GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO CENA 6.000 DIN - Leto XLII - št. 64 :a gorenjsko GLAS Kranj, torek, 22. avgusta 1989 Pod Starim vrhom je bilo veselo Temeljna banka Gorenjske /O ljubljanska banka GORENJC in BANKA FORMUUtr^PRIHRAHKA Petkovo deževje z vetrom in točo je prizadejalo veliko škode. Komaj mesec dni, odkar je hudournik Pustošil po Jezerskem, je zemeljski plaz znova ogrozil cesto, nekaj vasi je ostalo brez elektrike, mnogo kleti je zalila voda, toča pa je v precejšnji meri uničila posevke na poljih pod Krvavcem. Več o petkovi hudi uri na 9. strani. • Foto: F. Perdan Vrhunska prireditev na brzicah Save - V Tacnu, na brzicah Save, je bilo v nedeljo finale svetovnega pokala kajakašev in kanuistov v slalomu. Tekma ni bila odlična samo po tekmovalni plati, ampak tudi po organizacijski, upoštevajoč tudi številno občinstvo, ki tudi zaradi velikih uspehov naših kajakašev in kanuistov množičneje spremlja ta šport. Naši so se tudi na zadnji tekmi dobro držali in v svetovnem pokalu dosegli zadovoljive uvrstitve, kar daje obete tudi za prihodnje svetovno prvenstvo, ki bo leta 1991 na brzicah Save v Tacnu. V kajaku je v skupnem seštevku svetovnega pokala Čižman zasedel tretje mesto (na tacenski tekmi je bil četrti), Štrukelj četrto, Skok sedmo in Abramič osmo, med kanuisti pa je bil na tacenski tekmi Žitnik drugi, v skupnem seštevku Pa je Vidmar šesti in Žitnik sedmi. Med kajakašicami je Kastelčeva v svetovnem pokalu 31., v Tacnu pa je bila 15. J.K., slika G. Šinik Druga kitica Internacionale Medtem ko še ni konca zapletov okoli (nesojenega) rušenja častitljive, a propadajoče vile Rikli na Bledu, ki sta jo bila Kompas in krajevna skupnost pripravljena žrtvovati za lepši videz kraja ob svetovnem veslaškem prvenstvu, mi v ušesih nehote odzvanja druga kitica Internacionale. Najsi je pomensko različna smislu gornjih dogajanj, našemu večdeset-letnemu odnosu do kulturne dediščine vendarle drži nenakšno zrcalo. Bled je v povojnem obdobju večkrat plačal davek svojstveni kulturni revoluciji. Očarljiva meščanska arhitektura, ki je spominjala na "purgarsko" preteklost, se je bodisi odela v Pepelkina oblačila (v stare vile so naselili pisarne ali jih razdelili za družinska stanovanja), bodisi so jo malobrižno prepustili propadu. V preteklosti so na Bledu - v duhu druge kitice Internacionale - porušili veliko starega in zgradili novo, kot bi hoteli Bled obleči v uniformo modernega hotelskega naselja in ga prikrajšati za ves nekdanji šarm. Odgovorni so se šele pred kratkim ovedli, kaj s takim početjem izgublja kraj, ki je tudi zaradi svoje nove osiromašene podobe postal leglo takoimenovane- ga socialnega turizma, in so pred leti začeli mrzlično obnavljati sliko nekdanjega Bleda, zavedajoč se pomena zgodovinske in kulturne dediščine tudi za turizem na višji ravni. Vila Bled, Pristava in še nekateri na novo zleščeni blejski biseri so zbujali up, da bo enak sijaj doletel tudi druge objekte iz bogate kulturne dediščine, ki si to zaslužijo. In nekatere tudi je, prav ob pričakovanju svetovnega veslaškega prvenstva, priložnosti, zaradi katere bi se morala Riklijeva vila domnevno podreti. Motivi za ravnanje, kakršnemu smo bili priča ob usodi Riklijeve vile, niso tako očitno socrealistični kot nekaj desetletij nazaj. Danes jih pogojuje denar: v "zadevi Rikli" smo slišali opravičilo, da bi obnova hiše stala več kot novogradnja. Bled ni edini primer mačehovskega odnosa do kulturne dediščine, le najbolj svež. Prav lahko bi enako teorijo razvili tudi na primeru stoletne vaške domačije, katere lastnik dolga leta ni učakal dovoljenja, da bi jo obnovil. Nazadnje je problem rešila narava: hišo je zrušil vetrolom. Druga kitica Internacionale? D. Z. Žlebir Kdaj začetek šole V petek, 1. septembra, se začenja novo šolsko leto, še vedno pa ni jasno, kdaj se bo začel pouk: bodo šolarji sedli v klopi že v petek ali šele v ponedeljek? Do konca redakcije nismo uspeli izvedeti, kako bo z začetkom pouka na Gorenjskem. Za osnovne šole je sicer nesporno, da se pouk začenja v petek, medtem ko je odločitev za začetek srednješolskega pouka prepuščena občinskim upravnim organom. Slednji to vprašanje tehtajo te dni, zato bomo bralce o letošnjem začetku pouka lahko obvestili šele v prihodnji številki. D. Z. Sončno vreme ter želja po rekreaciji in druženju so v nedeljo zvabile na tretji družinski pohod proti Jakobu številne Planince. - Foto: F. Perdan Sejem kmetijske mehanizacije v Komendi Komenda, 20 avgusta je v Komendi bil to nedeljo sejem rabljene kmetijske mehanizacije, strojev za vrti-čkarje, starih gradbenih strojev in tovornih avtomobilov. Sejem, ki bo tudi 27. avgusta in zadnji dve nedelji v septembru, oktobru in novembru, bo na krajevnem hipodromu, kjer je na kasaški progi dovolj prostora za parkiranje za vse obiskovalce. V Komendi sta ob nedeljah odprta od 8. do 11. ure tudi servis SIP in trgovina Lojzeta Laha, Klanec 13, ki ima na izbiro silo-kombaj-ne, nakladalne prikolice, trosilce hlevskega gnoja, kosilnice in druge stroje; vse še po starih cenah. Menjajo staro za novo, prodajajo rezervne dele za stroje SIP, popravljajo kardanske gredi vseh vrst za traktorske priključke, prodajajo pa tudi nove kardanske osi in rezervne dele. Za poprejšnje informacije je na voljo telefon 061 841-022. D. H. 5£ _ o i— co (s) th<2 (3 CD MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Kam s socializmom? Nekdo, ki ga poznam, je sedanja dogajanja na Madžarskem in na Poljskem komentiral takole: »Poljaki in Madžari se bodo lega socializma hitro znebili, saj so jim ga vsilili Rusi in ga nikoli niso vzeli za svojega. Kako pa se ga bomo rešili mi, ki smo se zanj sami borili?« Te »obrekljive« besede so bolj utemeljene kot se zdi. Socializem, kakršnega so v dežele vzhodne Evrope izvozili na bajonetih Rdeče armade, se ni prijel in tudi v njegovi rojstni deželi so spoznali, da ga je čas prerastel. Ljudska sodba, izrečena na svobodnih volitvah, je to potrdila: poljski komunisti so doživeli oopoln poliom, madžarski še vedno upajo kar na tretjino glasov. In zdaj smo priča presenetljivi situaciji: namesto, da bi se ljudstvu priklonila in odšla z odra, ponuja Poljska združena delavska partija (PZDP) samo delitev oblasti! Pri tem se sklicuje na 'oje: na obrambo socializma, na kontinuiteto družbenega razvoja in na interese delavskega razreda na eni ter na poljski geopolitični položaj in iz njega izhajajoče mednarodne obveznosti na drugi strani. Navedeni notranji in zunanji razlogi so sicer stvarnia načelne kritike ne vzdržijo. Mar je vredno braniti »socializem« in še podaljševati njegovo trajanje v imenu nekoga, ki od tega nič nima?! In t. i. delavski razred je od socializma gotovo dobil najmanj od vseh. Čuvarji »njetgovih« interesov pa ga še naprej prepričujejo v nasprotno; »Socializem je edina družba, kjer je osebnosti dovoljeno biti osebnost in v kateri delo ni izkoriščano. Nasprotno pa je življenje na Zahodu prepolno težav.« Teh besed ni izrekel kak mesečnik, temveč Erich Honecker, vzhodnonemški državni in partijski voditelj in to pred kratkim. Takšno »odštekano« govorenje, ki v NDR še vedno vzbuja strah, a nič več spoštovanja, bi v sosednji Poljski zvenelo smešno in nesramno. Švedski dramatik August Strindberg je svoj čas v deželi, kjer je danes več socializma kot v prej navedenih, dvomil, da bo v novi družbi svoboda misli in govora zajamčena že z dejstvom, da bodo delavci lastniki strojev. Lastniki proizvajalnih sredstev tisti, ki z njimi delajo, niso postali, »glasnost« pa so si končno le priborili. In vso previco imajo, da si izvolijo takšno oblast, kakršno želijo in zaslužijo, pa naj se imenjuje socialistična ali kako drugače. Če jih v tej nameri ne bo zadržal famozni geopolitični položaj, bodo v svojem hotenju tudi uspeli. Marx je ob oblčetnici poljske vstaje v letih 1863-64 zapisal: »Evropi ostaja ena sama alternativa: ali se bo azijsko barnarstvo pod moskovsko komando zgrnilo nanjo kot plaz ali pa bo obnovila Poljsko ter tako postavila medse in med Azijo dvajset milijonov herojev in pridobila čas za svoj družbeni preporod.« (MEV XVI, 204) Je potemtakem že Marx pripisoval Poljski ključno vlogo v drami evropskega socializma? Kakorkoli že, »azijsko barnarstvo« si je samo nadelo socialistično podobo in zdaj naposled kaže tudi bolj človeški obraz. Poljska si po stoletjih nesreče, v katerih sta ji usodo krojila nemški in ruski sosed, lahko oddahne. »Jeszcze Polska nie zginela« in tudi ne bo! Poljaki imajo po vsem, kar so prestali, vso previco, da si izberejo svoj novi modus vivendi. Toda hitijo naj počasi, kajti za medveda je znano, da je alergičen na nenadne spremembe v svoji bližini. Solidarnost, kmečka in demokratska stranka lahko ta čas sestavijo koalicijsko vlado s komunisti ali brez njih. Prvič po drugi svetovni vojni ima neka vzhodnoevropska država previco, da sama odloča o svoji usodi. Ne sme pa pozabiti, da ji je to omogočila prav politika Gorbačova, katere usoda je še vprašljiva. »Odgovora na vprašanje, do kod lahko gremo, ne da bi s tem prizadeli ZSSR, še ne vemo. Nevarno, a neizbežno je raziskovati, kje je meja... Tako Bronislav Geremek, vodja solidarnosti v Parlamentu. Kaj pa mi? Kako bomo rešili socializem, ki smo ga? tako dolgo gradili? Odgovor na to vprašanje sicer ne sodi v ta zapis, menim pa, da z umazano vodo ne kaže zliti stran tudi otroka — čeprav se ga ob rojstvu nekateri niso razveselili in ga še danes ne priznavajo za svojega. Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo m pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja polilika. šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej /alar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (k u I-lura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, /a dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl — Žlebir (socialna politika. Tržič).-Dušan Hu-mer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Ši-nik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko Gorenjskega glasa uredil Andrej Žalar. Naročnina za III. trimesečje 97.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 — 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72. Vatrostalna bo samostojna delovna organizacija uredništvo tel. 21860 V Plominu gradijo 340 metrov visok dimnik Jesenicel4. avgusta - Jeseniška Vatrostalna bo poslej samostojna delovna organizacija v sestavljeni organizaciji Vatrostalna Zenice. Delajo po vsej Sloveniji, največ še vedno v slovenskih železarnah in v ljubljanskem Litostroju. Vatrostalna Zenica, temeljna organizacija na Jesenicah, beleži letos pomemben delovni uspeh, saj za termoelektrarno Plomin gradijo 340 metrov visok dimnik, ki je po višini drugi največji v Jugoslaviji in vsekakor sodi med največje tudi v svetu. Vanj so vgradili 14.000 kubičnih metrov betona, 1.700 ton železne armature, ima pa 34 metrov premera, več kot trboveljski dimnik, ki je s svojimi 360 metri najvišji. Delavci Vatrostalne so delali v težkih delovnih pogojih, predvsem zaradi burje, vendar bodo dimnik zgradili v roku, do januarja prihodnje leto. Vatrostalno so na Jesenicah ustavili predvsem zaradi dela v jeseniški železarni, z ukinitvijo Siemens - Martinovih peči pa tudi v tej največji jeseniški delovni organizaciji ni več toliko dela. Pri Vatrostalni zato nenehno iščejo posel po Sloveniji: največ ga je še vedno v vseh . treh slovenskih železarnah in v ljubljanskem Litostroju, ko opravljajo remonte industrijskih peči. Tako zdaj opravljajo 40 odstotkov vseh poslov izven jeseniške železarne, imajo pa srečo, da so dobro organizirani in specializirani ter vsaj za zdaj še nimajo dosti konkurence. Med drugim se dogovoraja-jo, da bi odkupili zemljišče pri platoju karavanškega predora, kjer naj bi v brezcarinski coni imeli konsignacijsko skladišče ognjevzdržnega materiala. Idejni projekt je pripravljen, pojavljajo pa se težave s financiranjem. V gradbeništvu občutijo precejšnjo krizo zaradi manjše investicijske porabe, za »Vatro-stalce« pa je še dovolj dela: ta- V Plominu gradijo delavci jeseniške Vatrostalne 340 metrov visok dimnik, ki je za trboveljskim drugi največji v Jugoslaviji... ko bodo v Lukovcu začeli graditi 90 metrov visok dimnik, imajo pa že naročila za popravi-1 lo več starih. Redno sodelujejo tudi pri delih, ki jih pridobiva sestavljena organizacija v Zenici in tako delajo v Franciji, Nemčiji in na Švedskem. Sestavljena organizacija bo s septembrom letos spremenila svojo organizacijsko obliko, ko se bodo z referendumom odločili za več delovnih organizacij. Tudi jeseniška temeljna organizacija bo postala samostojna delovna organizacija, s sestavljeno organizacijo pa jih bo družil zgolj ekonomski interes. Nova organizacija nastaja zato, ker so se temeljne organizacije uprle ogromnim skupnim službam, ki jih niso želele več financirati. Vsekakor pa je nadaljnje povezovanje v sestavljeni organizaciji Vatrostalna Zenica koristno, saj le združeni lahko sodelujejo pri gradnji večjih objektov. D. Sedej Naj za gospodarstvom varčuje tudi družbena poraba! Kranj, avgusta - Odkar so delavci v stavkah ostreje zahtevali, da se mora gospodarstvo razbremeniti in da se morata tudi takoimenova-na skupna in splošna poraba varčneje organizirati, žal gospodarstvo in dohodek nista nič razbremenjena. Nasprotno, celo bolj sta obremenjena. Pred poletjem je kranjska skupščina razpravljala o analizi skupne in splošne porabe od 1980 do 1988 in zadovoljila bi se bila z ugotovitvama, da je gospodarstvo precej bolj obremnejno kot pred leti ter da bi si občina s tako razvito industrijo kot je kranjska lahko privoščila boljši družbeni standard, ko ne bi sindikalna delegacija izsilila podaljšanje roka za razpravo o tem vprašanju. Brez predlogov, kako odvzeti gospodarstvu del bremen in hkrati ne prizadejati še večje škode osiromašenim družbenim dejavnostim, je namreč analiza brez prave vrednosti, delo strokovnjakov, ki so se z njo ubadali, pa zaman. Analizo bodo spet pretresali na septembrski skupščini, do tedaj pa v sindikatih pričakujejo, da bodo vsaj iz večjih kolektivov prišle pobude, kaj storiti. Zgled je že februarja, po sloviti stavki v Števcih, dala Iskra Kibernetika. Nihče ne trdi, da so njeni predlogi - strnili so jih v 11 jedrnatih točk - sveti, nedvomno pa so vredni razprave. Predlagajo na primer združitev strokovnih služb SIS in občinskih upravnih služb, združitev strokovnih služb v regiji za tiste dejavnosti, ki se na Gorenjskem povezujejo. Priporočajo optimalnejše organiziranje zdravstvenih ustanov, opozarjajo na boljšo izrabo delovnega časa. Osnovnim šolam v občini predlagajo takšno združitev, da ne bi bila okrnjena samostojnost pedagoških enot. Združili naj bi se sisi, kjer to omogočata zakonodaja in vsebina dela. Zavod za letovanje naj se pripoji vrtcem ali združenim osnovnim šolam. Doseže naj se večja povezanost in sodelovanje sorodnih programov na srednjih šolah. V skupno ustanovo naj se združijo organizacije s področja kulture. Zmanjša naj se število profesionalnih delavcev v organizacijah, ki jih napaja občinski proračun, in tiste, ki se preživljajo s članarino. Proučiti kaže možnost združitve delovnih skupnosti organov kot so pravobranilstvo, sodnik za prekrške, družbeni pravobranilec samoupravljanja..; in možnost zmanjšanja upravnih organov, komisij, odborov, pa tudi članov v izvršnem svetu... Tako radikalno je bilo tudi občinsko sindikalno predsedstvo, ko je julija govorilo o tej temi, le da je glavnega aduta stavilo na racionalnejše organiziranje občin na Gorenjskem, še več, na organiziranje vse Gorenjske v eno samo občino. Ta predlog utemeljuje sklicujoč se na številne stične točke, ki družijo današnjih pet gorenjskih občin-Turizem je le en primer, kjer naj bi obvelja! enoten razvojni koncept. V sindikatu vidijo potrebo po enem nosilcu turizma, ki bi združil kadrovski, strokovni in finančni potencial ter povezal zdaj razdrobljene in slabo izkoriščene turistične zmogljivosti v celovito ponudbo. Drugje so morebiti drugačnega mnenja, ki bi moralo v razpravi do konca septembra priti na dan. D. Z. Žlebir V Varteksovih prodajalnah po Sloveniji: »Zaslužimo tako malo da nas je sram povedati« Jesenice, 14. avgusta — V jeseniški prodajalni Varteksa so zapO' slene štiri trgovke, ki zaslužijo okoli 200 starih miljonov dinarjev-Protest pri republiških in občinskih sindikatih GLAS Če vas zanima delo v računovodstvu majhnega podjetja z veliko načrti ter imate ekonomsko izobrazbo VI. ali VII stopnje in vam računalnik ni tuj Vas vabimo, da se nam pridružite Časopisno podjetje Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, išče računovodjo Prijave z dokazili nam pošljite do 20.8. 1989. Vse kandidate bomo povabili na razgovor. Ob plačah, ki jih imajo zadnji dve leti trgovke, ki so zaposlene v prodajalnah Varteksa po Sloveniji, bi bilo zares vredno, da se zamislijo naši sindikati : tako republiški kot občinski, še posebej, če se ozremo na sindikalno listo, ki smo jo v republiki sprejeli. Po sindikalni listi naj bi bili delavcem zagotovljeni osnovni življenski pogoji, a seveda niso. Še posebej ne trgovkam, ki delajo v prodajalnah delovnih organizacij iz drugih republik, saj je sploh čudno, da vztrajajo na svojih delovnih mestih. Zdaj jim je vsega dovolj, zato so se tudi gorenjske prodajalke — na Gorenjskem sta Varteksovi prodajalni na Jesenicah in v Kranju — pridružile vsem tistim, ki na republiškem sindikatu in seveda »svojih« občinskih sindikalnih svetih protestirajo zaradi minimalnih osebnih dohodkov. V jeseniški prodajalni Varteksa je poslovodkinja Metka Bric, ki takole pravi: »Poslovanje in nagrajevanje se nam zadnji dve leti zdi, milo rečeno, neresno. Plačane smo po povprečju Hrvaške, živimo pa v Sloveniji, kjer so življenjski stroški znatno višji. V Sloveniji ima Varteks sedemnajst prodajaln in zdaj smo se povezali in opozorili republiški sindikalni svet, kajti s takimi plačami ne moremo več živeti. Za junij smo dobile tako plačo, da nas je sram povedati: za 182 delovnih ur je trgovka s tri' najstimi leti delovne dobe dobila reci in piši 233 starih milijonov dinarjev, sama pa sem kot po-slovodkinja prodajalne s šest' najstimi leti delovne dobe prejela 272 starih milijonov dinarjev-Če imamo že družino in si pO' magamo tudi z drugo plačo v družini, potem naj opozorim ni našo delavko, samohranilko, J" ima dvajset let starega sina i" zasluži 215 starih milijonov dinarjev! Če to ni sramota! Ob tem naj povem, da smo v naši prodajalni presegli plan za 171 odstotkov in če izračunam, imam kot poslovodkinja 15' starih milijonov osnovne plače. Zato se nam je zdelo prav žalj1' vo, ko smo v začetku letošnjega leta vsi prejeli okoli 70 starih milijonov, kot nekakšno nagrf do ali kaj, in zdelo se nam Je prav ponižujoče. Povrh vsega pa nas najbolj jezi še fo, da je prodajalna domala prazna, da nam redno sploh ne pošiljaj0 izdelkov. Na intervencije odg0' varjajo: Robe ni!« Tako se godi vsem Varteks?.; vim prodajalcem po SloveniJ1 in po vsej Jugoslaviji, le s to r3' zliko, da v drugih republikah 5 tako nizkimi plačami še neka; ko shajajo, v Sloveniji pa °! več mogoče. Zato bodo mora«! sindikati resnično takoj neka) ukreniti! D Sedej: Krajevna skupnost Orehek-Drulovka K vsakemu dinarju še devetnajst Orehek-Drulovka, 21. avgusta - Tako se bogati krajevno družbeno premoženje. Čeprav letos ob krajevnem prazniku v bogatem športnem in svečanem programu praznovanja ni posebnih otvoritev novih pridobitev, kar je bilo v preteklih letih v krajevni skupnosti Orehek-Drulovka v kranjski občini ob krajevnem prazniku kar neke vrste pravilo, pa so vendarle tudi zadnje leto nadaljevali z aktivnostmi na različnih področjih. K vsakemu rednemu dinarju, ki so ga dobili za delo krajevne skupnosti, so dodali še devetnajst dinarjev. In na ta način so uresničili več pomembnih ciljev. V športnrem parku so na primer postavili večnamenski leseni objekt. Nadaljevali so z deli pri izgradnji kabelsko distribucijskega sistema. Obnavljali so cestni odsek od trgovine do nadvoza, s čimer bodo zagotovili večjo varnost pešcev in predvsem šolarjev. Za celotno krajevno skupnost so poskrbeli tudi za nove zabojnike za odpadke in nenazadnje velja omeniti, da so uvedli v krajevni skupnosti še eno krajevno priznanje in sicer Veliko plaketo. "Delo sveta in skupščine krajevne skupnosti je usklajeno in tudi vse krajevne družbenopolitične organizacije so v glavnem uspešno uresničevale svoje programe," ugotavlja predsednik krajevne konference socialistične zveze Janez Frelih. "Izjema je pravzaprav le mladinska organizacija, ki se nekako ne znajde v organiziranosti, čeprav pa so mladi v naši krajevni skupnosti aktivni na različnih področjih, predvsem pa v športu. Največ napora je bilo to leto vloženega, in tudi največja pridobitev je, v izgradnjo kabelsko distribucijskega sistema. Akcija še ni povsem gotova, saj tudi novo naselje v Drulovki še ni povsem dograjeno." Medtem ko zadnja leta v krajevni skupnosti beležijo vsestransko izredno delovno razpoloženje med krajani, se hkrati zavedajo, da bodo v delo in dogajanje kaj kmalu morali vključiti nove domačine, saj se bo krajevna skupnost z izgradnjo v Drulovki podvojila. Zdaj je že vseljenih 52 stanovanj, ko pa bo nova soseska zgrajena, bo krajevna skupnost imela okrog Janez Frelih 3000 prebivalcev. Predsednik socialistične zveze Janez Frelih pravi, da delo v organih krajevne skupnosti dobro poteka tudi po soseskah, slabše pa je to v socialistični zvezi. In čeprav v socialistični zvezi še iščejo model, kako naj bi se v prihodnje organizirali, po drugi strani ne beležijo nekih teženj po novih zvezah in vsebinsko političnih opredelitvah. "Mislim, da je skupščinska organiziranost naše krajevne skupnosti kar pravšen model," ocenjuje predsednik skupščine krajevne skupnosti Vladimir Lah. "V samoupravnih organih so danes zastopani vsi krajani in vse zvrsti in pri iskanju skupnih ciljev zato ni zadreg. Seveda pa bi z rednim dinarjem lahko malo naredili. Le s sodelovanjem podjetij, pri katerih pa prednjači Sava, in z delom krajanov, nam uspeva, da k vsakemu rednemu dinarju dodamo še devetnajst do dvajset novih. Tako se danes v naši skupnosti bogati krajevno družbeno premoženje." Še vedno pa imajo v krajevni skupnosti tudi načrte in potrebe, ki pa jim kljub dobri organizirano-I sti in pomoči sami ne bodo kos. To so trgovina, osemletna osnovna šola, vrtec, družbeni prostori in podobno. Na vse to že nekaj časa opozarjajo v občinskih skupščinskih klopeh in preko delegacij v samoupravnih interesnih skupnostih. Vendar pravega odziva ni. Zdaj so se zato odločili, da bodo kar zadeva trgovino počakali do jeseni in če se takrat Živila ne bodo izjasnila in odločila, bodo rešitev te- Minuli petek so krajevni praznik proslavili s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti. Osrednja svečanost, medtem ko bodo ves teden na programu različne športne prireditve, pa bo ta teden v soboto, 26. avgusta, ko bodo ob 18.uri pri šoli na Orehku podelili letošnja krajevna priznanja, borci pa bodo razvili svoj prapor. Po končanem kulturnem programu pa bo družabno srečanje za vse krajane. .....* / j, ■ %:< Vladimir Lah Pomembna pridobitev bo obnovljen cestni odsek od trgovine do nadvoza na Orehku... ga problema ponudili zasebnikom, za kar je že precejšnje zanimanje. Pa tudi na drugih področjih dejavnosti bodo morali ubrati jeseni to pot, če se "družba" ne zmeni za reševanje problemov, ki bi morali biti pravzaprav že rešeni ali pa začeti. V prihodnje pa nameravajo za delo še posebej zainteresirati mlade. Ker bo kmalu zgrajen kabelsko distribucijski sistem, bodo mladim ponudili skrb nad internim TV programom, od katerega si, kar zadeva obveščanje (čeprav imajo tudi svoj krajevni časopis) v prihodnje veliko obetajo. A. Žalar OKA na Gorenjskem sejmu - Podjetje Slovenijales trgovina, ki je na letošnjem Gorenjskem sejmu (v nedeljo so ga zaprli) poskrbelo za več zanimivosti, je razstavilo tudi sovjetski avtomobil OKA. Avto izgleda, kot da bi bil sestavljen iz dveh delov; spredaj iz Renaul-tovega R5, zadaj pa iz Fiatovega Uno. Tokrat je šlo seveda za vzorec, avto pa bo pri nas v prodaji leta 1991. Slovenijales bo pri nas poiskal kooperante za izdelovanje tega avtomobila. Poraba goriva bo od 3 do 3,5 litra na 100 kilometrov, cena pa bo okrog 5.500 nemških mark. - A. Ž. - Foto: F. Perdan Večer ob bajerju Kokrica - Prizadevni člani Turističnega društva Kokrica prirejajo v počastitev krajevnega praznika v soboto, 26. avgusta, že peto tradicionalno kulturno zabavno prireditev Večer ob bajerju. Prireditev bo pri brunarici Turističnega društva ob Čukovem bajerju, začela pa se bo ob 18. uri. Najprej se bodo v kulturnem Programu predstavili domačini, potem pa bo modna revija nekaterih kranjskih butikov. Na programu imajo tudi razne igre in ples. Ko pa se bo zmračilo, bodo na bajerju prižgali lučke iz jajčnih lupinic. Za ples in zabavo bo na prireditvi igral ansambel Zvon. A. Ž. Srečanje v Ribnem Ribno pri Bledu - Lovsko kinološko društvo Gorenjske, letos skupaj z zvezo lovskih družin Gorenjske in lovsko družino Jelovica, že šestič organizira srečanje v Ribnem. Prireditev bo v soboto, 26. avgusta, začela pa se bo ob 13. uri z otvoritvijo razstave •ovskih trofej Gorenjske. Po pozdravu ob 14. uri bo ob 14.30 nastop šolanih psov, ob 16. uri pa se bo začela družabno zabavna Prireditev, na kateri bo igral ansambel Karavanke. Popoldne od 14. do 18. ure bo na prireditvi tudi sejem lovskih psov, sicer pa bodo program popestrili tudi Gorenjski lovski rogisti, škofjeloški lovski pevski zbor in prapori lovskih družin z Gorenjske. Na vrsti so otroci Kranj, avgusta - Tistih nekaj dni, ko je Romana Kranjčan po eno uro pod večer na Gorenjskem sejmu zabavala otroke, bo mulčkom ostalo v nepozabnem spominu. Saj so držali za čisto pravi mikrofon in vanj peli, recitirali, pripovedovali šale in pravljice, Romana pa jim je pripravila še pravi mali kviz o glasbenih inštrumentih. O, ko bi vi videli, kako dobro so bili narisani trombon, boben, klarinet, flavta, harmonika! Da bi počil od smeha! Vse kaže, da smo Gorenjci dobili novega Šifrerja. Romana Ogrin, že nekaj let poročena Kranjčan, ki je svoje dni pela pri tako znanih ansamblih kot so Dvanajsto nadstropje, Sibila in Rž, zdaj pa sodeluje pri pop skupini Romana in superband, se posveča posebej otrokom. Učiteljica je po poklicu, zato ji delo z otroki leži. No, Tržičani so že od nekdaj, ko se je še skorajda sama igrala z otroki na dvorišču stolpnice, govorili, da zna z otroki. Vedno so se radi zbirali okrog nje. In koje pred tremi leti postala mamica svojemu Kristijanu, in so ji otroci postali še bližji, se ji je zazdelo, da je njeno poslanstvo prav tu. Pri otrocih. Na vseh prireditvah, posebno če se začno popoldne, so tudi otroci. Da ne bi brezglavo letali sem in tja po zabaviščnem prostoru, da bi se mamicam vsaj malo ohladila ušesa, jih je sklenila za kakšno urico zamotiti. Lani na prireditvi na Šobcu, ko je bil tam Dan zabave in veselja, se je prvič poskusila v tem novem žanru. Takrat jih je zamotila le bolj s kitaro in še kaj jim je zapela zraven, kasneje pa je naštudirala pravi pravcati program. Na njeni uri otroci plešejo, pojo, se nauče novih pesmic o muckih, murnčkih se igrajo z lutkami. Najbolj imeniten je pa kviz o glasbenih inštrumentih. Prijatelj Frenk Kejžar z Jesenic ji je narisal kakšnih petnajst različnih inštrumentov in jih živo upodobil. V kratkem pa bo izšla tudi njena prva kaseta, na kateri bodo posnete pesmice o živalih, ki imajo seveda človeške lastnosti. "Takrat," pravi Romana," me bodo otroci bolje spoznali. Šifrerja pač že poznajo iz vseh Živ-žavov, jaz pa na tovrstno sceno šele prihajam. Vendar mislim, da mi je prav to na kožo pisano." Pa vendarle Romana Kranjčan tudi v svoji novi profesionalnosti ni tako nepoznana. Saj je že skorajda vnaprej razprodana. Za Gorenjski sejem si je utegnila vzeti le tri popoldneve, potem pa je morala v Crno na Koroškem, nato v Prevalje in še v druge kraje na Koroškem in Štajerskem. Kdaj jo bomo na Gorenjskem spet videli in slišali, ne vemo, bo pa oktobra izšla pjena kaseta, za katero je glasbo napisal njen mož Lojze Kranjčan, in ki jo bo zagotovo vsak malček hotel imeti doma. Torej, če ne v živo, bo Romana vsaj na kaseti! rj. Dolenc Na skupni in zelo zahtevni sobotni vaji je sodelovalo prek sedemdeset gasilcev... Uspela vaja na Jezerskem Gasilci ne poznajo mej Jezersko, 19. avgusta - Sobotna zahtevna gasilska vaja na Jezerskem je organizacijsko in izvedbeno oziroma strokovno uspela, kot da bi jo pripravili in v njej sodelovali sami poklicni gasilci. Pa vendar je bila po lanskem prvem skupnem srečanju na Jezerskem letos to druga takšna vaja, v kateri so poleg domačih gasilcev z Jezerskega, ki so jo pripravili in vodili, sodelovali tudi gasilci iz pobratenega društva Črna na Koroškem in gasilci iz Železne Kaple, ki je pobratena s kranjsko občino. Po končani vaji pa so vsi z zadovoljstvom tudi ugotovili, da gasilci pri delu in srečanjih ne poznajo mej. Štiriinsedemdeset gasilcev iz vseh treh društev si je zadalo nalogo, da s tremi motornimi brizgalnami "spravijo" vodo po ceveh 1300 metrov daleč in pri tem premagajo višinsko razliko 16o metrov. Namišljeni požar so gasili na kmetiji Viktorja Robnika, po domače Mošnika, na Spodnjem Jezerskem 21, ki gospodari skupaj s sinom Damjanom kar 990 metrov nad morjem. Kot rečeno, je gasilcem uspelo. Ob enotni organizaciji in kljub različni tehnologiji, so od trenutka, ko se je akcija začela pred gasilskim domom na Jezerskem, da so prišli z avtomobili do nekaj kilometrov oddaljene Mošnikove žage in od tam potiskali vodo naprej z motornimi brizgalnami do Mošnika, potrebovali 27 minut. Strokovnjaki občinskih gasilskih zvez iz Kranja in Velikovca so ocenili, da so vsi pokazali izredno dobro telesno in strokovno usposobljenost. Kot rečeno, so akcijo pripravili gasilci z Jezerskega, kjer je predsednik društva Dušan Šemrov, vodil pa jo je poveljnik gasilcev z Jezerskega Franc Polajnar. Skupni nastop gasilcev pa so si ogledali tudi predstaviki kranjske občine skupaj s predsednikom izvršnega sveta Henrikom Peterneljem in predstavniki Železne Kaple z županom dr. Dieterjem Hallerjem. Oba sta gasilcem čestitala in pozdravila tovrstno sodelovanje. Občinska gasilska zveza Kranj pa je odlikovala gasilski društvi Črna na Koroškem in Železna Kapla. A. Žalar Visoko nad domačije na Jezerskem so gasilci prišli z vodo do Mošnika v 27 minutah... Merkator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske Kranj, TOZD AGROMEHANIKA, Kranj-Hrastje 52/a Po sklepu DS objavljamo LICITACIJO osnovnih sredstev — Tovorno vozilo CIMOS (furgon) neregistrirano izklicna cena din 10.000.000 — Zastava 101 GT 55/5 izklicna cena din 30.000.000 — Dva kombnija IMV 1600 izklicna cena din 15.000.000 — Knjižni stroj ASCOTA izklicna cena din 2.000.000 Licitacija bo v petek, 8. septembra 1989, ob 12 uri v Hrastju 52/a. Licitacije se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije položijo 10 odstotno varščino. ureja ANDREJ ŽALAR ŠIEJIGLAS 4. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI Torek, 22. avgusta 1989 TA MESEC NA VRTU Za zimsko cvetenje v hladnih prostorih so zelo primerne tro-bentice. Za ta namen jih avgusta posadimo v lonce. Primerne so samo zdrave in dobro razvite rastline. Slabotne bodo komaj kaj cvetele. Pred sajenjem rastline temeljito zalijemo, da ohranimo sprijeto koreninsko grudo. Izkopavamo jih z ročno lopatico. Koreninske grude naj bo toliko, dajo bomo lahko posadili v srednje velik lonček. Sadimo kar v navadno vrtno zemljo. Po sajenju vglobimo lonce na isto mesto do vrha in jih redno zalivamo. V zemlji, ki jo imamo za presajanje sobnih rastlin, se poleti radi razmnožijo beli črvički. Ko se pojavijo, je zadosten znak, da smo preveč polivali. Živijo namreč samo v dokaj mokri zemlji in tam se tudi hitro razmnožujejo. Kjer se pojavijo množično, nevarno ogrožajo korenine in s tem tudi celotno rastlino. Kdor skrbi, da ni kup zemlje premoker in se pred zalivanjem posuši vsaj zgornji del, temu se ni treba bati. Proti belim črvičkom uporabljamo E sredstva, poprašimo jih po vrhu. Še bolj preprosto in naravno pa je, če po vrhu potrosimo suho mivko; ta povzroča, da se na vrhu zemlja hitro osuši, s tem pa prepečuje razvoj tega škodljivca. Za vzgojo sadik pelargonij za naslednje leto režemo potaknjence že avgusta. Režemo kratke stranske poganjke. Te previdno odkrhnemo. Taki potaknjenci se hitro in brez izgub ukoreni-nijo. Vrhnje poganjke, ki ponavadi močno rastejo, odrežemo z ostrim nožem tik pod listom. Potaknjenec naj ne bo ne premlad ne prestar. Odrezani potaknjenci ostanejo en dan neposajeni. Sadimo jih šele drugi dan, ko malo ovenijo. S tem preprečimo gnitje in pospešimo koreninjenje. Potaknjence pelargonij posadimo kar v lonce s premerom 7 do 8 cm, napolnjene s peščeno kompostnico. Peska naj bo približno četrtino. Zemljo v loncu dobro pritisnemo, sicer se rado zgodi, da se ob zalivanju prevrnejo potaknjenci, zlasti tisti, ki so razmeroma težki. V zemljo jih smemo namreč saditi le centimeter globoko. Po saditvi še enkrat pritisnemo zemljo. Posajene potaknjnence pelargonij postavimo na svetlo okno in jih do ukorenitve le zmerno zalivamo. Najbolje je, če jih takoj po sajenju pošteno zalijemo, potem pa počakamo, da se gornja plast zemlje posuši. Tudi pozneje zalivamo tako, da ostane zemlja samo zmerno mokra. Sonce tem potaknjencem ne škoduje. Kontrastne barve Tipično za najnovejši modni trend letošnje jeseni so kombinacije barv: rumena in zelena, lila in črna, rožnata in modra. V modelih pa se je kot modni hit izvila na dan kratka jakna, ki sega samo do pasu, se dvo-redno zapenja, je brez ovratnika in ima široka, poudarjena ramena. Naš model, ki prihaja s pariških mostov, nosi takšno jakno v močni zeleni barvi, zraven pa hlače, široko krojene v rumeni senf barvi. Čevlji in rokavice so v bordo rdeči barvi, nogavice in pulover z malce višjim ovratnikom pa sta črna. Torej, če bomo hotele biti moderne, bo treba spet seči globoko v žep, kajti za takšno modo bo verjetno treba čez mejo. Ko nam je vroče Jogurt s sodavico Lahko pa se potolažimo tudi z drugo modno napovedjo, ki pravi, da se bo to jesen nosilo prav vse, kar pač sami hočemo, v čemer se najbolje počutimo, pa moda gor ali dol. Mislim, da se bomo bolj ogrevali za zadnje. D.D. POSKUSIMO ŠE ME Paprike s paradižniki 5 zelenih mesnatih paprik, 5 lepih zrelih paradižnikov, 1 debela čebula, 4 žlice olja, sol in poper; za porcijo še eno ali dve jajci Čebulo zrežemo na tanke lističe in jo svetlo prepražimo na vročem olju. Dodamo očiščeno papriko, ki ji prej odstranimo seme in zrežemo na rezance. Ko paprika upade, dodamo olupljene in narezane paradižnike. Lažeje jih lupimo, če jih za nekaj trenutkov potočimo v krop ali poparimo. Solimo, popramo in dušimo, da se sok precej posuši. Tedaj prilijemo razžvrkljana, soljena in poprana jajca. Ko zakrknejo, jed ponudimo. Jogurt dobro ohladimo, ga razdelimo v kozarce ali skodelice do polovice, nato nabrizgamo do vrha z ohlajeno sodavico ali prilijemo mineralno vodo (radensko). Spiti moramo takoj. Pijača dobro odžeja in ohladi. Domača oranžada 1 1 vode, 1 1/2 kg sladkorja, 30 g citronske kisline, 1 velika žlica limoninih olupkov, 1 velika žlica pomarančnih olupkov. Sladkor poparimo z 1 litrom kropa. Dodamo citronsko kislino, sesekljane limonine in pomarančne lupine. Ohladimo in nali-jemo v steklenice. Pijemo razredčeno. Drži se dobro. Uporabljati pa smemo le olupke neškropljenih limon in pomaranč, še prav posebno, če to pijačo pripravljamo v večjih količinah. Pijača iz bezgovih jagod Čaj iz bezgovih jagod, na 1 liter čaja 1 kozarec lahkega rdečega vina, 1 - 2 žlici sladkorja. Skuhamo čaj, ga precedimo in ohladimo, primešamo vino in sladkor. Sladko ne sme biti preveč, ker premalo odžeja. Ponudimo dobro ohlajeno. Limonada s čajem 6 1 vode, 1/2 kg sladkorja, 2 limoni narezani na rezine, 1 velika žlica ruskega čaja, približno pol kozarca vinskega ali sadnega kisa. Vrelo vodo zlijemo na sladkor, narezano limono in čaj. Pokrito pustimo pol ure, nato precedimo.Prilijemo kis in zmešamo. Pijačo nalijemo v steklenice in jih naslednji dan zapremo z zama-ški. V osmih dneh je pijača dobra za pitje. Hraniti jo moramo na hladnem in hitro porabiti. Paradižniki z jajci Ljubezen je privatni svetovni dogodek Polgar 1 kg lepih zrelih paradižnikov, 3 debele čebule, sladka paprika, 3 žlice masti ali olja, sol, 5 do 6 jajc Na masti ali olju zarumenimo drobno zrezano čebulo. Dodamo rezine paradižnika, boljše olupljenega. Malo solimo. Dušimo in večkrat pomešamo, da se paradižnik ne prime dna. Ko se sok precej posuši, potresemo s sladko papriko in primešamo stepena in soljena jajca. Skupaj pečemo kakih pet minut. Premešamo in postavimo na mizo s pire krompiriem. Kako pravilno pripravljamo solato? Star francoski pregovor navaja recept: olje naj vliva na solato potratnež, stiskač naj ji doda soli, kisa in začimb, zmeša pa jo naj norec, ki v vsaki stvari pretirava. Torej: veliko olja, zelo malo soli, kisa in začimb ter zelo dobro premešati. Česa si med počitnicami ne želimo? Najbolj sovražim vsako misel na šolo. - Rok Jekovec Nič kaj rada ne okopavam na polju. - Martina Pernuš Razjezi me, če me mami priganja k pospravljanju sobe. -Aleksandra Ciperle Najbolj sovražim žaganje drv, ker to delo vselej preložimo ravno na počitnice. - Ana Draksler Najbolj sovražim dež, ki ti lahko pokvari načrte. Tudi bolezen ni nič kaj prijetna. Zato upam, da se to dvoje ne bo zgodilo. -Grega Štros Zelo sovražim kuhanje kosila in pospravljanje v stanovanju. -Mojca MiklavČič Jezen sem, če mi mami prepove gledanje oddaje Poletna noč. - Matej Rogelj Med počitnicami bo koza dobila mladička in zato ne bi nič rada šla na morje. Tudi na vrtu ne delam preveč rada. - Elena Hribernik Najhujša bi bila novica o kakšni novi vojni. - Jasmin Musić Ne maram dežja in pospravljanja stanovanja. - Gašper Gaber Ne želim vojne. - Jaka Bizjak Učenci 5. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor MOŽGANSKI TRENING fiULOPl) REZERVIRANO ZA ZVEZDE Če ne bi bilo tole, bi bilo dolgočasno. Imam jo rada, čeprav se je treba učiti. (Belinda, 5. c Čopa Kranj) OŠ Matije A- * z. SA-OUA 5. 4sJL0MI A. 3AX M**JSX ' r Pismo prijateljici Čao, haj! Kako si kaj? Ali se dobro imaš? Ali veliko prijateljic imaš? Toda me, nekdanje prijateljice, bi rade obiskale te. Ampak kako? Aha, tako. V petek k tebi pridemo in ti za rojstni dan voščimo. In, ne pozabi, kaj za pod zob nam pripravi. Anica Jagodic, 5. a r. OŠ Davorina Jenka Cerklje Preštej Anki muca v vodo skoči, svoje štiri tačke zmoči. Štiri račke prepodi, osem nog pred njo zbeži. Osem nog našteje Anka, štiri mačje ji še manjka. Štiri mačje še doda, skupaj jih dvanajst ima. Anka v hišo gre vesela, saj vse tačke je preštela. Ana Bohinc, 1. b r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Kaj pravite, kje preživlja počitnice Matija Demšar (4. a OŠ Franceta Prešerna Kranj)? MORDA NISTE VEDELI Kepica Spomladi je muca Aša skotila majhnega belega mladička. Ime sem mu dala Kepica, ker je bel. Pri jedi mlaska, kar dela vsak mucek. Najraje je meso, miške ali pije mleko. Miške še ne zna sam uloviti, zato mu jo prinese Aša. Kremplje si brusi ob drevesna debla. Najraje pleza na slivo, na kateri visi ptičja krmil-nica. Pred psičkose rad spremeni v kamelo. Kadar mu dam kakšen priboljšek, se mi pridobrika z mijavkanjem, kadar pa je jezen, se našopiri. Če pricaplja v kuhinjo, ga okaram, Kepica pa steče ven. Najraje se igra z žogico iz plastike. To muco imam najrajši. Katarina Rozman, 3. r. OŠ Ovsiše Živjo! Danes vam bom predstavila Timothvja Daltona, ki ga zadnje čase srečujemo v novem filmu Jamesa Bonda 007, LICENCE TO KILL. TIMOTHY DAL-TON se je rodil 21. marca 1946 v Colwyn Bayu (Wal-les) v Veliki Britaniji. Ko se je izučil igralskega poklica, je postal član NATIONAL YOUTH THEA-TRA in svoje igralske sposobnosti pokazal v igrah Beneški trgovec in Rihard II. Leta 1967 je ob Katherine Hapburn in Petru OToolu zaigral kralja Filipa Avgusta v filmu LEV POZIMI. Kljub pohvalnim kritikam se je Timothv spet posvetil gledališču. Na filmskih platnih pa seje pojavil zopet leta 1970 v filmih CROMVVELL in VIHARNI VRH. Leto pozneje je ob Vanessi Redgrave igral v filmu Marija Škotska. Kmalu je postal član znamenite ROYAL SHAKESPEARE COMPANY in tri leta igral samo v gledališču. Še isto leto je dosegel vrhunec s filmom PERMISSION TO KILL. Timothv je posnel tudi nekaj filmov, ki pa niso dosegli večjega uspeha: AGATHA, FLASH GORDON, COCO CHANEL, THE DOCTOR AND THE DEVILS, BRENDA STARR, THE MAN WHO KNEW LOVE... Naj omenim še nekaj njegovih nadaljevank: COLORADO, JANE EYER, GOSPODAR BALANTREJ-SK1, GREHI in MISTRALOVA HČI. Pravi preobrat pa je Timothv doživel z vlogo agenta JAMESA BONDA v filmu THE LIVING DAYLIGHTS, kjer se Timothv podaja v neverjetneakcije in nevarnosti. V filmu je igrala tudi plavolasa Marvam D'Abo kot Bondova izvoljenka. Zaradi uspeha, ki gaje Timothv dosegel s prvim filmom, seje odločil posneti še nove dogodivščine o Jamesu Bondu. Drugi film se imenuje LICENCE TO KILL (Dovoljenje za ubijanje) in je po ocenah kritikov tudi uspešen. Timothv se ob kopici lepih deklet (Carev Lo-well, Talisa Soto, Sita VVhite) podaja v nove dogodivščine Jamesa Bonda. V zasebnem življenju Timothv zelo rad prebira knjige in potuje. Za tiste, ki so navdušeni nad Timothvjem, pa prilagam še naslov: TIMOTHY DALTON, c/o J. Michael Bloom Ltd., 9200 Sunset Blvd., Suite 710, Los Angeles, Ca. 90069, USA. Adijo, Kdaj je bilo prvo mednarodno tekmovanje v teku v naravi? Prvo mednarodno tekmovanje teku v naravi (cross-country) je bilo 20. marca 1898 v Parizu. Na 14.500 metrov dolgi progi so se pomerili Angleži in Francozi. Marjeta ^eja^LSAJELO^^^ Bo prišlo tudi na Gorenjskem do zapiranja kinodvoran NOSTALGIJA VELIKEGA EKRANA Vse kaže, da se tegobe s katerimi se ta čas ubada kultura, neustavljivo selijo tudi na področje filma. Pred časom je bilo slovenski javnosti lansirano pismo v katerem se govori o težavah Viba filma, pred nekaj dnevi so bili sporočeni tudi porazni podatki o odkupu novih filmskih naslovov, vedno glasneje pa se govori tudi o rdečih številkah v poslovanju kinematografskih podjetij. O tem, kakšno je stanje na Gorenjskem, govori za bralce Gorenjskega glasa direktor kranjskega Kina Ivo Trilar. Kako si razlagate podatek, da je bilo letos odkupljenih samo dvajset novih filmov pa še od tega jih je šest rezerviranih zgolj za ljubitelje pornografije? "Ta podatek se verjetno nanaša na filme, ki bodo šteti v novi fond za prihodnje leto. Mislim, da končno število ne bo ostalo tako nizko, saj se praviloma takrat, ko gredo filmi v kinodvorane izkaže, da le ni tako malo novosti, čeprav moram po drugi strani seveda ugotoviti, da nam tovrstni fond pada že nekaj let zaporedoma. Enostavno ni dovolj denarja na nabavo novih kvalitetnih filmov. Mogoče bi tu veljalo kot primer omeniti Kinematografe Zagreb, kjer so med seboj združili filmsko distribucijo in prikazovanje filmov, hkrati pa imajo tudi manjši delež denarja za financiranje domače filmske proizvodnje." V Sloveniji je potemtakem pač vse drugače, ob ostalem imamo namreč samo enega distributerja in še ta se je očitno znašel v nepremostljivih težavah? "Točno. Slovenci premoremo eno samo distributersko hišo Vesna film, kaj vse pa se dogaja ta čas z njo tudi sam prebiram in dobivam informacije iz dnevnega časopisja. V tem sklopu je vsekakor zanimiv podatek, da Vesna film ni distributer vsem slovenskim filmom, kar bi narekovala neka logika stvari. Ko že omenjam slovenski film, je verjetno zanimivo vedeti, da so rezultati ankete, ki je bila pripravljena pred leti pokazali, da v drugih jugoslovanskih republikah izrazito ocenjujejo, da je slovenski film vse preveč hermetičen. Marsik- je tako velja, da ga uvrstijo na program le zaradi osebnih po-znanstvev v distributerki mreži, ni pa nič novega, če se za film zgolj plača, kot da bi ga predvajali v resnici pa sploh ne pride v dvorane." Če izpustiva konkretne številke ste vseeno tudi sami potrdili, da je iz leta v leto manj novih filmskih naslovov. Kam vse to pelje? "Manj filmov za seboj seveda povleče celo vrsto problemov. Eden od njih je vsekakor tudi veliko težje oblikovanje kvalitetnega in čimbolj pestrega programa v kinodvoranah. Lani smo naprimer na Gorenjskem prevrteli okrog 120 premier, kako pa je to izgledalo v praksi, bodo najbolje vedeli presoditi obiskovalci sami. Če pa bo res še naprej tako drastično padala številka novih uvoženih filmov, bo ena od posledic tega zanesljivo tudi ukinjanje posameznih kinodvoran." Tudi na Gorenjskem? "Če bo šlo naprej v enaki smeri in če ne bomo naprimer s kulturnimi skupnostmi našli skupnega jezika oziroma, če nasploh ne bomo dokončno uredili našega statusa navzven, verjetno tudi." Iz vaših odgovorov bi lahko sledilo tudi dejstvo, da opazno upada število tistih, ki si želijo ogledati filme na velikem ekranu, je temu res tako? "Če primerjamo z lanskim letom potem v Kinu Kranj beležimo kar 32 odstotni padec obiska. Če na hitro preletim podatke o naših velikih kinodvoranah potem je padec največji v kranjskem Storžiču (41 odstotkov) in v Tržiču (39 odstotkov)." Likovna dela na Jesenicah DVOJNO SPOROČILO Obiskovalcem razstavnega salona Dolik so do konca avgusta na ogled likovna dela avstrijskega slikarja VVilhelma Bahra in slovenskega kolega Karla Kuharja. »Motivacija "umetnosti kamnov" Bahra (akademskega slikarja, člana umetniškega društva Koroške), ki se razodeva v mnogoobraznih objektih, je uzavestil čutnost kamna, materiala, ki diha zgodovino zemlje. Umetnik ne izziva dragocenega, plemenitega kamna, ampak navaden, ponavadi neopazen najdenec, ki ga je narava obdelovala tisočletja, ki je potoval z vodo, dokler ga ni obru-šenega in oblikovanega odložila na bregu,« meni med drugim v programskem lističu lise Bromme (prevod Marjete Domelj). Drugi del razstave pa tvori Karlo Kuhar, član društva slovenskih likovnih umetnikov, sicer kranjčan, o katerem pa dr. Cene Avguštin med drugim pravi: »Za ustvarjalna Kuharjeva dela je značilna analitična metoda pristopa k slikarskemu objektu. Težnja po razčlenjevanju celote v dele je prisotna od njegovih prvih slikarskih poskusov pa vse do danes, ko se je pri nas in pri sosedih uveljavil kot zanimiv in pomemben slikar.« V. B. I Kletni prostor kranjske Prešernove hiše je, kot pravijo poznavalci, zelo hvaležen do ambientalnih razstav, simpatičnost pa kaže tudi do fotografij. Da je temu res tako se lahko prepričate tudi v teh dneh, ko svoja dela razstavlja Jože Zaplotnik. Foto: V. Be-šter Ivo Trilar, direktor Kina Kranj Manj obiskovalcev pomeni tudi manj denarja? "Vsekakor, reči pa velja, da je v celi državi opaziti nekje večji drugje manjši usip obiskovalcev. Dvorane ostajajo vedno bolj prazne." In v čem poleg vse manj filmske izbire še vidite vzroke za takšno stanje? "Izdvojil bi samo dva vzroka. Eden je vsekakor video, ki je pri nas še vedno v posebnem lahko bi rekel celo priviligira-nem položaju, namreč nihče se ne drži pravil igre, posebnih zakonov za to področje pa tako in tako še ne poznamo. Glavni vzrok upadanju obiska pa je seveda drugje - skorajda katastrofalen padec standarda se mora poznati tudi na našem področju, kar je na svoj način povsem razumljivo. Če boš imel na izbiro, da lahko denar porabiš za osnovne življenjske potrebščine ali za kulturo, je odgovor povsem jasen." Imajo vsi ti pokazatelji svoj odmev tudi že na Gorenjskem? "Vedno bolj; v posameznih dvoranah smo naprimer v zadnjem času zmanjšali število ki-nopredstav. Po drugi strani pa smo v kranjskem Centru med poletnimi počitnicami pripravili dvakrat tedensko otroške matineje, kajti menili smo, da tudi dopust vedno bolj postaja luk-sus in bo marsikateri otrok večino počitnic ostal doma. Verjetno res, samo po obisku, ki ga beležimo na teh predstavah, temu ni tako, kajti na posamezni matineji je bilo največ 49 obiskovalcev in najmanj 6. Hkrati se seveda zavedamo, da poletje ni ravno čas, ko bi ljudje drveli v zaprte kinodvorane." Sami ste mi položili besede v usta - letni kino? "Nekateri bi rekli, tudi letni kino ni več tisto kar je bil včasih. Podatki namreč govorijo, da je nestabilno vreme pokvarilo prenekatero predstavo v obmorskih krajih, kaj šele v našem podnebju. Vseeno bi rekel, da bi se ob razumevanju ustreznih struktur lahko našel v Kranju skupen jezik pri takšnem projektu na vrtu gradu Kieselstein, ki bi lahko prera-stel v širše letno prizorišče." Počasi prihaja jesen. Kako bo z akcijo "Pula po Puli", filmskim gledališčem, filmskimi četrtki? "Tako filmsko gledališče kot filmski četrtki bodo ostali še naprej, kako konkretno pa bo s "Pulo po Puli" vam še ne vem povedati, kajti o tem se bomo konkretno dogovorili v teh dneh na samem Puljskem festivalu." Vine Bešter Ansambel za staro glasbo 415 INTERNATIONAL Po zapisih o radovljiški mednarodni poletni akademiji za staro glasbo objavljamo še kratek sestavek o drugem posebnem projektu Klemena Ramovša. Gre za ansambel za staro glasbo, ki ga na njegovo povabilo sestavljajo glasbeniki najvišjega umetniškega nivoja in z bogato prakso komornega muziciranja iz različnih delov Evrope, kot piše v informativno-propagandnem lepaku. Zasedba ansambla se sicer lahko po potrebi tudi spreminja glede na posamezno turnejo, snemanje ali konkreten glasbeni projekt. V tej fleksibilnosti gre iskati hkrati tudi možnosti zelo različnega muziciranja baročne glasfe. Med glasbeniki, ki so vabljeni k sodelovanju z ansamblom 415 International, za posamezne programe se omenjajo imena Miklos Spanvi iz Madžarske (čembalo), Lucy Hallman Russell iz ZDA (čembalo), Andreas Kroper iz Avstrije (baročna prečna flavta) in Caroline Boersma iz Nizozemske (baročni violončelo). V stalnejši (osnovni) ekipi pa poleg Klemena Ramovša (kljunasta Flavta) sodelujejo tudi Paolo Faldi(baročna oboa in kljunasta flavta), Thomas Fritzsch (baročni violončelo in viola de gamba) in Shalev Ad - El (čembalo). Njihovi biografski podatki so več kot zgovorni - Ramovš je diplomiral iz kljunaste flavte z najvišjo možno oceno na Visoki šoli za glasbo v avstrijskem Gradcu, ima nagrado avstrijskega Zveznega ministrstva za znanost in razvoj in je častni svetovalec odbora za raziskavo Ameriškega biografskega centra. Faldi je pred dvemi leti zmagal na mednarodnem tekmovanju za prvo oboo Baročnega orkestra Evropske skupnosti in je sicer profesor za kljunasto flavto na Konzervatoriju v Vicenci. Ftitzsch deluje kot svobodni umetnik, leta 1977 pa je prejel Malo Schumannovo nagrado mesta Zvvickau, kjer je tudi študiral; Shalev pa ima v svoji vitrini prvo nagrado z glasbenega tekmovanja Francois Shapira, kar je najbolj ugledna izraelska glasbena nagrada, sicer pa kot dirigent in čembalist koncertira z raznimi ansambli po vsej Evropi. Pred petimi dnevi seje v Pulju pričel tradicionalni festival jugoslovanskega igranega filma, ki bo trajal do 25. avgusta. Tradicija se bo tokrat, kot govorijo poročila, le malo prilagodila sedanjim razmeram, tako si bo širša publika lahko 15 filmov ogledala v areni vse filme, ki jih je letos 25 pa bo moč videti v prenovljenem Istrskem narodnem gledališču. V Pulju bodo v konkurenci za nagrade, ki jih bo letos kar 16, tudi trije slovenski celovečerni filmi - Kavarna Astoria Jožeta Pogačnika, Remington Damjana Kozoleta in (premiemo) Coprnica Zofka Matije Milčinskega. Iz sveta domačega filma PULJSKI FESTIVAL KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akademski slikar Daniel Demšar, v kletnih prostorih pa so na ogled barvne fotografije Jožeta Zaplotnika. B MecTHH xitiim cm .iuvko oi .ie iale pa urraBO LopeiijcKii KpaJH mi .ijy ije b čutimo Javorci ^rttm^mi^A v kot Poljanci. Od nekdaj smo držali le do Javorij: sem hodimo v gostilno, v trgovino, tu se udeležujemo družabnega življenja, skratka, sodimo sem gor." Pavle Hafner OD KAIRA DO ASUANA potovanje skozi zgodovino faraonov 9 Ves svet je bil vznemirjen, ko je izvedel o gradnji velike asuanske pregrade, katere akumulacijska voda bo poplavila tempelj ABU -SIMBEL. Ves kulturni svet seje pričel bojevati za ohranitev tega veličastnega spomenika. Izdelani so bli razni predlogi za ohranitev mogočnega spomenika. Ruski strokovnjaki so izdelali predlog z obrambnim betonskim zidom, ki bi zadrževal vodno maso pred poplavljenjem. Ta zamisel ni bila izvedljiva, ker bi akumulacijska voda zaradi velikega pritiska pronicala skozi talni pesek in tempelj poplavila. UNESCO je ustanovil mednarodno komisijo, ki je razpisala idejno rešitev za ohranitev zgodovinskega spomenika. Sprejet je bil švedski predlog. Švedi so predlagali, da bi celoten objekt razrezali na 1112 blokov, povprečne teže 30 ton in ga prestavili na otok, ki je bil tako visoko nad akumulacijsko gladino, da ga voda ne bi preplavila. V jezeru so našli kamniti otok, ki je segal 8 m iznad najvišjega nivoja jezera ob največji možni poplavi. Maja 1965 je bil prvi blok prestavljen na novo lokacijo. Vsi bloki so bili natančno označeni. Delo je bilo konec leta 1969 končano, tik preden je Nilova voda napolnila akumulacijsko jezero. Delo ni bilo enostavno. Nekaj tisoč ton saharskega peska, apnenčeve mivke in cementa so porabili za zalitje raz, ki so nastale pri žaganju blokov. Delo je uspelo in veliki zgodovinski spomenik je ohranjen poznim rodovom. Rešena je bila Ramze-sova slava. Na novo postavljen tempelj je mo- ral biti usmerjen točno proti soncu kot na prejšnjem mestu. Sončni žarki so morali dvakrat letno posijati skozi 65 m dolg rov in osvetliti Ramzesovo soho, ki je stala na koncu hodnika. Na levem bregu vodne pregrade stoji ogromen spomenik, ki je bil postavljen ob spustitvi turbin v pogon. Postavljen v čast predsedniku Naserju in sovjetskim graditeljem. Gradnjo jezu je izvajala in kreditirala Sovjetska zveza. Proti večeru smo se vrnili v hotel. Po večerji smo se usedli v hlad ob Nilu. Brž ko zaide sonce, se ozračje hitro ohladi. Ogrniti smo si morali jopice, Asuan je na robu puščave. Na otoku sredi Nila smo opazovali luksuzni hotel Catarakt z osmimi nadstopji, ves osvetljen. Na otok je vozila ladja z obliko starega egiptovskega čolna, s kakršnimi so se vozili faraoni in veliki duhovniki. Koga ne bi zapeljala želja, da se ne bi peljal s tako ladjo na otok. Odpravili smo se v pristan. Čolnar je bil Nubijec. Vabil nas je na ladjo. Vkrcali smo se in pristali ob hotelskem vrtu, z lepo negovano travo. Na vrtu so bili razpostavljeni stoli iz bambusa. Čeprav zvečer zaradi hladu ne strežejo na vrtu, je prišel natakar iz hotelskega bara in nam postregel z buteljko dobrega belega vina. Lepota in užitek sta bila vredna tega denarja. Ko smo popili in plačali račun, nas je radovednost zapeljala v notranjost hotela. Prava fantazija. Stene so bile obložene z mozaiki motivov in popisane z hieroglifi iz faraonskih grobnic. Ob barski mizi je bil bazenček obložen z mozaikom, poln vode v kateri so plavali štirje mali krokodilčki. Glej, na kaj pazijo turistični delavci! Če si na Nilu, moraš srečati krokodila. Iz kože teh malih krokodilčkov izdelujejo damske torbice. Živalce uvažajo iz Sudana. Z mogočno ladjo smo se vrnili na obalo in v težko zaželeno posteljo. Prebudilo nas je lepo sončno jutro. Jadrnice so nas že čakale na obali. Še eno zanimivost si moramo ogledati— botanični vrt z afriškim rastlinjem, palmami, kaktusi, papirusi. Med drevjem sta bili tudi dve sikominovi drevesi. Iz lesa tega drevesa so delali zagozde za lomljenje granitnih blokov iz sten kamnoloma. Vodič nam je pokazal, kako zagozde nabreknejo, če so namočene v vodi. Čuvaj na vrtu nam je pokazal, kako plezajo na kokosove palme in kako trgajo kokosove orehe. Sprehod skozi botanični vrt je poseben užitek. Obdajala sta nas prijeten v sence dreves in palm ter aromatičen duh cvetja. Sledil je povratek z jadrnico v hotel, spotoma pa smo si ogledali še otok slonov in trg sužnjev. Po kosilu nam je ostalo tri ure za nakupovanje. Arabci so res pravi trgovci. Hodili smo po glavni trgovski ulici. Vse blago je razstavljeno pred trgovino. Ponujajo tekstil z egiptovskimi vzorci, zlatarji razno bižuterijo iz zlata, drage kamne, okraske iz srebra. Ponujajo pletene košare iz suhih listov sladkornega trsa in cele gore raznega sadja, ki ga sploh nisem poznal. Kupil sem pol kilograma listov kaka-dej za čaj. Rad bi vzel večjo količino pa v kovčku in v potovalni torbi ni bilo več prostora. Mesnice nudijo razno meso. V posebnih mesnicah, ki imajo nad vrati kameljo glavo, nudijo kamelje meso. Bil sem radoveden, kakšen vonj ima. Vodič je vprašal mesarja, ali lahko poduham meso. Mesarje snel kos stegna in mi ga pomolil pod nos. Vonj je bil podoben konjskemu mesu z dodatkom kozjega vonja. Za čuda, kljub visoki vročini, na mesu ne pose- dajo muhe. Mesnice so obrizgane z neko tekočino, ki odganja muhe in drug mrčes. Domači umetniki imajo razobešene ročno izdelane slike na pravem papirusu. Prikazujejo slike iz grobnic kraljev. Slike so me zamikale. Za tri bo še prostora v kovčku. Ženi sem kupil platneno torbo s portretom kraljice Nefretete. Pri zlatarju me je zmotil pozlačen križ z ušesom, ki ga imenujejo Akhom, s katerim božanstvo HAHTOM mumiziranemu faraonu, ko je položen k večnem počitku, obudi govorico onostranstva. Podal sem se v hotel, da pospravim vso prtljago. Ob 15. uri smo se zbrali na kolodvoru. Ob 15.30 je odpeljal vlak proti Kairu. Sestavljen je bil iz samih spalnikov in enega jedilnega vagona. Vsi vagoni so imeli klimatske naprave. Vodič nas je opozoril, da moramo klimatsko napravo nastaviti na višjo temperaturo, drugače se bomo prehladili. Notranja oprema spalnih kabin je bila izredno luksuzna. Mnogo sem že prepotoval po svetu, a v tako luksuznem spalniku se še nisem vozil. Kabine so bolj prostorne kot v običajnih prvorazrednih splanikih. V kabini je zaklopna miza, za katero lahko jesta oba popotnika. Ko smo po 20. uri zapustili postajo Luxor, so nam servirali večerjo, ki je bila že vračunana v aranžmaju. Najprej so nam ponudili zelenjavno juho. Sledili so žličniki z okusno omako, zatem so tri vrste solate, ki se na francoski način ponudijo posebej. Glavna jed je bila pečena gos z rižem, kar je egipčanska kulinarična specialiteta. Večerja je bila okusna in se je prilegla praznemu želodcu. Pospravil sem zadnji požirek konjaka. Steklenica je zdržala do zadnjega dne. Po večerji sem se usedel k oknu s pogledom na Nil. Vsi vagoni so vedno tako obrnjeni, da iz kupeja gledaš veličastno reko. Sonce je že zašlo, a kmetje so še vedno delali na poljih. Želi so ječmen. Stane Vidmar pa kar na streho Kranj, sejemskega avgusta - Ko je prejšnji teden na Gorenjskem sejmu v Kranju pela Serbi s svojimi Agropopovci, je bil njen gost Brežan Stane Vidmar. Tu je v živo predstavil svojo najnovejšo kaseto in v svoji vnemi je šel tako daleč, da je nekaj pesmi zapel kar s strehe. Naše bralce smo povprašali, kaj menijo, kaj ga je pognalo tako visoko. Vojko Anderle, Kranj: "Hoče pač na i tak način vzbuditi pozornost pri publiki. Sicer pa, v taki družbi, kot je Šerbi, je res moral kam višje, saj ga je bilo iz njenega izobilja bolj malo ven videti." Borut Černič, Ljubljana: "Če je Šerbi enkrat pošteno poskočila na odru, se je Stane res lahko znašel na strehi." Sabina Mezek, Kranj: "Po moje je bil nalit. Saj je že lani lezel na streho in čevlje metal naokrog. Še celo mikrofon je pokvaril, da ga sploh slišati ni bilo, le usta smo videli odpirati..." Aleš Igor, Breg ob Savi: "Verjetno je zato šel na streho, ker je vedel, da Šerbi zagotovo ne bo mogla za njim." Andrej Orehar iz Dorfarjev: "Zame je prepotentnež, ki se hoče na tak način dokazati. Slavko Avsenik še nikoli ni po strehi skakal, pa ga ves svet pozna. Naj se raje dokaže z dobro muziko." Tadeja Milivojevič, Kranj: "Vsak na svoj način kaže svojo "višino". Če ne gre drugače, je treba skočiti, pa čeprav kar na streho." D. Dolenc PRIJAZEN NASMEH 'SLOVENIJA, PRIJAZNA DEBELA NA SONČNI STRANI ALP; NEVEDNO JANINA JEREB Včasih je bila doma na Orehku in tu smo jo klicali Ivanka, ali pa kar Poljakinja, kajti po vojni je k nam prišla z rodne Poljske. Ko se je preselila na Planino smo jo videvali redkeje, zadnja leta pa jo srečujemo na skorajda vsakem gorenjskem sejmu. Janina že šest let po sejmih prodaja izdelke Ko-vinoplastike Bled. Ne le v Kranju, tudi v Celju, Zagrebu, v Radgoni in drugod. Upokojena je in delavna, kot je bila vse življenje, ne more tudi zdaj držati križem rok. Morda je živ dokaz, da tudi starejši obraz, če je le prijazen, kot njen, lahko privabi kupce. Posebno še, če jim potrpežljivo in z največjim veseljem pokaže kaj je za tokrat novega pripravil njen mojster Milan Kokalj. Samo poglejte, kaj vse imam tokrat za vas, govori njen nasmeh v očeh, v licih, z gubicami vred. Same praktične stvari! Zložljive škarje, gibljive račke za otroke, škarje za krojenje na baterije, dekorativne verige za med vrata, plastične torbice, po katerih rade segajo najstnice, pa najnovejše: poseben tuš za vodno masažo, imenovan Savica, ki varčuje z vodo in elektriko. "Rada sem med ljudmi, rada jim obrazložim vse okrog teh novosti. Ni nujno, da kupijo, tudi nič užaljena nisem, če ne. Jaz se potrudim in jim obrazložim, kakor najbolje vem in znam. Sama sem vesela vsake novosti, vsake praktične stvari, ki jo lahko predstavim. Ljudje Lojtrca domačih »Nagelj« na najvišjem klinu lojtrce Meseca julija je brez težav zmagala na Lojtrci domačih skladba »Ko pride pomlad«, ansambla Nagelj iz Stahovice pri Kamniku. Bralci Kaja, Nedeljskega dnevnika in Kmečkega glasa ter žirije slovenskih lokalnih radijskih postaj so ji namenili kar 3059 glasov. Avtor besedila julijske uspešnice je Ivan Sivec, glasbo pa je napisal Franci Lipičnik. Letos so se v Finalno prireditev, ki bo konec leta, uvrstili že ansambli: Alpski kvintet s skladbo »Reci, ali verjameš«, Toneta Žagarja s skladbo »Pivo ej pivo«, Slaki s skladbo »Ni ti mar«, meseca maja se je uvrstila na najvišji klin Lojtrce skladba »Marjet-ka« ansambla Objem, junija meseca pa je zmagala skladba »Po Sloveniji«, ansambla Nika Zajca. Nagelj je trenutno ena najbolj priljubljenih slovenskih narodno-zabavnih skupin, ki jo sestavljajo: harmonikar Stane Kregar, kitarist Tone Sušnik, basist Brane Lukan ter pevca Brane Jagodic iz Šenturške Gore pod Krvavcem in Brigita Vrhovnik iz Hriba pri Kamniku, za katero strokovnjaki pravijo, da ima enega najlepših glasov v slovenski domači glasbi. Ansambel Nagelj je pred časom izdal tudi svojo prvo kaseto »Vračam se z gora«, ki gre zelo dobro v prodajo in je nastala ob glasbeni produkciji Kajetana Zupana in Marjana Turka. Na lanskem ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe je ansambel prejel zlatega orfe-ja in priznanje kot najboljši debitanti, večina skladb pa je tudi v arhivu Radia Ljubljana. Veli- ko pa se pozna, pravijo v ansamblu, tudi strokovno glasbeno vodstvo znanega glasbenika in ravnatelja kamniške glasbene šole Francija Lipičnika, ki je napisal tudi vse melodije za ansambel. Tudi letos bomo ansambel Nagelj videli na ptujskem festivalu, pripravljajo pa se tudi na izdajo druge kasete. Se je ansambel Nagelj izpod Kamniških planin začel odpirati... J. Kuhar prihajajo, poslušajo, poskusijo tudi sami in nemalokrat stvar dodobra premislijo, pa pridejo nazaj. Vesela sem, da bo nekomu neka res praktična stvar olajšala delo, ga razveseljevala, mu izpopolnjevala življenje. " Prijaznost gre samoumevno zraven. Pri Janini nikoli ni narejena. Verjemite. D. Dolenc Foto. G. Šinik Naj bo kratko in razumljivo Kakšno nemogočo birokracijo redimo pri nas, je zgovoren dokaz odgovor na delegatsko vprašanje, ki je pred nedavnim prispelo v roke škofjeloškim občinskim možem od strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Delegat je menda hotel vedeti (iz odgovora namreč sploh ni mogoče ugotoviti točno za kakšno vprašanje gre), od česa vsega jemljejo osnove za izračun prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmeta. Odgovor je dal sam svetovalec direktorja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in to izčrpno, na drobno napisano na treh straneh. Žal pa iz vsega tega pisanja mentalno zdrav človek ne more izvedeti ničesar. Člani škofjeloškega izvršnega sveta so zato odgovor kratko-malo vrnili in prosijo skupnost in njene strokovnjake za skrja-šan "prevod" tega izčrpnega pisanja. Kako prav bi včasih prišlo na naših forumih malo zdrave kmečke pameti! Le kdo si ne upa gostilne zapreti? Zdaj pa tretjič in - zadnjič! Na dve »nadaljevanki« o gostilni Mojmir v Ratečah, ki leto dni posluje brez obrtnega dovoljenja, je zdaj pristavil piko na i še solastnik, Alojz Kopavnik iz Rateč. Alojz Kopavnik pravi, da sodno hiša še ni razdeljena in da je prvi trenutek, ko je zvedel, da se dajejo prostori v najem, obvestil skupščino občine Jesenice, ki tudi zato ni izdala obrtnega dovoljenja. Za izdajo je namreč potrebno soglasje vseh solastnikov hiše in investitor - gostilničar - je vedel, da dovoljenja ne bo dobil. A kljub temu je investiral in gostilno odprl! Pritožbeni postopki tečejo, jeseniška občinska skupščina pa nič! Tudi inšpektorji so tiho, gostilničar pa posluje brez plačevanja davkov in drugih prispevkov. Kot da se nikogar ne tiče, kot da ne bi bili v Ratečah dve legalni gostilni, ki morata plačevati vse obveznosti! Solastnik Alojz Kopavnik sicer nima česa izgubiti; ko bodo stvari sodnijsko rešene, se bo pač tako ali drugače vselil v SVOJE prostore. Mi pa se ponovno sprašujemo: zakaj inšpekcijske službe, zakaj jeseniška občina ničesar ne ukrene? Komu na čast (ali v korist?) gostilna še danes posluje brez obrtnega dovoljenja? Kaj ali kdo se vendarle skriva za to rateško afero in kdo je tisti, ki si nikakor ne upa zadeve tako urediti, kot bi bilo v pravni državi edno spodobno in prav? D. S. Male gorenjske vasi Viševca piše: Danica Zavrl Žlebir 2 županom v Blatni dol Nepoučeni so prepričani, da vas Viševca, ki jo na zemljevidu najdemo zarisano v breg njed Cerkljansko Dobravo in Sidražem, sodi v kamniško občino. Pa ne. Faro imajo Viševčani na Šenturški Gori, vasica sodi tudi v to krajevno skupnost, torej leži v kranjski občini, čeprav tik ob meji s kamniško. Toda matična občina kot da je pozabila na zaselek treh niš, ki leže okoli 100 metrov ?ad desnim bregom potoka Dobliča, ki priteče izpod Krvavca. Ta pozabljenost od boga in oblasti je bila pred dvema desetletjema še bolj očitna, ljudje tu gori so bili takorekoč brez ceste, ki bi jih povezovala s svetom. Proti Šenturški Gori Je vodila pot, a prek dveh hribov in dolin je bila kaj malo Pnjetna. Ko so nesli mrliča k Pogrebu, so pogrebci potrebo-vali debelo uro, da so prišli do fare. Pot, ki jih je povezovala z dolino, je bila blatna, ilovnata, saj je vodila po strugi hudourniškega potoka. Zato ni čudno, če so se prebivalci Viševce in sosedne vasi Vrhovje, koncem šestdesetih let ujezili in poslali delegacijo v Cerklje, češ da bi se radi odcepili od kranjske občine in priključili kamniški. Od slednje so očitno pričakovali večjo skrb in hitrejši razvoj. Takrat so jih v Cerkljah nekako prepričali, naj potrpijo, zatem pa so jim v vas poslali tedanjega kranjskega župana. Rado Carman, nekdanji vodja krajevnega urada v Cerkljah, ki ima veliko zaslug za to, da so Viševčani danes bližji civilizaciji, se hudomušno spominja dne, ko sta s kranjskim županom (obutim v salonske čevlje) rinila po blatu in ilu v hrib, da bi se prvi mož kranjske občine prepričal o utemeljenosti pritožb iz vasi. Bliže v dolino Kot kaže, je izlet zalegel, kaj- Novi hiši se bo moral umakniti tudi okoli 400 let star kostanj. Kot za slovo od starodavnega očaka so se Vdanovčevi še slikali pod njim. ti v začetku sedemdesetih let so Viševčani prišli do boljše poti. Cesto do Viševce so speljali od Cerkljanske Dobrave, da lahko po njej vozijo avtomobili in traktorji. Kaže, da je za domačine pravi blagoslov, čeravno je bila tistega dne, ko smo se po njej peljali v vas, od nedavnega neurja močno razdrapa-na. Pogrebci se zdaj nič več ne mučijo v hrib, dolina je bližja, zlasti še zadnja leta, ko so na njih mislili tudi ob vseh drugih krajevnih pridobitvah. Pred štirimi leti so tako kot drugi krajani Šenturške Gore, dobili telefon. Še prej, kmalu ko so uredili cestno povezavo z Dobravo, so naredili tudi nov most (prejšnjkega je razdejal hudournik). Elektriko so si napeljali že veliko prej, brez pomoči z okraja. Mojstru, ki je imel največ zaslug za to, da je vasi posvetila luč, so v zahvalo pomagali postaviti vikend onstran hriba, blizu Tunjic, že v kamniški občini. Najmlajša pridobitev pa je nov vodovod z zajetjem v 2 kilometra oddaljenem Sidražu, tega so naredili leta 1986. Vas s tremi hišami Viševca je vas s tremi hišami, ki slonijo v bregu. Včasih so bile to trdne kmetije z veliko zemlje, ki so jo obdelovale šte- vilne družine. Kmečko delo tu gori pa je bilo trdo, ročno in z živino so obdelovali zemljo v bregeh. Zato ni čudno, če se mladi niso obdržali na zemlji. Od treh domačij sta danes naseljeni le še dve. Na hišni številki 1, po domače pri Senc, je živa le še gospodinja Marija MaleŠ. Njen pokojni mož je bil po vojni okrajni odbornik v Kranju, po njegovi smrti pa je vdovi z dvema sinovoma pri kmečkem delu nekaj časa pomagal svak. Ta je poprej misi-jonaril v Kolumbiji. Tudi njemu ni bilo dano dolgo živeti v domačem kraju. Gospodinja je nekaj časa ob pomoči sinov vodila kmetijo, pred leti se je prvi oženil na Šenturško goro, drugi pa ostal doma, da bi prevzel gospodarstvo. Toda pred štirimi leti se je smrtno ponesrečil. Tragične okoliščine so torej zakrivile, da je kmetija, nekdaj ena najmočnejših, danes brez pravega naslednika. Nesreča ni prizanašala niti Habjanovim z Viševce 2. Lastnica Zamlenova je dvakrat ovdovela, otroci so se odselili. Poročila se je še tretjič in imela sina. Bil je še majhen deček, ko je umrla. Vdovec in sin sta ne- kaj časa vodila kmetijo, potem pa so jo dediči razdelili po deležih. Tudi ta sin, ki mu ni bilo sojeno prevzeti kmetije, se je odselil in vdovec je do lani, ko se je smrtno ponesrečil, sam prebival na kmetiji. Kaže, da ima edinole Vda-novčeva kmetija, na kateri je ostala hči in si osnovala družino, trdno prihodnost. Dokaz za to je tudi novo gospodarsko poslopje, ki ga gospodarji Sodnikovi gradijo na domačiji in izkopani temelji za novo hišo, kjer si bo spletel gnezdo sin Jože. Sodnikovi (tudi mati Frančiška Šlebir je še trdna in s hčerjo družno gospodinjita na kmetiji) so hvaležni za razvoj, ki je prišel v te hribe in jim olajšal življenje. Resda ne živijo le od kmetije, saj gospodar Sodnik dela v Kranju (pri Gozdnem gospodarstvu, kamor se skoraj vsak dan vozi z motorjem), sin pa na Krvavcu, toda svojo prihodnost vendarle gradijo na zemlji. Ko smo jih to nedeljsko popoldne obiskali, smo se prepričali tudi o trditvi Rada Čarmana, češ da so v teh hribih dolgo gazili po ilovnati poti, v hiši pa ves čas imeli teh red, da bi lahko s tal jedel. cmmmim^GiAs 8. stran Torek, 22. avgusta 1989 Bled v znamenju svetovnega prvenstva - Gradnja tribune v Zaki je samo eno od mnogih del, ki jih pred bližnjim svetovnim prvenstvom v veslanju opravljajo na Bledu. Naše turistično in veslaško središče ne želi zapraviti ugleda, ki ga ima v turizmu, v organizaciji veslaških prireditev in pri tekmovalnih uspehih. Tekmovalno veslanje je na Bledu doma že od leta 1930, ko so Blejci prvič, čeprav brez izkušenj, organizirali državno prvenstvo v veslanju. Potlej se je začel tekmovalni vzpon blejskega veslanja s slovitim osmercem in sedanjim rodom veslačev, neumorno je vsa leta deloval regatni odbor pod vodstvom Boža Benedika, nekdanja odlična veslača Slivnik in Janša sta postala uspešna trenerja, blejska šeststezna veslaška tekmovalna proga na jezeru pa priznana kot najboljša na svetu zato, ker je je v zatišju in imajo vsi čolni enake pogoje. J. K., slika F. Perdan Še bodo gradili Sebenje, 20. avgusta — Leta 1974 so za občinski praznik Tržiča kot tretji v Sloveniji naredili v Sebenjah 15 in 25 m skakalnici, ki sta pokriti s plastiko. Za letošnji občinski praznik so uredili novi dve skakalnici, ki sta se vključili v skoraj idealen novi skakalni smučarski center v Sebenjah. Predsednik odbora za skoke pri smučarskem klubu Tržič je Peter Rezar. »Po letu 1974, ko smo zgradili dve mali plastični skakalnici v Sebenjah, je bilo nekaj mladih smučarskih skakalcev, ki so obetali, da bodo dobri tekmovalci. Potem je bilo nekaj let mrtvilo. Bilo je obdobje smučarskih kombinatorcev. V Sarajevu pri SZ Slovenije ni bilo več posluha za kombina-torce in ekipa je razpadla. Pri SK Trži-ič smo nato načrtovali prihodnost smučarskega skakalnega rodu. Prišli smo do ideje, da bi v Sebenjah zgradili dve novi večji plastični skakalnici. Pred dvemi leti smo začeli z izgradnjo 40 in 55-metrskih skakalnic. V veliko pomoč pri tej izgradnji so bili: Planinski komite, SGP Tržič, GG Tržič in Kranj, SZ Slovenija, ZLIT Tržič, Peko in celotno združeno delo Tržiča. V veliko pomoč pri izgradnji so nam bili vojaki kasarne Staneta Žagarja Kranj. Ti so veliko pomagali pri zameljskih delih.« • Kakšni so načrti za naprej? »Še naprej bomo načrtno delali s skakalno sekcijo pri SK Tržič. Naprej bomo šli pri izgradnji, da bi bil ta center v Sebenjah res tak kot mora biti. Naredili bomo tudi objekt za klubske dejavnosti in garderobe. Veliko dela bo tudi pri postavitvi žičnice za vse štiri skakalnice. Na tokratni otvoritvi se je od skokov poslovil tudi naš mladinski reprezentant Boris Ribni-kar.« Kolesarstvo D-Humer Le Aleš Pagon v reprezentanci Kranj, 20 avgusta — V nedeljo, 20. avgusta, je pod vodstvom zveznega kapetana Cvitka Biliča na svetovno člansko kolesarsko prvenstvo v Chamberv (Francija) odpotovala osme-rica jugoslovanskih kolesarskih reprezentantov. Letošnje svetovno prvenstvo se začne že jutri, v sredo 23. avgusta, s krono-metrom na 100 km. Za našo reprezentanco bodo na tej dirki nastopili: Pintarič, Ugrenovič (oba Rog), Papež, Šebenik (oba Krka). V nadaljevanju prvenstva bo nato še vožnja za naslov svetovnega prvaka med posamezniki. Papežu in Pintariču se bodo tej vožnji pridružili še Bonča (Sloga 1902), Premužk (Rog) ter kot edini reprezentant kolesarskega kluba Sava Kranj, Aleš Pagon, ki je za sobotno dirkio, 26. avgusta, padel iz reprezentance. Z reprezentanco sta še trenerja Vinko Polon-čič (Rog) ter trener Krke Pavel Jelen. Zdravnik reprezentance je dr. Rašo Milic, maser pa branko Bojane. Večino denarja za te nastope so prispevali klubi, vodstvo KZJ in KZS pa si skušajo dobiti še pokrovitelje za reprezentanco. Tik pred odhodom so naši kolesarji imeli tihi »štrajk«. Reprezentanca, desetke bila določena že prej. Nato sta tik pred odhodom izpadla iz nje Polanc in Penko (Rog). Toda na koncu je le padla odločitev, da gresta v Francijo. D. Humer Plavalni prvenstvi v Radovljici Radovljica, 21. avgusta - Plavalni klub Radovljica bo pod pokroviteljstvom domače Zveze telesnokulturnih organizacij organiziral občinsko prvenstvo v plavanju. Prvenstvo bo v četrtek, 31. avgusta ob 17. uri na letnem kopališču v Radovljici. Proge bodo letos skrajšane na 50 metrov. Sodelujejo lahko člani telesnokulturnih organizacij iz radovljiške občine, učenci šol I. in II. stopnje in pripadniki enot JLA z radovljiške občine. Prijave bodo sprejemali na dan tekmovanja do 15. ure. Mlajše pionirke in pionirji, letnik 1979 in mlajši, bodo plavali 50 metrov .prsno in 50 metrov kravi, starejši, letnik od 1975 do 1978, 50 metrov prsno, 50 metrov kravi, 50 metrov hrbtno in 50 metrov delfin, člani in članice, letnik 1974 in starejši, pa tudi na enakih progah. Štafete bodo tekmovale v absolutni kategoriji 4 krat 50 metrov kravi. Naslednji dan, v petek, I. septembra, pa se bo ob 17. uri na radovljiškem kopališču začelo letošnje radovljiško občinsko sindikalno plavalno prvenstvo. Moški bodo tekmovali v treh starostnih skupinah: do 27 let, od 28 do 40 let in nad 40 let. Ženske pa v dveh skupinah: do in nad 30 let. Discipline bodo 50 metrov prsno, 50 metrov kravi, 50 metrov hrbtno in štafeta 4 krat 50 metrov prosto. Prijave sprejemajo do ponedeljka, 28. avgusta na ZTKO Radovljica, startnina pa je 50.000 dinarjev za tekmovalca. V vsoto je vračunana tudi malica. J. Košnjek Alpe Adria in Tele Uno turnir pod Poncami Golovec zasluženo slavil Planica 20. avgusta - V soboto in nedeljo je bil v Planici 4. mednarodni turnir v baseballu. Že četrtič so se potegovali za naslov Alpe Adria in pa prvič za prehodni pokal Tele Uno. Šest klubov, trije iz tujine, Ca-stalfranco in Staranzano iz Italije ter moštvo Dunajske selekcije in Olimpija iz Karlovca, Golovec in ekipa Planica Inži-nering, sta prikazali lepo in zanimivo baseball igro. Pod pokroviteljstvom ZTKO Jesenic, turističnega društva Kranjska Gora, Dom Planica, Komite Planica ter avstrijske televizijske družbe Tele Uno, so dvodnevni turnir pred okoli 200 gledalci vzorno pripravili. Zanimiv turnirski sistem z omejitvijo igre na 2 uri. je omogočil atraktivne boje. Že v polfinal-nih igrah v soboto je bila prikazana vsa zanimivost te igre, še posebej s posebim spremljanjem in centralnim komentiranjem pravil igre. V nedeljo pa so za prvovrstno presenečenje poskrbeli mladinci ekipe Golovca iz Ljubljane, ki je v finalnem nastopu proti italijanskemu Staranzanu, šele v podaljšani igri zmagala zli :7. Vse do 9 dela igre "ininga", je bila igra izenačena in vse je že kazalo, da bo skoraj profesionalna ekipa Staranzana osvojila turnir. V podaljšanem iningu, odločilnem, pa so najmlajši udeleženci zbrali več moči in športna sreča je bila na strani Golovca. V ekipi zmagovalcev je nastopal tudi najmlajši igralec turnirja 11 letni Mitja Doli-nar, ki je prejel pokal za svoj nastop. V moštvu Staranzano pa je več kot zadovoljivo nastopal prvi Jugoslovan, ki igra v tujini, Vojko Korošec. Za tretje mesto sta se pomerile ekipi Planica Inženiring in italijanski klub Castalfranco. Tudi v tej igri so bili uspešnejši domačini in zasluženo zmagali z 22:8. Za peto mesto pa se je potegovala karlovška Olimpija in z 11:8 slavila nad selekcijo Dunaja, ki je s svojo igro skorajda razočarala. Edina zanimivost dunajske ekipe je bil nastop japonskega baseballista, ki je s svojim nastopom vzbudil precej zanimanja. Prehodni pokal turnirja Alpe Adria, ki ga je zagotovilo turistično društvo Kranjske gore, je podelil predsednik ZTKO Jesenic, Srečko Straj-ner. Prvič letos pa je vzpored- no podeljen tuai pokal Tele Uno, ki ga je zmagovalni ekipi podelil eden izmed glavnih akterjev, da ta turnir sploh je, Vojko Korošec. Turnirja se naslednje leto selita v Avstrijo in kasneje v Italijo. Šele nato naj bi spet gostil pri nas. Upamo, da bodo takrat v tem športu zapisani boljši časi tudi pri nas. G. Šinik Rokomet Na Bobovku pri Kranju, na jahališču konjeniškega kluba Kranj, je letos spet živahno. Veliko gledalcev, v večini najmlajših ima priliko opazovati jahalno šolo, precej od njih pa se tako navduši, da kar takoj preizkusijo zelo prijazne haflingerje. Šola pod vodstvom izkušenih in šolanih klubskih jahalcev poteka vsak dan popoldan. Ena tečajna lonža, ki jo sestavlja 10 šolskih ur stane 60 starih milijonov, ura turističnega jahanja pa 70 tisoč. Poleg tega pa klub s približno 25 aktivnimi člani goji tudi dresurno tekmovalno jahanje. To pa jim zelo dobro uspeva saj pogoji ki jih imajo s samo štirimi tekmovalnimi konji, zaenkrat ne obetajo vrhunskih rezultatov. Vseeno pa so z veliko mero tekmovalnega duha in klubskega intuzijazma, vzgojili nekaj mladih obetavnih jahalcev. Obetajo si še nekaj strokovne pomoči iz Lipice, seveda pa največ delajo na množičnosti, saj prav to zagotavlja še več dobrih jahačev. Prvič pa kot športni klub pripravljajo medklubsko tekmovanje v dresurnem jahanju. Tekmovanje bo 10. septembra, še vedno pa je precej organizacijskih stvari negotovih. Vseeno si obetajo zanimivo prireditev tako za tekmovalce kot gledalce. S tem pa afirmacijo kluba po šprortni plati. Naj povem še, da so na zadnji medklubski tekmi v Ljubljani v močni konkurenci osvojili odlično četro, osmo in enajsto mesto. G. Šinik Šah _______ Zmaga v Maribor Lesce, 18. avgusta - Šahovsko društvo Murka Lesce je organiziralo v počastitev radovljiškega občinskega praznika 16. mo-števeni šahovski turnir. Udeležba je bila tudi letos množična, saj je tekmovalo kar 48 moštev, ki so bila razdeljena v 5 kakovostnih skupin. V prvi skupini je bila najboljša Metalna iz Maribora pred Murko in Tomom Zupanom iz Kranja, v drugi skupini so bili najboljši Radovljica, Kranj in Fronta II, v tretji Iskra Zmaj, Škofja Loka in Feistritz, v četrti Komunalno podjetje Ljubljana, Križe in Sava Kranj, v peti, ženski skupini, pa Murka, Domžale, Radenska in Color. Letos je nastopilo tudi več družinskih moštev, na primer Ankerstovi, Vošpernikovi itd. Naši šahisti uspešni v Avstriji Tudi nekateri slovenski šahisti so igrali na odprtem šahovskem turnirju v Šentvidu v Avstriji. Skupaj je igralo kar 132 šahi-stov 9 kol po švicarskem sistemu. Slovenski šahisti so bili uspešni. Mencinger, Mazi, Košanski in Indžič so zasedli prva štiri mesta, sledita jim Osterman in Jurkovič, dobro pa sta igrala tudi Dena in Simončič. Dobro sodelovanje Šahovsko društvo Murka in Turistično društvo Lesce dobro sodelujeta. Rezultat sodelovanja ni le vsakoletni množični turnir, ampak tudi redni tedenski turnirji vsako sredo v kampu Šobec. Za šahovnice sedejo številni gostje kampa. y perovjč Dobre igre gorenjskih moštev Kranj, 20. avgusta - Pred začetkom tekmovanja v novi sezoni v rokometnih ligah je prav, da pogledamo, kako so igrala gorenjska moštva. V republiški mladinski ligi center je 18 moštev igralo v treh skupinah, Gorenjci pa smo imeli svoje zastopstvo v skupinah A in C. V A skupini je zmagala Kolinska Slovan, Preddvor-čani so bili drugi, Prule tretje, kamnik četrti, Termopol pa peti. Cinku (Termopol) in Kos (Preddvor) sta bila z 49 zadetki med najuspešnejšimi strelci. V skupini C je zmagala Škofljica, Besni-ca je bila tretja, Termopol II četrti in Peko peti. Med najboljšimi strelci te skupine so tudi Nedeljko in Eržen (Besnica) ter Mišov (Termopol II). Gorenjske mladinke so igrale v republiški ligi, skupina center. Dupljanke so bile najbolj disciplinirano moštvo, Kalanova iz Alplesa je bila najboljša strelka, Mežkova iz Dupelj je bila tretja, Križajeva iz Preddvora pa peta. Zmagala je Olimpija iz Ljubljane, Dupljanke so bile druge, Preddvorčanke pete, Alples šesti, Sava sedma, Peko deveti in Ratitovec deseti. V drugi ženski rokometni ligi zahod je prvak Krim, Preddvorčanke pa so bile tretje, Križajeva pa je bila druga najboljša strelka lige. V moški drugi ligi je zmagala Ferrotehna, edini gorenjski predstavnik Peko pa je bil deseti. Bili so med najboljšimi strelci kazenskih strelov. J. Kuhar Termopol in Alples zmagovalca Kranj, 20. avgusta - Odigrani sta bili finalni tekmi za pokal mladosti v rokometu za področje Gorenjske. V moškem finalu je Termopol v Škofji Loki premagal Preddvor z 20 : 19 in se uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Med ženskami pa je enak uspeh dosegla ekipa Alplesa iz Železnikov. Alples gorenjski prvak Kranj, 20. avgusta - V gorenjski rokometni ligi je sodelovalo 12 ekip. Zmagal je Alples, ki je bil še posebno dober v spomladanskem delu prvenstva, drugi pa so bili veterani Preddvora. Vrstni red: Alples 39, Preddvor veterani 34, Besnica 30, Storžič Golnik 29, Britof 27, Krvavec Cerklje 23, Gumar Kranj 15, Veterani Kranj 15, Žabnica 14, Sava Kranj 13, Radovljica 13 in Duplje 10. Najboljši strelec je bil Vidic iz Preddvora z 240 zadetki, drugi pa Mandeljc iz Radovljice s 192 goli. Sava je bila najbolj disciplinirano moštvo, Alples pa si je prislužil največ izključitev. Mitja Krampi ima največ zaslug, da je potekalo tekmovanje nemoteno, svojo nalogo pa so dobro opravili tudi sodniki. _, , . . _ . . . J. Kuhar V petek in soboto v Bohinju Triatlon jeklenih Nogometaši za pokal Kranj, 20. avgusta - Odigrana so bila tri kola gorenjske skupine za pokal Nogometne zveze Slovenije. Izidov tretjega kola še nimamo, v prvih dveh pa je Naklo premagalo Jesenice z 1 : 0, Triglav pa Britof z 2 : 0, Na- klo je z 2 : 0 v gosteh premagalo Stol, Jeseničani pa Triglav s 3 : 2. Jutri, 23. avgusta, bo na sporedu zadnje kolo. Igrajo Britof in Naklo ter Jesenice in Stol. D. Jošt Bohinj, 17. avgusta - Iz Turističnega društva Bohinj in organizacijskega odbora letošnjega triatlona jeklenih sporočajo, da je vse pripravljeno za veliko rekreativno prireditev, ki bo v Bohinju v petek in soboto, 25. in 26. avgusta. Znan je že spored dvodnevne prireditve. V petek, 25. avgusta, se bdodo popoldne triatlonci zbrali v Bohinju, v hotelu Kompas, kjer bo sestanek organizacijskega komiteja in novinarska konferenca. V soboto, 26. avgusta, se bodo tekmovalci med šesto in pol osmo uro zjutraj zbrali na startu na kopališču Bohinjskega jezera, kjer bo ob 8. uri start veslanja, nato kolesarjenja in teka pri Vodnikovi koči na ve-lem polju. Tu bo ob enih triatlonska poroka. Triatlonci in organizatorji se bodo nato vrnili v Bohinj, kjer bo ob 16. uri na Bohinjskem jezeru prikaz reševanja ljudi iz potopljenega čolna, uro kasneje pa bo razglasitev rezultatov triatlona na prireditvenem prostoru Pod Skal-co. Pol ure kasneje bo triatlonska poroka in družabno srečanje triatloncev. Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli potapljači z Bleda in iz Bohinja, za zabavo pa bo igral ansambel Medijski odmev. Če vas kaj zanima, pokličite Rozmana, na telefon 723 - 471. _J. Košnjek^ Huda ura pod Krvavcem Toča pobrala pridelek Kranj, 18. avgusta -S Štajerske in Ljubljane z okolico prihajajo srhljiva poročila o škodi, ki jo je napravilo neurje konec minulega tedna. Tudi Gorenjski ni bilo prizanešeno - o vodni ujmi poročajo z Jezerskega in Kokre, več vasi od Preddvora do Kranja je bilo zaradi neurja brez elektrike, najhuje pa je neurje s točo prizadejalo vasi pod Krvavcem, kjer so na Pšati, v Poženku, Šmartnem in Gradu močno opustošena polja. Kot nas je obvestil Gorenjski center za obveščanje, so tudi iz Kokre sporočili, da so se v močnem nalivu jeli trgati zemeljski plazovi - eden od njih je zasul tudi cesto proti Jezerskem. Pozno v noč je bila cesta po zaslugi krajanov in gozdarjev že prevozna. Med neurjem je hišam grozil tudi narasli potok. Vasi med Predosljami in Preddvorom so za nekaj časa ostale •brez elektrike. Huda ura, ki se je razdivjala v vaseh pod Krvavcem, pa je povzročila obilo škode na hišah in poljskih pridelkih. Kot poroča naš dopisnik Janez Kuhar, je voda v vaseh Dvorje, Grad ter v krajevnih skupnostih Poženik in Šenturška gora zalilo okoli 50 kleti. V zaselku Prenje pri Šmartnem je poškodovalo dober kilometer vaške poti, veliko škode je nastalo na gozdnih poteh proti Krvavcu. Voda je odnašala tudi zemljo s hribovskih njiv. Tudi gozdu ni bilo prizanešeno, saj je veter kot za šalo ruval smreke. Najhuje je na poljih, kjer je pustošila toča. Na Pšati je je bilo ponekod tudi do 15. centimetrov na debelo. Poškodovane je kakih 80 odstotkov koruze, prav toliko sta uničena tudi pesa in zelje, neurje je otreslo tudi veliko sadnega drevja, tretja otava, GORENJSKA NOČNA KRONIKA 1 Ljubosumje rodilo prepir škojjeločanka se je vrnila s popotovanja, njenemu sotrpinu v zakonskem jarmu pa je bilo bržkone dolgčas doma. Ko se je vrnila, ji je za dobrodošlico priredil sceno ljubosumja. Iz tega se je rodil prepir, nato pa tepež. Tepena žena je klicala milico, da je naredila red. Prevračala sta mize Ko sta tast in zet prišla v restavracijo »Me tujce k« v Podlub-niku, se je mladi vtaknil v ne koza ob točilni mizi. Udaril ga je ,n mu izbil zob, oni pa mu tudi m ostal dolžan. Pri pretepu sta prevrnila nekaj miz, potem šele sta se vmešala tast in eden od gostov, da sta razgrajača ločila. Tudi z milico je imel opraviti nasilni zet, vendar se ni bil takoj voljan predati. Preden je odgovarjal za dejanje, so ga še nekaj časa lovili okrog. Sam je bil kriv Zlatko, ki prebiva v uglednem kranjskem naselju Koreja, se je °ni dan pridušal, da sosed kali javni red in mir. Miličniki so si s'i ogledat, kaj je na stvari. Dognali so, da ima Zlatko precej bujno domišljijo, pa tudi preveč glasen je bil celo za vsega vajeno Korejo. Zato mu poduk modrih ni ušel. Dve ženski - prepir Dobri stari časi, ko so imele ženske v sebi toliko damske zadržanosti, da niso imele opravka z milico, so najbrž mimo. Danes so močnejšemu spolu tudi po kršenju javnega miru tesno za petami. To potrjuje tudi nedavni prepir Drage in Marije iz Kranja. Druga je prvo zmerjala in ji javno grozila, zato ji je prva priredila srečanje z možmi v modrem, medtem ko srečanje s sodnikom za prekrške še sledi. Kmalu po deseti uri če gredo ljudje zjutraj pred šesto na delo, imajo nočpredtem radi mir že ob desetih. Tako tudi Marija iz Mojstrane, ki ji znan razgrajač Janez, ki je razsajal po vasi, ni dal spati. Obvestila je ustrezne organe, vendar s prekaljenim Janezom niso imeli sreče. Preden je modro vozilo prišlo na kraj kršitve, se ie bil diskretno umaknil. Med sta polizala Ljudska modrost pravi, da je zakonski jarem križ, namazan z medom. Ko par poliže med, ostane križ. Tudi Jeseničana sta že toliko časa v zakonu, da sta polizala ves med, zdaj pa ječita pod križem. Nedavno je lepša polovica že popoldne obvestila milico, da jo mož tepe, zato naj se nikar ne obotavljajo. Ko so prišli naokrog, so ju našli dodobra pijana. Omamljen je pač križ laže prenašati m NASONČNI STRANI Alf* Kranj, avgusta - Prešernov gaj, eden kranjskih kulturnih spomenikov s Prešernovim in Jenkovim grobom, ni bil zaman deležen številnih kritik in pred nedavnim tudi turistične bodeče neže TV Ljubljana. Tokrat odtod le fotografski utrinek, ki kaze ne samo na malomaren, temveč že kar barbarski odnos do Parka, ki naj bi bil Kranju v ponos. Menda je v vsem parku ce-|a ena sama klopica, na ostale spominjajo le še kamnita stojala. Le kateri sprehajalec bo imel veselje sprehoditi se po par-ku' k» ga je razdejala objestnost! - Foto: F. Perdan V tekstilnem diskontu Ona-on v Kranju je med neurjem voda zalila kletno prodajalno in skladišče. Od tam so jo izčrpali kranjski gasilci. Na poljih okoli Pšate in Poženika je toča oklestila koruzo in je uničila kakih 80 odstotkov. Foto: F. Perdan kot pravi predsednik krajevne skupnosti Alojz Čimžar iz Poženika in tudi sam kmet, pa je takorekoč zabita v tla. Močno so prizadeti tudi strniščni posevki. Podobno je bilo tudi na Šenturški gori, kjer sta bila najbolj prizadeti vasi Apno z Ravnami in Šenturška gora. Tudi tod so bili nekaj časa brez električnega toka, strela pa je poškodovala tudi več telefonskih vodov. Ko smo si v družbi z Alojzom Čimžarjem ogledovali v neurju nastalo škodo, smo na terenu naleteli tudi na predstavnike zavarovalnice in zadruge. Franc Lotrič z zavarovalnice je povedal, da bodo danes začeli s predhodnimi ogledi in ocenili Škodo, kjer je to mogoče, sicer pa bo škoda do konca ocenjena tik pred spravilom posevkov. Kmetje naj o škodi obveščajo bodisi zadrugo, bodisi svojega zavarovalnega zastopnika, bodisi neposredno kranjsko zavarovalnico. D. Z. Zlebir Povozil otroka Cerklje, 19. avgusta - Voznik osebnega avtomobila, 27-letni Stane Martinjak iz Kranja, je zakrivil prometno nezgodo, ki se je primerila v križišču cest proti Vasci in Zalogu v Cerkljah. Ker je vozil prehitro, mu ni uspelo ustaviti, ko je ob cesti zapazil 9-letno Martino S., ki je nameravala prečkati cesto. Deklico je zadel, da je padla na pokrov motorja, nato pa na cesto, kjer je obležala hudo ranjena. Odpeljali so jo v Klinični center v Ljubljano. Padel z mopedom Škofja Loka, 19. avgusta - V ostrem ovinku je mopedista, 17-letnega Mateja I. iz Škofje Loke, ki je vozil brez dovoljenja in domnevno pod vplivom alkohola, zaneslo preblizu cestnemu robu. Zadel je ob pločnik in padel, pri tem pa-utrpel hujše rane. Obračala na cesti Nomenj, 19. avgusta - Na regionalni cesti- med Bledom in Bohinjsko Bistrico sta v Nom-nju trčila osebni avto z nemško registracijo, ki ga je vozila grška državljanka Luisa Makri-dis, in avto Bogdana Žnidarja z Bleda. Do trčenja je prišlo, ker je Grkinja na cesti obračala, Znidar pa je njeno vozilo prepozno opazil, ker je pripeljal izza ovinka. V nesreči je bil hudo ranjen sopotnik v avtomobilu nemške registracije Hristos Makridis. Oljni madež v Kroparici Kropa, 20. avgusta - Varnostnik iz delovne organizacije Plamen je opazil, da je v dolžini kakih 500 metrov onesnažen potok Kroparica. Ugotovili so, da so oljni madeži umazali potok med neurjem, ko so meteorne vode spirale vanj stare vsedline odpadnega olja iz tovarne. Delovni organizaciji so inšpektorji naložili, naj namesti ustrezne lovilne mreže. D. Ž. Vse gorenjske cestne zapore V letošnji turistični sezoni smo slišali nešteto opravičil, zakaj manj gostov in pičlejši devizni izkupiček. Krive so bile cene, ki jih kljub zmanjšanemu povpraševanju nismo spustili, krive so bile alge, ki so onesnažile brezmadežni Jadran, krivo omajano zaupanje v varnost države, pa nerazvita turistična infrastruktura... Prav slednja nam je letos dala veliko misliti. Vsa leta, kar se ta dežela ubada z deviznim turizmom, je že znano, da tujce najbolj motijo naše slabo vzdrževane ceste, ki jih vse prepočasi pripeljejo do morja. Letos pa kot da bi hoteli turistom to pot še bolj otežiti in zagreniti, ravno na vrhuncu turistične sezone gradimo in obnavljamo v sezoni najbolj obremenjene cestne odseke. Še domačinom ni kdove kako všeč, ker cestna gradbišča zaustavljajo promet, kaj šele tujcem, ki se jim mudi k morju in ki so z domačih tal vajeni avtocest. Ko se vozijo mimo, se prav gotovo ne navdušujejo nad tem, kako delavni smo in kako vneto skrbimo za razvoj cest do turističnih krajev, pač pa jim izkušnje letošnje ropotajoče sezone nedvomno zbuja pomisleke, ki se jih bodo prihodnje leto spet vrnili v spomin, ko se bodo odločali o letovanju. Na Gorenjskem, vsaj v njenem osrednjem delu, je letos vse podrejeno bližajočemu se svetovnemu veslaškemu prvenstvu. Da na Bledu že vse leto ropotajo gradbeni stroji, da bi si kraj za imenitni dogodek nadel čim bolj praznično oblačilo, je do neke mere še razumljivo. Za zdravo pamet pa je manj doumlji-vo, da ravno sredi poletja začno graditi cesto do Bleda, ko se vanj zgrinja največ gostov. In še manj to, da prav sredi avgusta, ko se v obe smeri valita pločevinasti reki turistov, zapro zelo prometni odsek Podvin - Lesce in promet speljejo po obvozu. Za slednjega milica sicer zatrjuje, da ne prihaja do zastojev in da promet celo v dnevnih konicah kar gladko teče, vendar tudi to ne more zadušiti kopice pomislekov, zakaj si moramo še s takim ravnanjem spodkopavati že tako narušeni ugled turistične države. Ko bi bila julij in avgust edina primerna gradbena meseca v tem letu, bi morebiti še lahko razumeli tovrstni poletni zagon! D. Z. Žlebir Bled, avgusta - Takale zmeda v najhujši prometni konici postaja na Bledu že nekaj vsakdanjega. Bled je pač na široko odprl vrata socialnemu turizmu, ob divjih kopališčih nastajajo tudi divja parkirišča, kot je tudi tole na Mlinem. Za množice kopalcev, ki v času dopustov polnijo Bled, je uradnih parkirišč daleč premalo, zlasti še, odkar je Bled postal gradbišče. Zoper to niti milica ne more več veliko. Nekaj časa so mrzlično pobirali mandatne kazni in pisali plačilne naloge, vendar so to priložnostni gostje očitno bolj kot za kazen vzeli kot pobiranje parkirnine. - Foto: F. Perdan IMOS IMOS SGP GORENJC RADOVLJICA, Ljubljanska c. 11, na podlagi sklepa DS razpisuje JAVNO LICITACIJO za odprodajo osnovnih sredstev izven uporabe: 1. tovorno vozilo ZASTAVA 850 AP, letnik 82 z nosilnostjo 350 kg s podaljšano kabino, v voznem stanju 2. Osebni avto ZASTAVA 850, letnik 82 v voznem stanju. Licitacija bo dne, 28. 8. 1989 ob 11. uri, na sedežu podjetja IMOS SGP Gorenje Radovljica. Pogoji: izklicna cena pod 1.1. 4.000.000 din pod t. 2. 2.000.000 din kupec plača vse družbene dajatve, če ne predloži izjave varščino v višini 10 % od izklicne cene plača kupec uro pred začetkom licitacije ogled je možen uro pred licitacijo. ^J(GLAS 10- STRAN OGLASI Torek, 22. avgusta 1989 KDAJ JE ŽIVLJENJE NA KREDIT DRAGO? Takrat, ko človek ugotovi, da je lahko cena po treh mesecih kreditiranja višja od rasti inflacije! Pri Meblu vam dajemo na izbiro: To sta edina, a povsem nova pogoja prodaje pri nas. MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI! Nakup naših izdelkov z gotovino se splača! (v salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom) Saloni Mebla: Nova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka, Karlovac, Varaždin, Đakovo, Novi Sad, Subotica, Stara Pazova, Novi Beograd, Sarajevo, Titograd, Skopje Torek, 22. avgusta 1989 11. stran (GLAS MALI OGLASI @ 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam TRAKTOR zetor 25/11. Tr-nje 3, Škofja Loka_12378 Prodam večjo MLATILNICO in "VEVNIK". g 65-057_12385 Prodam črno-bel TV gorenje in starejši barvni TV. «23-414 12390 Ugodno prodam VIDEOREKOR-DER. "g 70-086_12392 Ugodno prodam TRAKTOR TV 523, star 3 leta in VIDEO PLAYER, malo rabljen, g 64-252 12395 Prodam barvni TV iskra, star 4 leta ali zamenjam za opaž. « 36-208 __12397 Poceni prodam nov VIDEORE-KORDER schneider in nov AVTO-RADIO. «620-476_12400 Prodam ELEKTROMOTOR 7,5 kW, GLASBENI CENTER itt, 4 x 100 W izhoda in VW, po delih. « 57-977 _____12423 Prodam PRALNI STROJ gorenje, star 7 let. « 35-553_12430 GRADBENI MATERIAL Prodam 50 kv. m SMREKOVEGA OPAŽA I. kvalitete. Prevc, Sevca 73 Ugodno prodam OPEKO zidak, 5000 kom. Breg ob Savi 61 12354 Prodam GIPS PLOŠČE, 17 kosov, 15 odstotkov ceneje. Informacije na « 52-042_12377 Prodam 250 kosov PUNT, BANKI-NE, MREŽE, deb. 4 x 8 in FIAT 125, italijanski, celega ali po delih. Haf-narjeva pot 16, Kranj - Stražišče __12380 Prodam strešno OPEKO špičak, rabljeno in novo, g 79-910 12383 Prodam suhe smrekove DESKE, deb. 20 mm, 3 kub. m, kopalniško KAD 70 x 170 in 3 kub. m. MIVKE. Bistrica 13, pri Podbrezjah 12418 SNEGOLOVE, bakrene, 640 kosov, za tegolo, 30 odstotkov ceneje Prodam, « 25-691_12424 Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak. Žirovnica 15, «80-618 12427 POSESTI 15 km iz Kranja zelo ugodno prodam opremljeno, starejšo stanovanjsko HIŠO, primerno za manjšo obrt. Možna takojšnja selitev. Šifra: SELITEV_12384 Blizu Jesenice je naprodaj večja gradbena PARCELA. Informacije na ^ 75-784, zvečer_12407 STAN.OPREMA Poceni prodam 6-sedežni kotni KAVČ in 2 FOTELJA. « 22-463 _______12402 Prodam zakonsko francosko POSTELJO z jogijem, otroško POSTELJO z jogijem in otroški VOZIČEK. Mesec, Sorska ul. 2, Kranj -Drulovka 12416 Dobro ohranjeno navadno SEDEŽNO GARNITURO (kavč, 2 fotelja ■n mizica) prodam za 320 SM. Podgoršek, Kropa 3/b_12429 STANOVANJA Jščem dvo ali trisobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šiframi LOT 12409 VOZILA R 9 TL, letnik april 1983, prodam. • 79-679 12386 ALPETOUR TOZD Potniški promet I J A K I ! LETNA VOZOVNICA PRIHRANEK Z NAŠO >' POMOČJO nudimo vam nakup LETNE VOZOVNICE za šolsko leto 1989/90 po izhodiščni ceni. PRIHRANITE LAHKO NA DVA NAČINA odložite plačilo polovice izhodiščne cene za 45 dni, polovico plačate takoj ALI izkoristite 20%-ni popust pri takojšnjem plačilu izhodiščne cene. NA PODLAGI POTRDILA O ŠOLANJU IN ENEGA OD OSEBNIH DKUMENTOVLAHKO KUPITE MESEČNO OZ. LETNO VOZOVNICO V ČASU OD22. AVGUSTA DO 7. SEPTEMBRA NA OBIČAJNIH PRODAJNIH MESTIH: V KRANJU, SKOFJILOKI. RAQOyLJICI, BLEDU, BOHINJU IN TRŽIČU Zaposlimo STROKOVNJAKA za servisiranje računalniške opreme. Pisne vloge pošljite na naslov: Pavel Okorn, Jaka Platiše 9, Kranj _12419 RAZNO PRODAM Ekscentrično PREŠO schuler, 10-tonsko in SURF vvindglider, prodam. « 79-679 12387 Prodam APN 6, star 1 leto in starejši ČEBELNJAK s priborom. Delnice 18, Poljane 12389 Prodam rosfrei PLOČEVINO, 2 mm in nerabljen HLADILNIK z zamrzovalnikom. «66-507, od 20. do 22. ure_12417 Prodam PEČ za centralno kurjavo emo central 23, rabljena 1 sezono in otroško POSTELJICO z jogijem. « 28-665_12420 Prodam smrekove PLOHE, DESKE in OPAŽ. « 27-791 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. inles Prodam Z 101, letnik 1979, v odli-čenm stanju. « 88-730 12403 Prodam GOLF, letnik 1981. Ogled popoldne. Kaltak, Benedičičeva 1, Jesenice 12404 Prodam 3,5 let star Jugo 45 ali 11 let staro Zastavo 750. «70-074 popoldan Prodam FIAT 126 P, letnik 1985, prevoženih 18.000 km. Tenetiše 33, Golnik Ugodno prodam Z 101, letnik 1981, registrirana do 31. 12. 1989. Marija Udir, Titova 41, Jesenice, « 85-332_12143 JUGO 45 s spojlerji, letnik 1982, bel, 62.000 km, dobro ohranjen, prodam. Informacije na «25-550, popoldne_12330 R 4 GTL, prevoženih 46.000 km dobro ohranjen, prodam « 74-897_12376 Ugodno prodam "SANBIM" 1250 in Z 750. __> 50-801_12379 Prodam R 4, kovinsko zelene barve, letnik 1978, 68.000 km. « 68-531_12381 Prodam LADO niva, letnik 1987, 13.500 km. « 723-470, po 19. uri _12382 Prodam novo karambolirano KAROSERIJO za Z 101 in Z 101, letnik 1974, neregistrirana ter ŠKODO 105, letnik 1978. Informacije na « 79-686_12391 Prodam dobro ohranjen CITROEN GS luxe. Fern, Mencingerjeva 3, Kranj (Vodovodni stolp) 12393 Prodam FORD ESCORT GL 1300, letnik 1975, registriran do prihodnjega leta. Pekovec, Studor 18/a, Srednja vas v Bohinju 12401 Z 101, letnik « 77-406 1979, prodam. 12408 Prodam Z 101, letnik 1967, registrirana do maja 1990 in jedilno MIZO sara, nova, 30 odstotkov ceneje, še zapakirana. Ogled popoldne. Bertoncelj, Novi svet 9, Škofja Loka_12421 Prodam novo enoetažno PEČ za etažno centralno ali menjam za gradbeni material in prodam PRIKOLICO za prevoz govedi ali konj. ■3*42-332_12426 ŽIVALI_ Prodam 20 do 130 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka __12199 Prodam TELIČKO, sivo švicarsko nordinko, brejo 2 meseca. 3? 45-447_12200 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Andrej Habjan, Breznica 11, Škof-ja Loka_12394 Prodam KRAVO po izbiri. Anton Zupan, Boh. Bela 20/b 12415 KUPIM_ Kupim 2 m žaganih DRV, lahko okroglice. Marjan Šiling, Levstikova ul. 2, Kranj - Zl. polje 12406 OBVESTILA Sprejemam prijave za INTENZIVNE VIDEO TEČAJE angleškega jezika - začetni, nadaljevalni, osve-žitveni, konverzacije, poslovni! Informacije na « 34-590 12411 Prodam 125 PZ, letnik 1973. g 85-317, od 14.30 do 15.30 12413 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. * 38-474 12428 ZAPOSLITVE Iščem obrtnika za izdelavo kozmetičnih preparatov. Šifra: DOGOVOR 12398 OSTALO Novo 600-litrsko KAD prodam ali zamenjam za drva. «23-670 __12399 Prodam večjo količino suhih mešanih DRV. « 79-952 12405 Prodam kamp PRIKOLICO brako. «38-292 12410 ZAHVALA Ob boleči izgubi MIRKA MURA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu LTH za darovano cvetje in vence, za izraze sožalja, spremstvo na zadnji poti in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred in tolažilne besede ter pevcem. Žalujoči: žena Marjanca, sin Miloš in hčerka Marica z družino Z mislijo v srcu,. da še vedno Ti živiš, čeprav že eno leto v tihem grobu spiš. V naših srcih je velika rana, sreča naša pa je s Tabo pokopana. 21. avgusta mineva leto dni, odkar ni med nami našega dragega moža in očeta MAKSA KOŠIRJA Hvala vsem, ki se ga spominjate! Preddvor, 1989 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti našega dobrega moža, očeta, dedka, brata, svaka, zeta, tasta in strica MILANA BOGATAJA iz Gorenje vasi 113 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za pomoč in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za lepe poslovilne besede, darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Gorenja vas, Erkelenz, 10. avgusta 1989 IV P R E D O S L J A HI V t t_D 9 l H Staro vinsko PREŠO prodam. Ko-rito, dim. 2,20 x 1,70 m, primerno za dekoracijo pri gostilni. g 061/£75-797_12412 Iščemo VARSTVO za dveinpollet-nega fantka na našem ali vašem domu, od 6.30 do 14. ure, do naslednjih počitnic, na Planini. «37-025 12425 V SPOMIN Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. PAVLA MIHELIČ roj. Alič 19.6. 1919-20.8. 1989 Hčerka Pavla z družino Zg. Bitnje, Dobro Polje ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža, očeta, sina in brata JOŽETA REBOLJA s Tavčarjeve 5 Kranj Vsem, ki ste nam ob nesreči kakorkoli pomagali, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, Jezersko, VVodonga, 3. avgusta 1989 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA RODETA, st. s Kokrice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi Kokrica, 17. avgusta 1989 ZAHVALA V 71. letu nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, stric in tast RUDI KOMURKA iz Trboj Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Prisrčna hvala Gasilskemu društvu Trboje in KO ZB Trboje, pevcem Gorenjci za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, praporščakom in soborcem. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede. Še enkrat hvala vsem, tudi neimenovanim, za sočutje in spremstvo na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, deda in pradeda FRANCA MARČUNA se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki ste z nami sočustvovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sorodnikom, sosedom in znancem, OOS Eksoterma, 1MP za venca in sodelavcem Iskre — Števci za podarjen venec in denarno pomoč ter sodelavcem Planike — šivalnica za.denarno pomoč. Iskrena hvala tudi g. župniku za nagovor in lepo opravljen pogrebni obred, oktetu Prijatelji iz Strahinja za lepo petje ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Strahinj, 7. avgusta 1989 / NOVICE IN DOCODIU Prva intervencijska postaja v Sloveniji Na poti k streznitvi Kranj, 21. avgusta - Sredi minulega tedna so v Kranju oziroma bolj točno na koncu vasi Breg ob Savi, v podaljšku brunarice Ribiške družine Kranj na obrežju Kranjskega jezera usposobili in tudi preizkusili prvo intervencijsko postajo za zajemanje razlitih naftnih derivatov in drugih snovi ter plavajočih odpadkov na reki Savi oziroma jezeru. Usposobilo in uredilo jo je Vodnogospodarsko podjetje Kranj na podlagi programa Območne vodne skupnosti Gorenjske. Gre za prvo tovrstno postajo na tekočih vodah v Sloveniji in po mnenju poznavalcev za drugo v Jugoslaviji. Prva takšna postaja s plavajočo vodno zaščitno zaveso, vendar v drugačni (masivni) izvedbi, je v Jugoslaviji za zdaj v Bajni Bašti na reki Drini. Razlogov, da so z uresničitvijo tovrstnega programa pohiteli in da so postajo postavili prav na Bregu ob Savi, je več. Vodja akcije in predstavitve oziroma postaje Janez Čibej iz Vodnogospodarskega podjetja Kranj pravi, da je prav Kranjsko jezero z vodno elektrarno Mavčiče postalo neke vrste zbirališče vse Gorenjske nesnage, ki lahko plava; razen Sore oziroma škofjeloške občine. Da pa je te nesnage kar precej, povedo analize raziskav podtalnice Sorskega polja, ki so pokazale, da je bila pri 72 vzorcih voda neoporečna le pri sedmih. Torej je tudi podtalnica na Sorskem polju (podobno kot na Dravskem) že onesnažena in ne le ogrožena. Stanje pa se še naprej slabša. Janez Čibej Predsedstvo Območne vodne skupnosti Gorenjske je v začetku tega meseca na vsa predsedstva gorenjskih občin in ustrezne inšpekcije in druge službe poslalo poziv za varovanje podtalne pitne vode na Sorskem polju. V pozivu ugotavlja, da so najbolj nevarni za podtalnico industrijski odpadki, zato se je akcije treba lotiti najprej in učinkovito na tem področju. Poskrbeti je treba za prava odlagališča in preprečiti nekontroliran odvoz na neprimerne deponije. Dela za odgovorne je torej več kot dovolj, saj je znano, da na Gorenjskem pravih odlagališč za tovrstne odpadke še ni. "Intervencijsko postajo sestavljajo stalni objekt, čolni, plavajoča zaščitna zavesa Save Kranj, ki se polni z zrakom, varnostna oprema za 5-člansko ekipo, cisterna za odvoz odpadkov in brezžične zveze. Posamezni deli plavajoče vodne zavese so dolgi po 30 metrov, na tem odseku pa bo zavesa dolga 200 metrov. Čeprav nismo glede dežurstva organizirani tako, kot recimo poklicni gasilci, pa se bomo za morebitne intervencije povezali s Centrom za obveščanje in drugimi službami na ta način, da bomo tudi vedno Na Bregu ob Savi je od sredine minulega tedna prva intervencijska postaja na tekočih vodah v Sloveniji... dosegljivi za akcije. Na tem delu bomo "lovili" lahko najrazličnejše odpadke pa tudi vse snovi (kot na primer naftni derivati), ki jih lahko z dodatkom posebne snovi strdimo in nato zajamemo z zaveso," je v sredo, po uspeli prvi akciji, pojasnil Janez Čibej Najpomembnejši del postaje, poleg objekta z opremo, pa je prav gotovo plavajoča zaščita zavesa delovne organizacije Sava Kranj. "Za zdaj so se že odlično izkazale morske zaščitne zavese, ki jih že nekaj let izdelujemo v Savi. V petih letih smo iz visokokvalitetnih materialov do zdaj prodali 7 tisoč metrov takšnih zaves. Po več letih se njihova kakovost ni prav nič spremenila. Zdaj pa smo raz- . vili tudi to za tekoče Damca Gregorič vode, ki se polnijo z zrakom. V prihodnje nameravamo na tovrstnih raziskavah in izboljšavah delati še naprej, cilj pa je seveda, da se uveljavimo tudi v tujini. Tako smo jih že ponudili tudi Italijanom, oktobra pa jih bomo predstavili na mednarodnem simpoziju v Dubrovniku. Čeprav posredovanje s tovrstnimi zavesami terja uigrane ekipe, mislim, da je današnja predstavitev uspela in da je tudi lokacija za prvo tovrstno intervencijsko postajo na tekočih vodah v Sloveniji pravilno izbrana. Kranjsko jezero je res pravi zbiralnik nesnage z dobršnega dela Gorenjske," je povedala Danica Gregorič, vodja oddelka prodaje tehničnih in kemičnih izdelkov v Savi Kranj. A. Žalar Stari Kranj v "prenovljeni" sliki Težko bi sicer trdili, da je k uveljavljanju pobude za postopno zunanjo prenovo (veliko zahtevnejša notranja oziroma pod zemljo naj bi šele prišla na vrsto) starega dela mesta Kranja najbolj zaslužen Odbor za lepši videz mesta pri občinski konferenci SZDL. Vendar pa je kanček s predlogi prav gotovo pripomogel k temu, da se je tudi na tem področju v Kranju začelo premikati. Postopoma se kaže polepšana nekdanja podoba mesta. A. Ž. - Slike: F. Perdan Najbolj odmaknjen del v starem mestu: Trubarjev trg s Pungar-tom... Kmalu bo polepšano podobo do-V prenovo ni bil vključen le strogi del starega mesta, marveč se je bila nekdanja Stara pošta v le-ta začela že pod Jelenovim klancem... Kranju... ■L GLASOVA ANKETA 1 Na Jakoba po svež zrak in sprostitev Preddvor, 20. avgusta - Organizatorjem letošnjega tretjega družinskega pohoda na Jakoba, Turističnemu društvu Preddvor, Iskri Kibernetiki in Živilom, se je le nasmehnilo lepo vreme in v nedeljo navsezgodaj so prvi Tone Logar, tajnik Turističnega društva Preddvor: »Na tretjem družinskem pohodu na Jakoba, ki smo ga letos popestrili s srečelovom in veselim popoldne-vom ob jezeru Črna-va, pričakujemo okoli tisoč ljudi. Lani se je pohoda udeležilo čez 800 ljudi. Letos se bodo pohodniki lahko okrepčali v novi Iskrini koči, ki so jo zgradili in odprli oktobra lani. Sicer pa izletnike na vrhu zabavata glasba iz zvočnikov in harmonikar, ko pa se bodo popoldne vračali, jih bo zadržala tudi veselica ob jezeru.« Petra Brinovec iz Kranja: »Že ob osmih zjutraj smo krenili na Jakoba, zdaj pa se po kratkem in prijetnem izletu že vračamo. Ni-.Ji|§9l smo vedeli, da je *Mbtfkt%& ' družinski pohod, po- USSl JIIh vsem P° naključju gfo jflHH smo se odpravili od HP^ ~"*^MJHnP doma, ker je Jakob pogosto cilj naših rekreativnih pohodov. Poleg planinarjenja se amreč ukvarjamo tudi z drugimi športi, od plavanja in tenisa do kolesarjenja in teka na smučeh. Kratek izlet na Jakoba je bolj nekakšno jutranje ogrevanje.« Marija Dolžan iz Te- netiš: »Na družinski pohod odhajam prvič, na Jakobu pa sem velikokrat, letos sem bila že petkrat. S kolesom se pripeljem do Preddvora, nato pa se po senci počasi napotim na vrh. Danes bom ostala do popoldneva, verjetno bo gori prijetna druščina. Sicer pa ubiram tudi druga ponodmki že romali proti Jakobu. Nekatere je zvabila v hrib urica prijetnega planinskega sprehoda, druge druščina, tretje spet popoldansko nagradno žrebanje in veselica, ki se je popoldne z Jakoba preselila k hotelu Bor ob jezeru. planinska pota, na Kališče, Poljano, Kriško"... kadar gremo s planinci skupinsko, pa tudi dlje.« Cveto Zaletel iz Tu- palič: »Letos grem prvič na družinski pohod, prejšnja leta smo zaradi majhnega otroka manj hodili po hribih. Danes greva s hčerjo, žena pa je ostala doma. Na Jakoba me vleče lep razgled, prijetna pot, na kateri si od-počiješ živce, danes pa me zanima tudi razpoloženje.« Jožica Marčun iz Kranja: »Ves teden sem v tovarni, zato me konec tedna večkrat zvabi v hribe. Rada grem na Kališče, Kriško, Jošta, večkrat na Jakoba. Tudi na družinskem pohodu sem že bila. Ker mi je bilo všeč, ga tudi letos nisem zamudila. Letos imam malo več kondicije, ker sem med dopustom planinarila po Kamniških planinah.« Vida Čermelj iz Kranja: »Rada sem v naravi, zato veliko pohajam po hribih. Med dopustom hodim na daljše planinske izlete, ob nedeljah na krajše, ravno toliko, da si oddahnem od naporov in v ponedeljek laž-jee delam. Že lani sem bila na družinskem pohodu na Jakobu in ostala ves dan. Letos bom šla prej domov, ali pa ne, odvisno od razpoloženja.« D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan V Aljaževem domu v Vratih »Razgled je čudovit« Vrata, 17. avgusta - Planinsko društvo Dovje - Mojstrana oskrbuje Aljažev dom v Vratih, ki je med našimi najbolj obiskanimi planinskimi domovi Letošnja planinska sezona se je začela veliko bolj pozno kot minula leta, saj je običajno v planinah večji obisk po 22. juliju. Letos pa planinske koče in domovi delajo »s polno paro« šele v teh lepih sončnih poletnih dneh. Zanesljivo je med najbolj obiskanimi planinskimi domovi Aljažev dom v Vratih kot iz-. hodišče v triglavsko pogorje. Po dokaj dobri makadamski cesti je dostopen tudi z avtomobili, zato ni čudno, da si v tej pasji vročini pod severno triglavsko steno poišče hladno in osvežujočo senco tudi marsikateri izletnik ali tuj turist. V teh dneh so tu predvsem Italijani, ni pa malo tudi turistov, ki sicer letujejo v Kranjski Gori ali na Bledu. Iz Mojstrane v Vrata tudi vsak petek, soboto in nedeljo vozi avtobus, ob nedeljah pa je ob kapelici v Vratih tudi maša. Na parkiriščih smo opazili tudi dva avtobusa iz Čehoslovaške. Ti gostje so večinoma neprijavljeni, v avtobusih počivajo, spijo, v bližnjem gozdišču pa si kuhajo... »Včasih se ti gostje prijavijo, včasih pa tudi ne,« pravi oskrbnica Aljaževega doma Marija ...(»ah, priimek pa res ni važen«, je takoj dejala in ga ni hotela povedati),»nas nič ne motijo in tudi preganjamo jih ne. A tudi časa nimamo, kajti v zadnjem tednu je zares veliko obiskovalcev. Lani sem bila na Staničevi koči pod Triglavom. Razlika? Velika. V Staničevem domu se ustavljajo predvsem pravi planinci, ki se tudi obnašajo po planinsko. Veliko manj zahtevni so, prijetni. Aljaževm dom pa je dostopen tudi z avtomobili, zato so gostje zelo različni in tudi prav zahtevni. Hrano in pijačo nudimo po dostopnih cenah; take so kot na Jesenicah, nudimo enolončnice in jedi po naročilu. Tudi prenočišča so silno poceni: dva stara milijona za domače planince, kar seveda komaj pokrije stro-1 ške pranja, likanja in tako dalje,« pravi Marija, ki je doma iz Murske Sobote in je velika ljubiteljica planin, saj je bila že 28 krat na Triglavu. Planinci Aljaževega doma, ki ga oskrbuje Planinsko društvo Dovje -Mojstrana, so zadovoljni s postrežbo in gostoljubnostjo, saj je knjiga vtisov polna pohval, tudi takih: »II Panorama e stupendo!« D. Sedej Aljažev dom v Vratih je med najbolj obiskanimi planinskimi domovi pod Triglavom..- Foto :D.Sedej