovi-li, kaj je za zdravje koristnejše, da smo da pokrivala iz blaga in klobučevine niso priporočljiva za vročino, pač pa slamniki. Ti ne le niso škodljivi, ampak celo koristni, ker prevelika sončna pripeka glavi vedno ne koristi. Zato uvajajo ponekod zopet modo slamnikov, kise pa pri nas še ni vdomačila. Mi hodimo raje gologlavi. Sudotskl psojedoc Nedavno sta prišla v Krasnice na Češkoslovaškem dva nemška časnikarja z namenom, da zbereta podatke in dokaze o pomanjkanju sudetskih Nemcev. Njuni spremljevalci so ju odpeljali k nekemu Maksu Nieru, ki jih je nato spremil v Gornjo Rotavo, kjer živi 701etni nepismeni in in že mnogokrat radi raznih deliktov kaznovani Anton Leibelt. Leibelt se že od mladosti bavl z lovljenjem mačk in psov, katerih moso jč, njihovo mast pa prodaja. Mačja in pasja pečenka se mu zdi najslastnejša. To je znano v vsej okolici. Nemški časnikarji in spremljevalci so Leibclta vprašali, če ima presno pasjo pečenko, in ko je dejal da je nima, so mu dali 70 češkoslovaških kron, da si kupi velikega psa. Mož je psa res našel in prignal, ga pred njimi zaklal in razsekal na majhne kose. NemSkl časnikarji so ves ta prizor večkrat in z raznih strani fotografirali in fotografije sedaj objavili v nemški tedenski reviji »DJe Woche«, obenem pa dodali poročilo o »bedi v sudetskonemških krajih, ki sili ljudi, da se hranijo celo s pasjim mesom.« Češkoslovaška oblastva so radi tega uvedla preiskavo in ugotovila vse podrobnosti o tej aferi. Leibelt torej ne je psov in mačk radi bede, ampak iz navade. Sicer je pa znano, da nekaterim pasje in mačje meso izredno tekne. Tako žive n. pr. na otokih Južnega morja, na otokih Tihega oceana in drugod ljudstva, ki goje pse kakor pri nas prašiče, da jih koljejo in jedo. Kako m utrdimo Najenostavnejši način, da se utrdiš, je. da hodiš bos. Komur je mogoče, naj vsak dan hodi bos okoli in sicer zjutraj kakih 15 minut. Potem naj umije noge z mrzlo vodo in obleče suhe nogavice. Še bolje pa je, če letamo zjutraj po rosi in nato tudi oblečemo suhe nogavice, ker to zelo utrjuje noge. Kratka mrzla prha je čudodelna in najboljše sredstvo za utrjevanje. Treba pa je pri tem previdnosti: v začetku le malo prhe in hitro končati Tudi zračne kopeli utrjujejo. A tudi tu je treba stopnjevanja. Najprej pet minut in potem stopnjevati na 20 minut. Vse to pa mora biti združeno z zadostnim gibanjem in pravilnim dihanjem. Zelo znano je mrzlo umivanje celega telesa, ki pa ne prija vsakomur. Kdor pa to prenese, pri tem dela to čudeže. Nad-lakti, hrbet in stegna hitro polij z mrzlo vodo, potem dobro zdrgni z brisačo ter se hitro obleci. ste vi?« »Jaz sem Karl, preganjani vladar te dežele.« Elizabeta se je hotela globoko prikloniti, pa jo je zadržal in jo zaprosil, naj. ga skrije, ker če ga preganjalci dobijo v roke, je izgubljen. Elizabeta ga je peljala k nekemu drevesu in dejala, da ima to drevo najgostejšo krošnjo v Angliji in kdor se skrije vanj, ga nihče ne more opaziti. Karl se je zahvalil in zlezel na drevo. Komaj je bil skrit, so že prihiteli njegovi preganjalci, in dasi so vse preiskali, kralja vendar niso našli. Ko je Karl pozneje spet prišel do pravic, ni pozabil na svojo rešiteljico in ji je zapisal dedno rento, katero še dandanes izplačuje angleška vlada. In tako uživa danes potomec rodbine Yates, profesor dr. Walker sadove nekdanjega dobrega dela, ki je bilo storjeno pred 300 leti, tako da se tisočkrat obrestuje. Bojna napovod poljubljanju rok Na Letonskem Je izdal Odbor za pospeševanje zdravstva poseben proglas proti poljubljanju rok. Navada poljubljanja rok damam je še ostanek galantnega srednjega veka, ki se je ohranil na zahodu in pri nas večinoma le v višji družbi. Pri nas Slovencih te navade skoraj ne poznamo. Pač pa je po baltiških državah, po Poljskem in ponekod drugod tako razširjena, da poljubljajo ženskam roke tudi delavci in celo kmetje. Proti temu se je sedaj dvignil omenjenim odbor v Rigi in napovedal poljubljanju rok najostrejši boj. Tega pa seveda ni storil le iz načelnih, demokratičnih ozirov, ampak pred vsem iz zdravstvenih. Kakšen bo uspeh, bo pokazala šele bodočnost. Tristoletna renta Dr. Walker, profesor neke kanadske univerze uliva tristoletno rento angleškega izvora, ki je posebno znamenita, ker je tesno združena z angleškq zgodovino. Ko Je Karl II. moral bežati, preganjan od Oliverja Cromwella, so mu bili nekega dne zasledovalci tik za petami, da ni več upal na rešitev. V tej sili je stekel na nek skrbno negovan vrt, iskaje zavetja. Toda nikjer ni rta8el primernega skrivališča. Tedaj pa je prišla iz hiše lastnica tega vrta Elizabeta Yates. »Kdo ste?« je vprašal Karl. »Jaz sem Elizabeta Yates in oskrbujem ta vrt s svojimi petimi brati. Kdo pa Filatelija ima po vsem svetu svoje pristale, katerih število še stalno narašča. Tudi pri nas je deležna vedno večjega zanimanja. To bo pokazala nazorno tudi velika filatelistična razstava na letošnjem VII. Mariborskem tednu od 6. do 15. t. m. Med drugim bodo razstavljene tudi zelo zanimive in dragocene serije ter posamezne znamke velike vrednosti. Razstava bo tako poučna kakor tudi vzgojna. Proslava 20 lotnfco Jugoslavije v Mariboru Mariborčanom! Nagloma se bližajo dnevi našega narodnega tabora in velike proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. Vabimo vse Mariborčane brez razlike, da se pripravijo na veličastno proslavljanje naše države in s tem pokažejo, da so zvesti svoji državi in svojemu kralju. Trgovci, okrasite svoje izložbe, hišni posestniki pripravite svoje zastave in okrase za svoja okna, da bo Maribor res prazničen. Vsi pa pripravimo svoja srca, katera naj ta dan vzklikajo veselja, da živimo v svobodni, srečni, mirni Jugoslaviji. Prijave prihajajo. Kakor smo zaprosili krajevne odbore, da nam naj s 1. avgustom pošljejo prijave, tako se je velika velika večina teli odborov točno ravnala po naših navodilih. Nekatere pa, ki niso poslali prijav, kakor smo žele- 1, prosimo, posebno tudi občinske krajevne odbore, odkoder sc ne bodo vozili z vlakom v Maribor, da nam tudi ti odbori pošljejo ločne .prijave. Na podlagi sedanjih prijav moremo ugotoviti, da bo udeležba na taboru veličastna in da bodo sodelovali pri mariborski proslavi vsi kraji Slovenije po svojih zastopnikih. Ponavljamo: pošljite prijave, brez prijav ne moremo poslati izkaznic in znakov, brez izkaznic nimate četrtinske voznine! Razstava. Ke bo že prihodnjo soboto otvorjena razstava kulturnega, narodnega razvoja Maribora in okolice, se vršijo sedaj na razstavnem prostoru zadnja dela, ki kažejo, da bo razstava edinstvena in da nismo imeli še prilike videti kaj takega v Mariboru. Priporočamo vsem takega v Mariboru. Priporočamo vsem, ki se zanimajo za kulturno delovanje severne meje, da si to razstavo zanesljivo ogledajo. Skupine v sprevodu. Na razna vprašanja glede posameznih skupin v sprevodu javljamo, da je taborni odbor soglasno zaključil spored sprevoda in da ga ne bo mogel nič izpreminjati. Zato ne bo mogoče dati v sprevod takih skupin, katero se ne bodo prijavile pravočasno s prijavami, — niti ne bo mogoče napravljati skupin posameznih krajev, pač pa bomo v teh dneh objavili točen seznam skupin in celotni spored sprevoda, kakor tudi zbirališča za sprevod. Prosimo, da sprejmete to pojasnilo namesto posameznih odgovorov na vsa ta vprašanja iz različnih krajev. Izkaznice in znake morajo imeti tudi Mariborčani. Da si morejo Mariborčani nabaviti izkaznice in znake, ker tudi oni brež njih ne bodo mogli na taborišče, jih je dal odbor v prodajo mariborskim papirnim trgovinam in trafikam. Vabimo Mariborčane, da si čimprejo nabavijo knjižice in znake. Aasno MIZARSKA STAVBENA DELA izvršuje najceneje mizarstvo Belak, Maribor, Miklošičeva ul. 2. 4700 VELIKA ZALOGA CEMENTA apna. opeke, poljanskega peska, stavbeni les in ves stavbeni materi]al po najnlž-jih cenah. Kraser. Studenc!. 4629 »MARIBORSKI TEDEN« Rezan in tes»n les vsak* debelosti kupite najbliže pri tvrdki Gnilšek v Razlagovi ulici 25. 4627 PRI ZAKONCIH brez otrok najde starček ali starka, z nekal prihrankov, mimo in prijetno dosmrtno oskrbo. Pismene ponudbe pod »Dobra oskrba« na upravo »Veternika« 13 SLAŠČIČARJA sprejmem tako]. Ponudbe pod »Restavracija-slaščičarna« na upravo »Večernika«. 21 RESTAVRACIJA »LJUTOMER«,Maribor, Rotov Jkičtrg 8 nudi ceni- gostom prvovrstno kotilo od Din 5—7. veCerlo din 4—, abonenti din 10—. Prvovrstna domača kuhinja, izbrana vina in solidna postrežba so jamstvo za popolno zadovoljstvo ceni. gostov. Veranda, moderna iedihtlca, radio, ob sobotah In nedeljah koncert! Za obilen obisk se priporoča Štibler. 28 Posest Zelo poceni prodam HlSO zaradi preselitve na Ptujski gori, 3 sobe, 2 kuhinji. 3 kleti, veliki vrt za živež in sa-donosnik- Mesečni dohodki 340 din- Prevzame se lahko hipoteka. Vse informacije: Ma 1 ribor. Aleksandrova c. 16, v trgovini 27 NOVA HIŠA z velikim vrtom na prodaj-Cena 1&000 din. Vprašati Strma ul. 11, Potočnik- 18 Prodam BRIVNICA na prodaj v Kamnici pri Mariboru. 16 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam s 15. avgustom. Tatten bachova 20-1, desno. 20 KRASNO SOBO center, s kopalnico, oddam go spodu. Naslov v upravi. 23 Stanovanje GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. -Gledališka ul. 10. vrata 1. 10 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo v Studencih, Gregorčičeva ul. 16 oddam v najem s 1. 9. ali 15- 9. mirni in snažni stranki. 11 STANOVANJE eno in dvosobna, oddam. — Smetanova ul. 54, gostilna-12 TRISOBNO STANOVANJE v novejši zgradbi takoj oddam. Naslov v upravi lista-14 Oddam SOBO IN KUHINJO. Koroška c- 70. 1$ STANOVANJE sobo In kuhinlo. oddam s 1= septembrom. Studenci, Jurči; čeva 20. 22 GOSPODIČNA dobi lepo stanovanje s hrano: Koroška cesta 34-1. Gosak. 25 4-SOBNO STANOVANJE centralna kurjava, kopalnica; oddamo. Grajski trg 1. 29 Službo dobi SLUŽKINJO ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dsla, iščem za takoj. Mihailovič. Aleksandrova cesta 54-1. 15 MLADO DEKLICO za trgovino sprejme cvetličarna Weiler 24 Spomnite se CMDI SulK Josip. nasl. RadoievK Franlo Iz zdravstvenih ozirov primoran razen svoje obrti opustiti trgovino s čevlji, Aleksandrova e. 30, se najlepše zahvaljujem vsem svojim naročnikom za poverjeno mi zaupanj« in priporočam svojega dolgoletnega pomočnika, zdaj mojstra g. Franjo Radolevlt?, ki nadaljuje Čevljarsko obrt v opuščeni trgovini z istotako solidno postrežbo. Z odličnim ■postavanjem Sulič Josip« Maribor 1. avgusta 1938. __________________ Sirite „Večernik‘* Izda Ju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri. Velja na mcsec preieraan v upravi ali ro pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telelon uredništva in upraveš it 25,-67. Poštni čekovni račun St- 11.409.