PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
........................................
Ur*dni4kl ta opravnlAkl proatorl: S6A7 South Uwnd.lt Aro.
Office of Publication t 1667 South Lewndalc An. Telephone, Rockwall 4904
Oeaa üeta J« 96.06
____ u, UN, al (h* yuMflal
ute UM AM W Oowtm of Hank «. im 1
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 2. FEBRUARJA (FEB. 21,193»
Subscription 96.00 Yearly
STEV,—NUMBER 2.1
Predsednik angleške vlade tahteva garancije od Hitlerja
»t apoclal rat> of pofiagej>rerid^ fee ja aectioa 110», Act oI Oct 8. 1017, aufthodaed on Jaoe 14, 1919.
Nemški diktator naj dokaže svetu, da je v resnici za mir. % Anglija je pripravljena vrniti kolonije Nemčiji in deliti z njo svetovna tržišča, ako bo Hitler prenehal z oboroževanjem. Vodja laboritov napadel Chamber-lainovo zunanjo politiko
e.
London, 1. *eb. — Odgovor ngleške vlade na Hitlerjev go-«or, v katerem je diktator za-teval vrnitev kolonij in zapre-z ekonomsko vojno za svetovni tržišča, je dal včeraj pre-jier Chamberlain v parlamentu, hamberlain je dejal, da ne bo depal kupčij s Hitlerjem, do-er slednji ne dokaže z dejanji, »samo z besedami, da je v resici za mir v Evropi.
Chamberlain je obdolžil Hit-frja, da skriva nepoStene name-Njegova vlada ne bo upo-evala nemških protestov in iritožb, dokler se atmosfera v vropi ne izčisti. Velika Brita-ija bo delila svetovna tržišča z emčijo in ji vrnila tudi kolo-jje, če bo dobila od Hitlerja za-otovilo, da bo prenehal z oboževanjem.
"Mi nočemo samo besed, ki iz-ižajo željo po miru, temveč onkretne dokaze, da je Nemči-za omejitev oboroževanja," je tkel Chamberlain. "Dobiti molimo definitivno zagotovilo, da itlerjeva vlada ne bo potisnila vrope v novo krizo."
Premier je pojasnil* poslanim, da je M u s a o 1 i n i ob-ubil, ko se je sestal z njim v imu, "da ne bo zahteval niče-ir od Španije, ko bo civilna, ojna končana." Slično zagoto-lo je dobil tudi od Hitlerja.
Chamberlain je dalje rekel, » je njegova pomirjevalna potika že prinesla zadovoljive re-ultate. Monakovska konferen-ni omajala prestiža Velike ritanije, kajti danes je večji Di kdaj prej.
Slednjo trditev je pobijal rchibald Sinclair, vodja libe-Icev v parlamentu. "Kje je restiž Velike Britanije še veli?" je vprašal Sinclair. "Ci-jte ameriške časopise in do-nali boste, da je šel prestiž po odi."
Po zaklj učenju debate o Cham-trlainovi zunanji politiki je |sprejet predlog, da parla-lent zaključi svoje zasedanje, redlog, ki je bil obenem «aup-»ea vladi, je bil aprejet z 258 r«ti 135 glasovom. Major C. R. Atlee, vodja la-»ritske manjšine, je ob otvo-tvi debate ožigosal Chamber-•'»ovo zunanjo politiko in iz-"v«l. da je angleškemu ljudstva politika zoprna. Udaril je I"1' ('hamberlainovo politiko •vmešavanja v špansko civilno f'jnq N očital premierju, da s«
bor f/liktu posUvil Iran španskih fašistov.
Japonska predložila pogoje Ameriki
Angleško letalo ? bombardirano
Tokio, 1. febr. — Amerika ne more pričakovati koncesij od Japonske glede njene trgovine na Kitajskem, dokler bo aktivno podpirala generala Kaišeka, vrhovnega poveljnika kitajske oborožene sile, pravi tokijska vlada. -	- ,
Tokijska vlada se jezi, ker sta Amerika in Velika Britanija dali posojilo Kitajski in to v momentu, ko je izgledalo, da bo Japonska strla kitajski odpor. Japonski militaristi so uverje-ni, da bi se ibila Kitajska že podala, če ne bi dobivala podpore iz Amerike in Anglije.
. Hongkong, 1. febr. — Japonske bojne ladje so včeraj Obstreljevale angleško letalo Delio, ko je letelo iz Bangkoka, Siam, proti Hongkongu. Krogle so zgrešile cilj in letalo je srečno pristalo v Hanolju, francoske In-dokina. Japonske milltaristič-ne avtoritete so ie prej posvarile zunanje letalske družbe, da bodo letala napadena, če se bodo pojavila nad kitajskim ozem ljem, ki ga je japonska armada okupirala.
Šanghaj, 1. febr. — Kitajski guerilci so včeraj zažgali japonsko letalo, ki se je moralo spustiti na tla v bližini Nankinga Trije japonski letalci so pobegnili.
Peking, 1. febr.General Wu Peivu, bivši vpliven kitajski vojaški vodja, je naznanil, pogajanja, da on postane načelnik mirovnega gibanja, s poveljniki japonskih čet^ Prejšnja poroči la so se glasila, da je general naklonjen načrtu, da on postane načelnik vlade v centralni Kitajski, kar je želja japonskih militaristov. Pred leti je bil Peivu znan kot velik sovražnik Japoncev.
na
fartin obtožen " poštene taktike
I iMroit, Mich., 1. febr.—Ho-r' M*riin je dejal, da je akci-»jegovih nasprotnikov v avt-unijl, ki ao ga pri federalnem • k»>m odboru obtožili nepo-i' ne delavska taktike, nesram-Da H bo odbor upošteval '•tožbo po vodstvu CIO prizna-*™pe. ki ae bori zs kontrolo »no unijo, še zrl gotovo. "kraj>n«ki urad delavskega od-["-s v Detroltu je naznanil, da i""lal pritožbo v W a* h ing ton '*z*odbo. Nekateri krogi dvo-»io, d« bi federalni delavski od-J P"*egel y notranji konflikt tn" "nije. Maurice Sugar, od-' Martinu naaprotne gru *Jsl. da je Martin deloda-««r »e je svetal a Fordovo ,fn Penijo in brani njene Inte-
Anglija pospešila gradnjo letal
Divja tekma z naci j ako Nemčijo
London, 1. febr. — Na predvečer novih komplikacij, ki se obetajo na evropskem pogorišču, se je Velika Britanija vrgla v divjo tekmo, da dohiti In prekosi Nemčijo v gradnji bojnih letal. Letala ki veščaki pravijo, da je bila produkcija pospešena tako. da bo Anglija imela čez tri mesece več bojnih letal kot Nemčija.
Po poročilih v angleških listih je Anglija potrojila produkcijo bojnih letal. Povprečna produkcija v zadnjih dvanajstih mesecih je znašala 400 bojnih letal na mesec. V prihodnjih bo dosegla še višjo stopnjo. P reducirala bo najmanj 660 letal na mesec in Daily Herald celo trdi, da bo izdelanih 3000 letal na mesec.
Chamberlain je v svojem govoru zadnjo soboto priznal, da je Anglija podvojila produkcijo letal. Koliko bojnih letal ima Anglija sedaj, je še tajnoat.
Domače vesti
Nesreče in novi grobovi v Cleveland u	•
Cleveland.—Dne 28. jan. je avto povozil 43-letnega rojaka Mihaela Cimermana in mu stri obe nogi, roko in ga hudo ranil na glavi. Nahaja se v bolnišnici. "U-darec avta je bil tako silen, da je revež odletel ©6 čevljev daleč. — Naglo je umrl rojak Avgust Markioli, star 53 let in rojen v Dolenji pri Krminu. V Ameriki je živel 27 let in tu zapušča ženo, sina in dve hčeri. Bil je član društva 146 SNPJ.—Dalje je u-mrl Fortunat Rus, star 58 let in doma iz Zverče vasi pri Hinjah. V Ameriki je bil 40 let in tu zapušča ženo, dva sinova in štiri hčere.—Tilka Beniger se je vrnila iz bolnišnice in zdaj se zdravi doma. — Zakonska dvojica Mike Skerjanc je zadnje dni obhajala srebrno poroko.
Ni dobila razporoke
Chicago. —„ Mary Kuhar, 11530 La Salle st., je 31. jan. povedala sodniku Ph. J. Finnega-nu, da jo je njen mož dvakrat udaril po licu, zato zahteva raz-poroko. Sodnik jo je pa vprašal, če sta moževa udarca pustila kakšne zle posledice in Mary je pojasnila, da drugega ni bilo kot rdeča koža. "To ni nič," je rekel sodnik. "V smislu zakona mora biti udarec tako močan, da ogra-ža življenje, predno ga bom upošteval. Razporoke ne bo !"
' Ponesrečena ženska
La Salle, III. — Mary Klopčič si je 28. jan. zlomila nogo, ko je padla na porču. Odpeljali so jo v bolnišnico. .,
Novice iz Penne
Bessemer, Pa. —Dne 25. januarja je tu umrl Jernej Sede-nik, star 57 let in rojen pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Bil je član društva 97 SNPJ in njegova dva sinova in tri hčere, ki jih zapušča, so vsi člani SN-PJ.—John Bizjak ml., predsednik društva 391 SNPJ v Kaneju, Pa., je ta teden dobil hčerko pr-vorojenko, ki je seveda namenje na mladinskemu oddelku SNPJ. Oče in mati sta že dolgo let čla na naše jednote. Čestitke!
Dva nova grobova v starem kraju
Jere, W. Va. — Frank Pellan, član društva 388 SNPJ, je preje žalostno vest, da je v Žirih pri Sežani na Primorskem umrla njegova mati (ime matere?) v starosti 85 let. Dosegla je isto starost kot njen mož. V A meri ki zapušča sina, v starem kraju pa štiri hčere.
z m
Osage, W. Va. — Anton Po-gačar, član društva 388 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je 12. januarja v Bohinjski Beli umrl njegov edini brat Janez Pogačar, posestnik, star 67 let. V Ameriki zapušča samo njega, v stari do movini pa štiri sinove in dve se atri, od katerih ena se nahaja v bolnišnici v Ljubljani.
članica v bolnišnici
Gross, Kans. — Mary Kopma-jer, članica društva 206 SNPJ, se nahaja v bolnišnici v Pltts-burgu zaradi izredno visokega krvnega pritiska. Člani in rojak jo lahko obiščejo.
Čile j 8 ki ognjeniki otiveli po potreeu
Santiago, Cile, h febr. — Og njenikl v Cileju so postali sktiv ni po potresnih sunkih, ksr je povzročilo novo psniko med pre bi vale i. Električne nevihte tud razburjajo ljudi. Najmanj trije ognjeniki so oživeli po potresu, ki je zahteval do BO.000 člove-Akih življenj zadnji teden.
Lojalisti odbijajo napade v gorovju
Begunci ie vedno prihajajo v Francijo
La Tour de Carol, Francija, 1.
febr. — Španske vladne čete od-očno odbijajo fašistične napade na svoje pozicija v gorovju ob reki Segri, da uatavijo prodiranje sovražnika Jfroti Puigcerdi, kjer se odpira pot v Francijo. Srdito bitke ao v teku v pirenejskem gorovju in nekaj milj južno od Seo de Urgela, trideset milj zapadno od Puigcerde. Tu je koncentrirana armada 10,000 mož, ki je doalej uspešno odbijala naskoke fašističnih čet.
Lojalistl so zgradil novo obrambno črto ob testi, ki vodi v Seo de Urgel. V krajih, kamor so pribeiali španski begunci, je bila odrejena stroga utilitaristična kontrola. Okrofc 15,000 beguncev se nahaja v okolici Puigcerde, ki je po šelasnici zvezana s Francijo.
tPerpignan, Francija, 1. febr. — Prebivalci Iz meseca Llivia, ob špansko-francoski meji, bežijo v Francijo pred fašističnimi četami. Llivia je že zapuščeno mesto. Sem so ae zatekli tudi lo-jalisti, ki so desertirali iz armade po padcu Barcelone.
Arabsko-židovska
\ir 'r>
vlada v Palestini
___V . '-ijju
Anglija predloži nov načrt *
London, 1. febr. — Malcolm MacDonald, kolonialni minister, in člani vladnega pod«*laeka so sestavili načrt glede pomirjen j a Palestine, kjer ao Izgredi med Židi in Arabci na Snovnem rodu Arabski nacionalisti vodijo boj proti angleškim četam in Židom.
Načrt & predložen konfeten ci, na katero so bili povabljeni reprezentanti Židov in Arabcev. Slednji bodo imeli 22 delegatov iz Palestine in neodvisnih arabskih držav kot so Egipt, irak, Transjordanija in Jemen. Načol nik židovske delegacije bo dr. Chaim Weizmann. Pole« te delegacije se bodo udeležili konfe renče reprezentantje Židov v Veliki Britaniji in Združenih državah.	___,
Angleži upajo, da bo ustanov Ijen sistem, na čigar podlagi ls> omogočena skupna vlad'i Arabcev in Židov v Palestini. Ideja razkosanja Palestine na tri d»1«, kar je priporočala posebna angleška komisija preteklo leto, je bila zavržena.
Izgledi so, da bodo pogajalci skovali vsaj nekakšno zvezo i\r-žav, v kateri bo uključena tudi Sirija, pod mandatom Velike Britanije, če ne bo konferenca uspela v svojih |»osku*ih '{simir-jenja Palestine. Kompromis m< -ra biti dosežen najkasneje do L marca; če ne bo, bo Anglija izsilila pomirjenje mod Židi in A-rabci z oboroženo silo.
Ker so oboji, ž id Je In Arabci, trdovratni In ker Je vodja arabskih rebele v že naznanil, da se ne bo udeležil konference, Je sko-ro gotovo, da se bodo pogajanja razbila. Arabski nacionalisti vztrajajo pri svojih zahtevsh, ki uključujejo ustavitev izseljevanja Židov v Palestino, preklic britskega mandata in odpravo angleške oblasti nad Palestino.
Rooševeltšprejel * reši g naci j o »od ni k a
Washington, D. C., t. febr.— Predsednijt Roosevelt Je včersj z veseljem sprejel resignscijo Martina T. Manl»na, člana federalnega prizivnega aodlšča v New Yorku. Državni proeekutor Thomas K. Dewey Je obtožU Manto-na. da je prejel issJkupriino v vsoti $460,000 od ossb, ki so bile zainteresirane v »lučajih, ki so prišli prsd njegovo sodišče. Dewey je prsdložil I evidenco proti Msntonu fsderslni veleporoti Federslni Juatični tajnik Frank Murphy je odredil proiskavo.
FAŠISTI NAGLA-SAJO TRDNOST OSI RIM-BERUN
Solidarnost med Italijo in Nemiijo
HITLERJEV DIPLOMAT V RIMU
Rim, 1. febr.—Armada 20,000 črnoarajčnikov je koncentrirana v Rimu in napeto pričakuje Mussolinijevega govora, ki^ ga bo imel danes v zvezi s proslavami šestnajste obletnice ustanovitve fašistične milice. Musao-lini in Hitler sta včeraj izmenjala telegrame, v katerima poudarjata trdnost osi Rim-Berlin in prijateljstvo med Nemčijo in Italijo.
Fašisti so sprejeli liitlrejevo zagotovilo, da bo Nemčija priskočila na pomoč Italiji, ča bo slednja napadena, z velikim navdušenjem na znanje. V zagotovilu vidijo nadaljnji dokaz velikega prijateljstvu med državama.
"Zahteve po kolonijah bodo igrale veliko vlogo v evropski politiki v bližnji bodočnosti," piše Virginio Gayda, urednik Mussolinijevega lista II Giornale d'Italia. "Solidarnost med Italijo in Nemčijo se bo razvila v še večjem obsegu, kadarkoli bi eni ali drugi državi pretila nevarnost napada. Ta solidarnost bo v kritičnem momentu prinesla milltaristično zvezo. Hitler dobro ve, da se Italija ne mara spuščati v pustolovščine, temveč zahteva le svoja pravice. Italijanski in nemški problemi ao tesno povezani in povezane ao tudi naše akupns zahteve." -
Italija namerava pozvati nadaljnje čete pod zastavo, ae glasi napol uradno poročilo. Pred enim tednom je bilo pozvanih v armado 60,000 rezerviatov in zdaj pridejo drufci na vrsto.
Victor Luzon, načelnik Hitlerjevih rujavosrajčnikov, je pri šel v Rim, kjer se bo udeležil proslav obletnice ustanovitve fašistične milice. Dva tisoč "prostovoljcev", ki so se vrnili iz Španije, kjer so se borili v ar madi generala Franca, bo pa radiralo s črnosrajčniki pred Mussolinijem.
Velike demonstracije v Londonu
Policija aretirala . več oseb
l^ndon. l/febr. — Tu so se včeraj vršile demonstracij« v prilog lojalistični Španiji, v ka ter i h je množica zahteva Is, naj Anglija |M>šilja orožje lil bojni material v Sjianijo in tako pomaga ljudski vladi. Demonstrante so ustavili cestni promet v več krajih. ^ Policija na konjih je bila |s>-z va na v akcijo, da razprši de-monatraiilc. Več tisoč: oseb se je zbralo na trgu Piccedilly in vpilo: "Chamberlain naj pride sem!" in "Španija naj dobi angleško orožje."
Cez~ trideset oseb je policija aretirala na trgu Piccadilly in nadaljnjih dvanajst, ki so nesle k rato v državno zJsimico v momentu, ko Je Chamberlain odbijal napade opozicije v parlamentu, ki Je kritizirala njegovo zunanjo politiko.
Nacijski tisk spet napada Ameriko
Hitler sprožil gonjo v svojem govoru
Berlin, 1. febr. — Nacijski Cisk je takoj ubogal Hitlerja, ki je v svojem govoru zadnji |sm-deljek posvaril Rooseveltovo administracijo pred vmešavanjem v nemške afere. Napadi na Ameriko so se obnovili. List Schwarze Korps, glasilo Hitlerjeve o-sebne strašs, je objavil napad ?od naslovom: "Roosevelt v stekleni hiši".:
V dolgem Članku opisuj«) ameriško brutalnost na Portoriku. "Nacijska Nemčija se je (smta-vila za branilko Portorika. ki ga zkoriščajo ameriški kapitalisti.," piše list. Ta primerja vlado go-vernerja Blantona Winahipa na Portoriku vladi diktatorja Stalina v sovjetski Rusiji.
Temu listu so se pridružili drugI v napadih na Ameriko in Rooseveltovo administracijo. Lo-kalanzeiger pišo o stradanju prebivalcev v južnih državah.
Stari in konservativni nemški listi izginjajo. Berlinski list Ta-geblatt se je včeraj združil z listom Deutsche Allgemeine Zeitung, list Kreuzzeitung, ki je bil nekdaj glasilo kancelar'u Bismarcks, pa je prenehal Izhajati. Časopisi, ki jih posedujejo privatni koncernl, umirajo. Nacijska stranka izdaja čer, triato listov. V prvem letu Hitlerjevega režima je stranka izdajala 119 časopisov.
Aretacije navij alce v cen v Italiji
: Neapel j, Italija, 1. febir—Policija je aretirala 60 oseb na ob-tožbo navijanja cen. Prodajale ao ksvo po SI.60 funt. V tem in drugih italijs.riakih mestih je pomanjkanje kave. Uvoz kave iz Brazilije je bil ustavljen po pre-trganju pogajanj glede sklenitve trgovlnake pogodbe msd Italijo in Rrszilljo.	, „
Ameriška pomoč Fraiiciji in Angliji
Francoski minister se zahvalil Rooseveltu
Washington. D. C., 1. febr. — Ameriška vlada Je obljubila pomoč Franciji in Angliji po izja vi senatorjev, ki so se udeležili tajne seja odseka za militarlstlč. ne zadeve. Roosevelt je baje ob ljubil stoodstotno koo|strecljo s Francijo in Anglijo v slučaju, da se zapleteta v vojno z naclj sko Nemčijo in fašistično Italijo. On je prevzel tudi popolno odgovornost za prodajanje boj nilv letal Franciji, ker je to v xkladju z ameriško zunanjo po-llifkp.
Predsednik Je zavzel stališče, da Hitler ograža civilizacijo in da je treba rešiti Francijo in Anglijo za vsako ceno. Amerika mora stati na njuni strani In Ju podpirati vsestransko. Ako b bili poražen! v vojni z Nemčijo in Italijo, bi Mussolini in Hitler kmalu dominirala Južno Ameriko in Združene države bi bile v nevarnosti.
J'arlz, 1. febr, — letalski minister Guy La Chambra se Je v svojem - govoru v državni zbornici zahvalil predsedniku Roose-veltu, ker je on omogočil, da Francija dobiva najlsiljša ameriška letala. Minister Je naznanil, da Je Francija naročila nadaljnjih dvesto bojnih letal v A merlki. Francija mora naročati letala v Ameriki, ker jih njene tovarne ne producirajo dovolj.
"Sem proti vsaki kritiki gle de ku|Nivanja ameriških letal, ki je bilo omogočeno s |iomočJo ve-like demokracije/' J« dejal mi-n ister. "Amerika pomaga Franciji v interesu miru."
M02N0ST SPORAZUMA MED NEM-ClJO IN RUSIJO
Pravda piie o ekonom-škem in političnem dogovoru
REVIZIJA ZUNANJE POLITIKE
Moskva, 1. febr. —- Pravda, glasilo komunistične stranka, je včeraj indirektno namignila, da namerava aovjetska vlada skleniti ekonomski in politični dogovor z nacljsko Nemčijo. Do-<Mm vladni krogi nočejo razpravljati o tem predmetu, Je Pravda ponatisnila članek iz londonskega lista News Chronk'le, kar smatrajo za značilnost.
"Sovjetska vlada ne bo pomagala Veliki Britaniji in Franci-jI, če ae bosta zapletli v konflikt z Nemčijo in Italijo," je rečeno v članku. "Ona bo skušala doseči sporazum z vsemi svojimi sosedi, če jo bodo ti pustili pri miru. Ako bodo sedanja trgovinska pogajanja med Nemčijo in Sovjetsko unijo uspešna, bo Nemčija lahko dobavljala šivila in druge potrebščine iz Rualje v vojnem ča*ur-» Nemogoče ai Je misliti, da bi nesporazum med Nemčijo in sovjptsko Rusijo o-stal nespremenjen faktor v mednarodni politiki."
Izvestja, glasilo sovjetska vlade. so obsodila "pomirjevalno" IKilitlko angleškega pramlarja Chamberlalnu In nauadla Francijo, ker ni hotela odpreti avoji|i maj izvozu orošja v lojalistišno dpanijo,tftaeno pa ao naznanila revizijo ruske zunanja politika. "Ako bo Nemčija ponudila roko Rusiji, ne bo roka plavala v zraku," piše glasilo sovjetake vlada.
Glasilo se Jezi, kar ni hotel ungleškl zunanji minister Halifax sprejeti ruskega poslanika v Londonu pred In po avojam po v rat k u iz Rima, kjer Je kon-feriral z italijanskim diktatorjem. Opazovalci iz tega sklepajo, da Je Moskva pripravljena skleniti trgovinski dogovor a Berlinom pod pogojem, da Hitlerjeva vlada zavrže načrt glede ustanovitve naodviana ukrajinske državo.
Stavka hišnikov v New Yorku
New York, I, febr, - Okrog HOOO hišnikov in o|*ratorj<tv dvigal je včeraj zastavkalo v |*> slopjih v glavnem delu meeta, ko sir se pogajanja med unijo in dekslajalci razbila. Delavci so organizirani v uniji Building Service Employee, ki je šla v boj za skrajšanje delovnega tedna na 40' ur.
Fašistični general hvali Italijane
Poročilo o italijanskih izgubah v Španiji
Rim, L febr. — Detajllrano poročilo o vlogi, ki so Jo igrali italijanski "prostovoljci" v fa-šistični ofenzivi v Kataloniji, Je včeraj predložil general Gam-bara, jsiveljnlk italijanskih čet v Španiji, diktatorju Mussoll-niju.
V |*>ročiJu Je rečeno, da Je bilo 70 častnikov in 620 vojakov ubitih, 350 častnikov in 4000 vojakov pa ranjenih v ofenzivi v Kataloniji. Uradne številke, ki so bile prej objavljene, izkazujejo, da skupne italijanske ia-gube v španski civilni vojni znašajo 17,000 mož.
General poveličuje Junaštvo ftalMauekih "prostovoljcev" v svojem |*iročilu. TI so se ude. lepili čez Iietdeaet bitk in Ujeli 16,000 lojslistov. Padec Barcs-lom« je ssalugs itslijsnskih čel, ki so v ofenzivi zsssdie Bedelo-no in a tem izol|mle glavno me-ato Katalonije od zsledj«-
Dva rudarja ubita v Ohlahomi
r
Pfcher, Okla., I. febr. — Dva rudarja Nta bila včeraj ubita, ko ae Is utrgsls pisat ksmsnjs v rudniku, v katerem eta delala, trije pa so bili ranjeni. Trupli rudarjev sta bili že pranešeni na površje.	w ^
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
91 ftf" A IK LASTNINA iloi _
rooroftNB J«PHOT« «-«■.III**» »*
I» OlMM HJ» •• tato. S« • M I*» • ••
¿•k-rl**. r«tasI Uu U»tu4 luui	<»<
Cn*4> U N pot r—Oto«* r'-# ^
fwrtrto H « »* '•»
_ a H mjaku a^ipMi lil—»»	<<
Z MUliUlJ. to » Mf.
will mM It NmU OW will to utend
to
. PROSVETA
HIT« Lmwndmtm At*.
HUBII or Til rWHATKP
Nesramna igra z mizerijo
Predsednik Roosevelt je nujno predlagal
kongresu nsj dovoii do t juliju t L vsoto H75 milijonov dolarjev za relifna dela pri Wl'A, kongres je pa ta predlog izrabil za politično igro proti predsedniku — to se pravi: burbonci obeh strank ao uprizorili to igro.
Reakcionarni demokratje in republikanci so se združili najprvo v nitji kongresni zbornici in znižali vsoto na 726 milijonov. Roosevelt je poavaril reakcionarno večino, naj pazi, kaj dela, kajti redukcija 160 milijonov dolarjev pomeni, da bo najmanj milijon brezposelnih delavcev moralo zapustiti relifna dela.
Nič ni pomagalo. V senatni zbornici se je igra ponovila. Reakcionarji obeh strank so se zdrutili tudi Um in v imenu "varčevanja blagajna" ter z geslom "Znižajrao izdatke na vsej črti!" so prisilili ilenat, da Je z enim glasom večine (47 proti 46) odobril znižano vsoto. ^ Reakcionarni večini v senatu se je pridružil tudi farmer-laboritski senator Shipstead iz Minnesote in odločil, da Je bila Rooseveltova vsota poražena. 2e dalj časa je očitno, da Shipstead ni več nekdanji napredni Shipstead. ... Od republikanskih senatorjev sta glasovala samo dva za Roosevelta: Borah in Frazier. Star! Borah je razkadi celo burbonske demokrate, med katerimi je tudi Alva B. Adams iz Colorada, ko Je Izjavil: "Ce se hoče Amerika očuvatl fašizma ali komunizma, naj poskrbi za dostojno Življenje svojih delavcev — da ne bodo živeli kot živina . . W ~
Senator Adams iz Colorada je odgovoril na to, da "zelo, wlo obžaluje, da se je debata o re-llfu pogreznila v sentimentalne kaluže . . ." Stari Borah — kakor je v nekaterih ozirih tudi on nazadnjaški — je to pot povedal veliko ' resnico. V Združenih državah je mnogo krajev, na primer na jugu In v Callforniji, kjer mizerni farmski delavci ZARES žive kot živina, ampak nazadnjaki demokratskega in republikanskega kova po vsej sili drže po nojevo glavo v pesku in nočejo videti mizerije! Ce jim . kdo vrže resnico o mizerlji v obraz — tedaj je ~to sentimentalnost.
To glasovanje o relifnih delih je pokazalo, da so adaj burbonci v sedlu v kongresu in Roo-aeveltova administracija ima zvezane roke. . Slično je bilo z VVilsonom v zadnjih dveh letih njegovega termina, ampak takrat je republi-kanaka večina dominirala kongres. Danes je bistvano drugače. Demokratska atranka je danes definltivno razklana, dasi uradno noče nihče priznati tega — in protlnovodealski demokratje so demokrat je samo Ae po imenu, fak-tično so po mišljenju isto kot fosilni republikanci, na drugi strani pa novodealskl demokratje še vedno begajo nam in tja brez jasnih amernic in odločne Lorbe . . . .
Takšna je danes situacija v Washingtonu. Za časa prvega ftrmina Je Roosevelt kontroliral kongres, ni pa mogel kontrolirati vrhovnega sodišča — danes nekako kontrolira sodišče, izgubil pa je kontrolo nad kongresom in situacija je končno ista.
Rurbonsk! demokratje so skoro brez izjeme bogati ljudje. Njihov vodja je pa — podpredsednik Garner, znani renčar iz Texasa in nazadnjaški do kosti. Kakor javljajo i« glavnega mesta, je Garner za kulisami organialral akcijo za "varčevanje" na račun retifa. (iarner že dolgo čaaa nagaja Rooaeveltu kjerkoli more. ampak R<»oaevelt mu v Javnoati kaša pri jasno lice In pri vsakem oficloznem banketu, pri katerem navadno atdlta skupaj — se objemata. To Je tipittia Iz'olba perverzne novodealske politike, ki aamo sebe trpe In davi . , .
Rtari Garner sploh ne ve — In kolikor bi lahko vedel, pa noče —» ničenar o mizeriji milijonov ameriških delavcev, kt ao vsa ta leta žrtve brezinreltmati. Atar je te 70 let in le 40 let živi mastno na račun Javne blagajne —. na katero je treba paziti pred "potrebnimi" delavci! V Uvaldu, Tex., Ima obAiren ren^na . katerem lahko tivi olrlepih dohodkih še ato 1st; če bi tlvel toliko t asa. Kaj ga brigajo revni ljudje!
Borah j« to pot povedal bridko reanico. Ce hoče Amerika unpešno odhiti propagando fašis ma ali komunizma, mora korenito odpraviti brez pone I no« t doma in zagotoviti svojim delavcem dmrtojno življenje! Danes ae pa *tn-tiaočem delavcev «labie god* kot nemi ftivinl.. i In m i ser no dmtMino. kater« > nudi Rno«ev«H tem revežem, jim slepi, gluhi in bloirnl burbonci trgajo od uat I
Glasovi iz
naselbin
V Pueblu se svita...
Dani B€ na vzhodu, dani M zahod, na jugu in M0V»ru dslavtM rod."
PueMo, Celo. — Tako je zapi-,sal skladatelj pesmi, ki je študiral delavski problem in njega razvoj. Da. tudi tukaj fA rt» v Puebli ae (lani. Cas prihaja in kliče ponovno delavce iz trudnega spanja k vstajenju, k delovanju za osvoboditev zatiranih in Izkoriščanih. Večkrat smo že čitali in govorili, da znanost in izobrasba prodirata med delavsko maso, če prav so jima nastavljene vse mogoče ovire. Ni ga Hitlerja ne Mussollnija in ne druge nadnaravne sile, da bi u-stavikf delavski razvoj.
Zaveden iskren delavec ali pa skupina, ki je širila znanje med delavsko maso In ki je šla v boj za boljše delavske pogoje in pravice, je bila dosedaj vselej osovražena in telesno premagana, nikdar pa njen duh uničen. Ponovno in ponovno vstajajo grupe in gredo v boj za delavske pravice s podvojeno silo in še z večjo odločnostjo. Da je res tako ao dokazi vse povsod. Tudi vi, sobratje delavci, ki živite tu v Pueblu Že več desetletij, ste dokazali in Še dokazujete, da ste bili v bojih za delavske pravice, za boljši in večji košček kruha, ki je vam pripadal. Bili ste poraženi, ne pa duševno uničeni. Od mnogih sem Že slišal, kako so se nekateri borili v tovarni C. F. & I. Co. za priznanje unije. Bili so na stavki po šest, ae-<em mesecev in Še več in na zadnje nič dosegli. Kljul? temu niso zgubili poguma do nadaljnjega boja. Ne verjamem, da so vsi taki borci, a je jih mnogo, ki se ne ustrašijo ničesar, pa VTaj se zgodi kar hoče.
Slišal sem, da so tukaj organizatorji unije CIO že več časa z namenom, da organizirajo de-avce pri C. F. & I. Co. To je jodjetje Rockefellerjeve družbe: >ri tem delu jim pomagajo mnogi zavedni delavci. Zraven teh e aktivnih več Slovencev. Pomagajo jim na ta način, da pobirajo okrog delavcev podpise, namfoč tistih, ki delajo pri o-me njene m podjetju. Sliši se, da ao dobili že nad petinsedemdeset odstotkov podpisov za unijo. Precej je tudi takih delavcev, ki ao naaprotni uniji, Še bolj kot kompanija sama, Poprej sem slišal, da se je marsikateri teh fantov (reprozentantje v kom-panijakih unijah) trkal na pr sa: jaz aem to in to ter se izrazil. ako bi bili vsi taki kot Je on, da bi bil že davno avet rešen vae nadlog in vaega zlega. Se daj, ko jim je dana prilika, d« dokažejo, da »o vs*j malo tistega, kar so včasih trdili, da so, se pa skažejo pohlevnega cucka, ki ga pobalin tepe. Ce bolj ga te p, bolj mu kuže roko liAe.
Fantje, kateri prejemate cl-' gare od Itompanije za vaše uma zano razdvajalno delo, vedite In zapomnite al, da cigare ao prepojene z nedolžno delavsko krv jo in znojem. Cas bi že bil, da se vam pr lat udi jo in z nesram nlm delom prenehate Ako je v vas kaj Človeškega čuta, pošte nja In delavskega ponosa, pristopite v delavsko unijo CIO, v vrste zavednega delavstva. S tem boste pomagali sebi in svojim
otrokom. Tudi vi drugi delavci, ki verujete v organizacijo in se zavedate, da je vam potrebna, vpišite se v unijo. Strah, da bi bili vpled tega od dela odslov-Jjeni, je neupravičen. Nato pa pojdite še med ostale vaše so? brate delavce, naj bodo črni, beli, rumeni, ali karkoli in pridobite jih, da tudi oni storijo enako. Potoro skupnega delovanja vam bo vsem skup uspeh zagotovljen.
Naj omenim še to, da se tukajšnja društva in posamezni člani pripravljajo na otvoritev Narodnega doma dne 12. februarja. Za ta dan vlada veliko za* f nimanje. Pa kaj bi ne, saj bo U dan eden najzanimivejših v zgodovini slovenskih naseljencev tu v Pueblu. Marsikateri si je že davno želel videti skupno de-avsko stavbo, katera bo odgovarjala razmersm in potrebsm tukajšnjih delavcev. Z dobro vo-jo in združenimi močmi „se je tončno vse to doseglo. Narodni dom, simbol delavske solidarnosti, je dograjen. Vsa društva in posamezni člani te ustanove ste uhko na njega ponosni. %e prej epa in prostrana zadružna prodajalna in sedaj zraven nje dograjeni Narodni dom, boata kra sila vso našo slovensko naselbino. Dvanajstega februarja se bomo prvič vsi skupaj zbrali pod «»kupno streho in veselo kot pravi bratje in sestre proslavili naše plemenito delo. Tudi druge sobrate in rogake delavskega prepričanja izven Puebla vabi-» mo, da nas omenjeni dan obiščejo.
Na programu, ki se prične ob dveh popoldne, bo uprizorjena i-gra enodejanka. Slišali bomo do bre govornike. Nastopila bosta dva pevska zbora, Slovenec in Prešeren, mogoče bo Še kaj dru gega. Zvečer nam bo igral Joe Pachekov orkester vesele posko-čnice in živahne valčke tako, da se bo vse od veselja in radost zibalo. Tudi mi starejši, kadar se bomo nabrali ječmenovca in drugih bolj vročih tekočin, se je jifri mogoče pridružimo. Jaz sem se že eni za tisti dan priporočil. Rekla mi je, da fke ve, kako bo Šlo, ker da ima strašno veliko kurja očesa. Kaj je s tem misli la, Ae pravne vem, mislim pa, da se me hoče na ta način izogniti. Da ne bo tisti dan takš nih izgovorov, jaz predlagam, da si vsi dan prej . kurja očesa po-režemo in vso koruzo porujemo. Kdor je za moj predlog, naj to stori.
. Anton Medved, 21.
srebrpo plato. Vsakdo si, lahko predstavlja, kako se človek počuti, ako mu hrbtenic nadom«* s tuje železna aH srebrna plat«.
Toda on Je vse to voljno prekašal. Bil je dober član društva, priljubljen med rojaki in drugim narodom. Vsi smo simpati-zirali z njim radi njegovega trpljenja in uljudnoati. Sedaj je rešen vseh nadlog. Globoko so-žal je njegovemu sinu in hčdra-ma.—Matt Cankar. -
k^N hornist. tfo*li sm« n* A* št. 19 JFZb priredi veuko kmn»	. fwjniave do dru/e.
no zabavo-v nedeljo dne 6. fe-
jruarja v dvorani 9*T, pričetek ob 2, popoldne. Vstopnina 25c. 'rvovrstne nagrade za vsako o-mizje. Za nagrade, so se zavzele članice društva. Vabljeni ste vsi, (i vas veseli zabava s kartami.
Frank Polifntk.
O smrti člana
Belleville. III. — Naše društvo 591 SNPJ je izgubilo dobrega Čana Charlesa Lupaka. Dne 22. januarja so ga odpeljali v bolnišnico v Kast Elizabeth, pet dni pozneje pa je umrl. In s tem je bil rešen vsega trpljenja, ka-i terega je revež mnogo prestal. Pred 16 leti mu je umrla žena in mu pustila tri majhne otroke, sinčka in dve hčeri. l<eta 192» ga je v maj i a. močno pobilo. Zlomilo mu je hrbtenico in bil je tri leta v bolnišnici. Zdravnik ao ga toliko ozdravili, da je še hodil. V |M)škodovano hrbteni co ao mu namestili železno ali
Veselica iruitva Bled
H „uList k mladih lei
Marviell, ifto. -r Ker vidim v Prosveti veliko dobrega, bom pa jaz nekaj posedal iz mojih mladih let. Je že dolgo, ko sem (iital v PVosveti, da bi bilo dobro, da bi se tudi mi tuk#j oprijeli take organieacije kot je SNPJ. Pa e vedno tako, da ne moremo ni-lamor z našim delom, ker farmarja vse jaše, najbolj pa slabe etii*. Pa pustima W, bona raje povedal, kstao sem. delal orožno vajo leta i»03 v Marburgeti na meji bivše Avstrije. . gaote je fcilo še dobro, ker sem
O tem in onem iz Denverja
Denver, Colo. — Ko sem »e
pred nekaj dnevi vračal iz Arizone domov v Denver, sem s« ustavil pri mojih prijateljih v Pueblu. Pokramljali smo o tem in onem, nakar so mi pokazali pravkar dovršeno, lepo novo dvo* rano ali Narodni dom. Povedali so mi, da je bila akcija v teku ie nekaj let, toda do soglasja je bi la težavna pot. To rad verjamem: Verjamem pa tudi, da "where is a will there is a way". To je po novno dokazala pueblska nasel bina, da tam Še vedno napredujejo. Pred 12 leti so si omislili zadružno prodajalno, ki dobro in uspešno napreduje. Tudi dvor* na ali dom ne bo slab risiko. Rezultat je, kot rečeno, lepa in privlačna dvorana.
Prvenstvo in zaslugo si tudi tukaj osvajajo nekateri posame zniki, kot je to navada v takih slučajih., Preteklost pa povsod kaže, da je le s skupnim delom, z organizacijo in z dobrim vod stvom iste mogoče priti do cilja Koliko bom "jaz" sam napravil, koliko kdo drugi sam storil, je zelo malo, vsaj dokler ni dikta ture.
Pueblska naselbina danes to rej lastuje zadružno prodajalne in lepo dvorano, ki bo v korist in čast naselbini. Tudi je dokaz, da se vsi pueblski "fantje" š< niso "zmufali" v Rusijo. Vodi telji in upravitelji so slovenski društva, med katerimi je glav no društvo Orel SNPJ s svojim odborom na čelu. Otvoritev Na rodnega doma se vrši" v nedelje popoldne dne 12. februarja. Ze lim obilo uspeha.
Kar sem videl in slišal v Pu eblu, mi je dalo povod, da sem m poti proti domu premišljeval, ka je vzrok, da smo pri nas v Den-verju tako zaostali. V zadnji! IS letih je vodstvo našega dome marsikaj obljubovalo — zadrugo, veliko in lepo poslopje s pro daj al no spodaj, v gornjem "štuku" pa dvorana. Danes imamo še vedno eno in isto, kar smo nabavili takorekoč mimogrede, to je navadni staromodni salun zraven njega dvorano, ki pa je bolj podobna navadni garaži kot |ia dvorani.
Odborniki in zastopniki s< snidejo skupaj enkrat na leto, se malo popričkajo, izvolijo nov od bor in se razidejo. Odbor nadaljuje s pričkanjem, potem sle de resignacije. Ostali odborniki odidejo na farme in v kuhi nje. S tem je ves napredek doma slovenskih društev v Den-verju zaključen za nedoločen čas Peter Geahall. 218.
Četrtek, 2. februar,
t rolo od ene trdnjave do druge, od Bfarburgete do Ftiča skoei Predil in Pontabel. Tam je bila velika livarna za svinec in tudi yelik rudnik. Ko smo bili nekega dne meseca maja na patro-11 — šest mož in četovodja — je bik> še veliko snega. Ko smo prK šli v Pontabel, je bila že noč. Lačni smo bili kot lovski psi, toda imeli smo še dolgo pot do Mar-burgete. Pa nam rlče naš vodja: "Hudiča, saj nismo psi. Se bomo nekoliko ustavili in dobili kaj za pod zob,"
Zavili smo v neko gostilno,, kjer je bilo veliko rudarjev, ki so tisti dan imeli plačo in so nas lepo pozdravili. Vsedemo se za mizo in takoj smo imeli Štefan piva, ki so ga menda plačali kna-pi. Ampak mi smo bili lačni. Naš oetovodja pravi, da bi rajši videl meso in kruh kakor pivo. Natakarica, ki je bila zelo lepa, hitro pravi, da se bo tudi to dobilo. Ko smo se najedli in napili, je bila ura devet zvečer, ko bi morali že biti v Marburgeti, toda smo prišli tja Šele drugo jutro ob ievetih. Zadržala nas je lepa natakarica, katero je četovodja po-^em s sabo vzel in ne vem kolikokrat sta med potjo počivala.
Ko »mo drugo jutro prišli v .Vfarburgeto, smo morali posamezno pred našega poveljnika, ti nas je pestil, kje smo bili. Fo pravici ni nikdo povedal. Vsi «mo lagali kolikor se je dalo; le celo višarsko Marijo smo poklicali na pomoč, da smo bili pri nji, pa je še videli nismo. Poveljnik nam je zagrozil s kazni jo, ko doslužimo svoj rok, toda je vse pozabil. Drugega nismo napravili, kot da smo knapom >dvlekli Jepo kelnarco.
Jacob Lipov&ek.
ladja Paul Ran ran. katera gradijo pri jem Gi
leglo«.
t «Mike oh reki ( otamhijl v državi Wash.
Razgovor "pod lipo"
Weat Allte, Wis. — Sedaj i mamo dovolj časa, da prebirano dobre knjige in podučne časopise, ker zunaj sneži kot že lolgo*ne. Zimo smo imeli do se-laj kot smo jo sami hoteli, brez inega in ne mrzlo, da je človek 'e težko ostal v hiši. Ko to pišem, mamo pa že sedem palcev sne-*a in znanstveniki ga obetajo še več.
Torej za nas grešne Zemljane in "lopove", kakor nas imenuje Tone Grdina — bog mu grehe >dpusti — je pravi čas, da dobi-no več luči in pohitimo ven iz lazadnjaške teme s tem, da beremo podučne knjige, Prosveto, *roletarca in Cankarjev Glasilk. Posebno slednji prinaša ta-<0 gradivo, da je vse sa prečisti. Jaz iz srca priporočam, cdor le more naj si poleg omenjenih listov naroči tudi Can-(arjev Glasnik. Kjer se pa naši ^itatelji radi slabih razmer ne* morejo posamezno naročiti, naj >i naši zastopniki gledali, da grel vsaka izdaja od hiše do hiše. Kadar jo ta prečita, naj jo da irugemu. Ko se razmere izbolj-iajo, se bodo tudi drugi naročili, '«er jim bo revija deloma znana, laz sem poskusil s tem načinom, ki se je posebno dobro obnesel pri naših ženskah. Cele čJanke «o si prepisavale iz C. G., ker so vedele, da morajo revijo vrniti.
Upam, da s temi vrsticami ne bom razžalil našega angel ja v metropoli. Saj smo potrebni več luči in čas je že, da zapustimo temo, v katero nas je vklenila nazadnjaška struja s «tratenjem po smrti, dasi sama prav dobro ve, kadar j« človek mrtev, da se sanj neha vse. Toda voditelji mračnjaštva nočejo tega prispeti, oni se hočejo zajedati v druge, oni hočejo piti ki* it teles - nezavednih in hogaboječih ovčic. Ce jim pa kdo v podučlji-v*m in priljubljenem listu po-polteno pove, se prič no zvijati in^ kličejo na pomoč cerkev, vero. Boga jn povrhu ša predsednika Združenih držav, kar bi ae radi skrili, da bi ljudstvo ne spoznalo volka V ovčji obleki.
aa a. sMA.»
Kurjava v našem telesu
Metulji in neštete druge žuželke imajo J kor znano, posebno nagnjenje za > ,n, ( se zmrači, obsedi jo na kakšni veji in otnJS Znanost je našla vzrok aa to vedenje: želke potrebujejo precej visoke temperatur*
Ljudje smo v tem oziru po naravi bol opremljeni. Regulacija telesne toplote j« 3 pri vseh sesalcih dobro urejena, prr človeka!! še posebno, teto) da je v tem eden izmed vrf kevv ki so naprftvili človeka za gospod* zemlje. .	H
Vlogo enakomerno delujoče "centralne ki» jave" v našem organizmu radi podcenjujj ker * mislimo, <da se lahko a primerno oblak^J varujemo vdeh temperaturnih razlik. Ta 4, mneva ni pravilna. Ce bi naše telo samo g skrbelo za svojo enakomerno temperaturo | bilo nemogoče, da bi nešteti ljudje delali v vi člh ozemljih ob temperaturi 45 in več stopi« pri če*ier pa ae jim telesna temperatura okru 37 tsopinj ne spremeni.
Ta enakomerna telesna toplota je v glaviiei posledica dveh činiteljev: notranjega, to ji toplotne produkcije, kf jo povzroča delovaiM mišic, srca presnove itd., ter zunanjega, to ji oddajanja toplote. Treba je neverjetno n motenega sodelovanja najrazličnejših organe ii^ funkcij našega telesa, da se temperaturi razhke v telesu stalno izenačujejo. Ce se poti. mo ali če šklepetamo od mraza z zobmi, čet vročini vodo pijemo in v mrazu bolj nego obi-'čajno jemo, če dobimo kurjo polt ali od mri« pobledimo, nam je videti v tem le nekoliko p» ljubno izbranih ukrepov, s katerimi vzdri^ telo brez našega sodelovanja svojo "central« kurjavo" v redu.
V šoli smo se učili, da je poraba toplote ph lzpuhtevanju vode razmeroma precej velik« Naše telo se s tem okorišča. Pri potenju ii puhti mnogo vode na koži in to odteguje teli vročino, ki bi mu škodovala. Sedaj tudi raa memo, zakaj nas potoki znoja, ki jih izgubi« pri kopeli, niti najmanj ne ohladijo. Učinn znojenja, ki temelji ha ohladitvi zavoljo izpul tevanja, nastopa le tedaj, če tekočina izpuhteli res na naši koži sami.
Najvažnejši del "kurjenja" gre na raca mišičnega dela. Celo če človek popolnoma p» čiva, dajejo presnove v mifiiCJu dve tretjini pi trebne toplotne produkcije, dočim gre osti tretjina na račun notranjega delovanja sin dihanja in presnove. 7 ' Ce ta toplotna produkcija ne zadostuje, M daj vpreže telo še druge možnosti, to sta n. p kurja polt (z zravnan jem dlačic.se skuša td zavarovati proti oddajanju toplote) in tresliej pri kateri si skuša telo s povečanim delovanja mišic priskrbeti toplote. Močne ohladitve p telo seveda predolgo ne more vzdržati, to na dokazujejo primeri zmrznjenja pozimi in prt meri plavačev, ki so umrli, ker so se mudili pif dolgo v hladni vodi. S primerno obleko pa t človek ohrani mnogo toplote, ki bi je telo saa s svojimi pripomočki ne mogLo obdržati.
Aretiram "hudič"
.	>	V
« .
Policiji v Vilni je uspelo prijeti "hudičia mega". Slo je pri tem za sina nekega km«k k! je bil vdovo po bogatem Američanu oslepir za visoko vsoto.
Vsako noč je potrkal na okna stanovanji,! katerem je vdova sama prebivala. Ko je pn strašena ženska neke noči okno odprla, je gledala zunaj vladarja pekla v grozotnem siji ju./ Vrag ji je začel pripovedovati v poljska jeziku o strašnih mukah, ki jih trpi nje raai mož Dominik v peklu. "Bilo bi dobro," je ka čal peklenšček svoj opis; "če bi zagrebla prastaro vrbo ob mlinu nekaj denarja. To revežu olajšalo muke."
Vdova je bila dovolj praznoverna, da je p« slušala hudičev nasvet. Zakopala je pod vil okrog 50,000 din. Cez mesec dni ji je pri peklenšček povedat, da se pokojni mož poči v peklu sedaj "kakor doma". Ko pa je ho* v temni noči zopet zakopati tri bankovce pol zlotov pod vrbo, jo je pri tem presenetil mii» Seveda jo je vipraial, kaj dela, in ko mu jet^ povedala, je obvestil policijo, ki je nato odi v hišo, kjer je stanovala vdova, in prijela N diča v podstrešju baš v trenutku, ko se je prt novernici zahvaljeval za nove darove.
TT.M »
0 plešavosti
Večina ljudi, ki so ohranili svoje lase to P desetega leta, lahko ostane brez skrbi, ker M pozneje las najbrž ne bodo izgubili. Med Indijanci ni plešastih ljudi. Plešavost je navadno znamenje spi"*1* slabega zdravja.
Na eno plešasto leno odpade povprek» H deset do sto plešastih moških. .N
Z raziskovanjem^po raznih kazenskih * dih so ugotovili, da se zločinci bolj k plešavosti kakor pošteni ljudje.
Nedavno je neki učenjak trdil, <§« ^ '■¡H doseže poapešena rast las, če razdra*irm> H možganske žleze. Poizkusi, ki naj bi bili »Ji kazali, se pa niso prav posrečili. V za umobolne ni prav nič manj plešastih w kakor kje drugje.
ljudje najhitreje izgube lase na temen»^ je tam obtok krvi oaj počasnejši. M izpadejo lasje okoli ušes ali na vratu, ker * kri zelo hitro pretaka. ,	j
Ljudje z gostimi lasmi so telesno kakor njihovi plešasti tovariši.
I
i z
Slovenije
F(¡ IZGINJA, VODE NARA-
¡M SC UO
Ljubljana, 17. jan. tople sape ao prekopi zače-
u[iti snežene in ledene skla-jubljana sama, pa tudi Do-j8ka in kraji proti vzhodu so La ¿e brez belih lis. Se pred »vi so upali prijatelji bele o-inonti,da ¡majoletos upov pol-sezono pred seboj, pa ao jim vetrovi, ki so to pot pripi-Azorov, prekrižali vse le-
l»ačrte.
{akor pripovedujejo popotni-■vlakih, je na Gorenjskem ovolj južnega snega. Neka-višje ležeči predeli imajo še snežene in ledene podlage, vrši-promet tam še vedno lanmi. Ce pa bo pritiskala Se jrej odmeka, bodo šle tudi sa-kmalu v shrambe ... Po Do-jskem in Zasavju je težko i *e kaj snega. Mali kupi se le se v skritih kotanjah in severnih legah, aradi od juge se dvigajo re-pritoki. Ljubljanica je moč-narasla v svoji strugi. Povode se pozna posebno ob nem končnem toku v Slapah pri Zalogu. V Zalogu je vse plavljeno in če se skloniš na nem mostu, se lahko dotak-močno narasle Ljubljanice, olja pod Zalogom so vsa pre-ljena. Ne samo ona, ki leže
iko
se
kraja
co sta mogla nekega dne prejšnji teden ostati na prostem dva avtobusa, ki vzdržujeta promet med tema krajema, potniki pa so se morali zateči v najbližje vasi. «
.Zaradi hudega mraza so tudi poledenele vse ceste, zlasti proti Trstih in se je na njih pripetilo več manjših nezgod, zlasti avtomobilistom.
Požar na Bukovem
Gorica, jan. 1939. — Dne 12. jan. je nastal požar na Bukovem pri Cerknem na posestvu Antona Špika Kakor kaže, je jričelo goreti v dimniku hiše. 3ožar se je naglo razširil na vse poslopje ih še na sosedni hlev. Obe stavbi sta pogoreli. Uničenih je bilo več sto stotov sena, poljsko orodje in poginilo je tu-df nekaj svinf ter dva vola. Gasilci iz Cerknega sfo si zaman prizadevali, da bi požar omejili. Ogenj1 je Špiku napravil za 80,-000 lir škode.
DROBIŽ IZ PRIMORJA
Dekani. — 90-letna Ana Le-nardon iz Dekanov se je na glad-cih tleh spodrsnila in padla ter se ranila na obrazu. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je zaradi nastopivših komplikacij čez nekaj dni umrla.
Gorica. — Umrl je, kakor pišejo listi, najstarejši goriški
struge. Zaradi obilice vlagé^rumat Josip, stanujoč v ul. Sv.
kujejo njive in travniki pod svskimi hribi ruskim tun-m. Značilno sliko zaradi na-pajočega južnega vremena i-jo njive in travniki okrog snic. Vse je pod vodo, jezer-tik jezerca. Kresniška okoli-nudi sliko visokega severa, rog Kresnic pa ae led na mla-še ni raztopil. Siva stekle-odeja se še vedno upira na-pajoci temperaturi. Sava zaradi nastopajoče od-;e in zaradi naraščanja Ljub-lice stalno narašča in se ja o vali v svoji strugi proti Zi-tiemu mostu. Potniki v vla slone pri oknih in opazuje zanimivo sliko, kako narašča vodni element daje zasav soteski prav posebno, razdiv o sliko.
Kakor nam poročajo iz Liti-so se dvignili tudi savski pri-ki izvirajo pod Javorjem, Inem in Jančami. Preko noji' izbralo ves sneg. Zasavje čeprav smo šele sredi januar-tako kakor na početku podi. Potok Reka, ki se pri va-ireg zliva v Savo, je bil te-noči tako visok, da se je kal že mostnic. Tudi obrež-polja so bila pod vodo. V te-danasnjega dne pa se je za-R»'ka vračati v svojo stru Močno naraščanje je opazi udi na dolnjem Posavju. Saj odmeka najprej zajela vzho-kraje, proti Gorenjski pa po-luje.J
ro starem pregovoru, da je v jjem dobro ribariti, imajo ko je narasla Sava, ribič J pšo priliko do Petrovega goslova. Nevarnosti, da bi na vila povodenj škodo, pa še ni
J.
I«
Primorja
Aretacija morilcev
Trni, Jan. — 1939. — Po kratil iskanju se je posrečilo ka-rjem aretirati morilce Ko-Itertoka, mešetarja iz Oblasti so sumile na i'!-» Morija, in njegovega si Marija iz Bertokov. Oče je tr "Sklanjal vsak sum medtem sin vendarle priznal in po-• d» J«1 oče udaril Bertoka »ameiHim |>o Klavi in ga ubi mu ^ zel sto lir. De n srnico Momente pa je zagnal v Ri Ar« ucija storilcev je ms
razburjeno ljudstvo Vrrmennke neprilike
»Mriea. jan. 1939. — V okolici je zapadlo v decem V'bko uncga, zlasti pa na K»-r razsaja tod vedno tu na burja. je (»onekod zne-kupe toliko *rwga, da j kod cent ni promet popol-J* v I je«. Sa pivški ce-*t. iVtrom in II. Biatri-
bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da je izven opasnosti.
Trst. — Tržaški listi objav-jajo sedaj statistiko ljudskega gibanja v letu 19«« za mesto rst. Kot vidimo prirastek pada že nekaj let sem in je tudi za 1. 1938 manjši v primeri z 1. 937. Sledeča razpredelnica nam to jasno pokazuje:
1937	1938	yai	manj
poroke ...... 2242	2091)	—	- 14$
rojeni ..........3523	3815	292	—
mrtvo roj..... 104	101	—	v 3
umrli ..........3377	3631	254	—
Trst. — Na Katinari je 3-let» ni Dorotej Lavrenčič, ko se je igral v kuhinji z drugimi otro4 ki v času ko je mati prala peri-o, padel v posodo, kjer je bila vroča raztopina luga. Deček je dobil zelo težke opekline po trupu in nogah. Prepeljali so ga ta-coj v tržaško bolnišnico. Toda zdravniki so takoj izjavili, da deček ne bo izdržal. Obupana mati, ko je videla, da je vsako upanje zaman, je vzela dete in ga nesla domov, da bi umrl doma n bil pokopan na domaČem po* kopališču. Ko ga je nesrečna mati prinesla domov, je otrok umrl baš na pragu domače hiše.
kmetovalec. To je bil 97rletni ilavra.
Trst. — Neznanci so napadli Alojzijo SpagiriČ, staro 30 let. tanili so jo po vsem telesu. O-blasti poizvedujejo za slučaj.
Trst — pred sodiščem sta bi-a oproščena Ivan Vivoda in Ju rij Prester. V obtožnici sta bila obdolžena, da sta igrala hazar dne igre z otroci na nekem travniku izven mesta.
Trst. — Ker so pretepli Bogat ca Josipa na Kontovelu i,n se mu predstavili za policijske agen ;e so bili pred sodiščem obsojeni Rupel Marij na osem mesecev zapora. Stoka Stanislav in Daniel Emilij vsak na 0 mesecev zapora.
Trst. — Na železnicah so sedaj uvedli nove odredbe o nači nu odhoda vlakov. Odslej ne bodo kondukterji žvižgali in ne lokomotiva, temveč bo samo železniški uradnik dal s posebno pa-ičico znamenje za odhod.
Trat. — Nov dok za ladje bodo zgradili v ladjedelnici pri Sv Andreju. Ta potreba se je že delj časa opazila, ker so moral" večje ladje za dokočna dela po* slati drugam.
Trat. — Izvršili so kolavdacij ske poskuse z ladjo "Fede" (12, 000 reg. ton), ki je bila spuščena morje za časa Mussolinljeve ga obiska v Trstu.
Trst. — Umrli sn Sosič Ivan 73 let, Verbajs German 25, Svetina por. Lahajnar Marija 67 Bone Katarina 81, Poropat vd Cerkvenik Marija 69, Mrevlje Evgenij 50. Ziberna Jurij 9 Kralčič Anton 32, Sodnik Kar mela 29, Besednjak Karlo 66 Kozlovič Avrelija 15.
Trni"— Pri sv. Mariji Mag daleni se je polil s kropom 4-let
(Nadaljevanja s t. straaL)
V neki decembrski št. Glasa Naroda sem videl Grdinov spis, priobčen na uredniškem mestu.
a arhangelj hvali in daje pri< znanje piscu kolone'"Pod vaško ipo", ker je baje lepo opisal Ju goslavijo in A. Korošca. Češ da ,* slednji obvaroval državo, da I ¿opisi Toneta Zidanška in'Fran je niso razkosali. Sploh da je|ka Barbiča. ki pišeta zanimivo, avtor v "Pod vaški lipi" lepo o-pisal razne zasluge bivšega no-
tranjega ministra A. Kor otea. Kaj je bilo "pod vaiko lipo", kl se je Grdini tako dopadlo, ne vem, vem pa, da tistega ni bilo,
da je delal bivši minister roka v Chicagu. WaeC( laend|4 ^kmo-roki s fašističnim režimom, ki' tlači nad četrt milijona naših
Mednarodne strokovne
organizacije za prehra
no španskega ljudstva
Reuter poroča: Mednarodna strokovna zveza in njej priključeni mednarodni strokovni sekretariati so zbrali od julija 1986. do konca 1. 1988. 35 milijonov frankov za prehrano špan skega prebivalstva. Strokovne organizacije v Angliji so dale 14 milijonov frankov, na Švedskem 6 milijonov, v Belgiji 5 milijonov, na Nizozemskem 2 milijona in v Franciji 1 milijon franJ-kov.
Od celokupne vsote je bilo po^. rabljeno 83 milijonov frankov in sicer: 17 milijonov za živila, milijone za obleko in Čevlje, milijon za milo in tobak, za zdravila in vzdrževanje ene bol niče 4 milijone frankov,
Razen tega so prispevale or ganizacije v posameznih drža vah še posebej za preskrbo špan^ skih otrok in sirot: v Angliji " milijonov za btroške kolonije Kataloniji, na Holandskem 2.2 milijona frankov za vzdrževanje treh otroških kolonij na Franco skem, v Franciji pa 9 milijonov frankov za nakupe, ki so jih di rigirali naravnost v Španijo.
Vsega skupaj so izdale m^d narodne strokovne organizacije, začlanjene v mednarodni stro kovni internacionali v Parizu, 80 milijonov frankov.
V	provincah Katalonija, Va lencija, Alicante je bilo od po četka vojne do konca 1938. razdeljenih med prebivalstvo 13, 000 ton živil. 56,000 šol. otrok dobiva dnevno po en četrt litra mleka na stroške te mednarodne podporne akcije.
1000 sirot in invalidov vzdržu je zveza angleških rudarjev, ki j izdala doslej v ta namen 10,000 funtov šterlingov (en funt šter-ling je 246 din). Pripravljena pa je vzdrževati to akcijo še tri leta, kar bo zneslo nadaljnjih 30f 000 funtov šterlingov.
V	mednarodni bolnici v On teniente je šest zdravnikov, 26 strežnic in do 860 ranjencev.
V	glavnem se pošilja v Spani jo: meso, moka, krompir, kon denzirano mleko, čokolada, slad kor, riž, zelenjava, testenine, ka-kao, sir, milo, tobak itd.'
Geslo mednarodne delavske akcije je: človečnost proti.bar
ni Marij Zadnik. Prepeljali so ga barstvu! — D. P.
r%
lasovi iz S naselbin
zbal kritike v javnosti. Mislil l»a sem si, ko sem ga poslušal: če bodo takile igrali angelja varuha cerkvi in katoliški Sari, bo oboje kmalu propadlo.
Joneph Radelj,
Prvi (lupin Maaontown, Pa. — l>asi sem naročnica Prosvete ie od leta 1922. je to moj prvi dopis, ker mi gre bolj Od rok Čitanje nego pisanje. Posebno se mi dopadejo
Le tako naprej |>a bosta mnogim oči odprla.	_
Nedavno mi je prišel v roke Amerikanski Slovenec, v katerem aem videla zanimivo naznanilo od fare sv. Jurija v So.
bratov na Primorskem in jih raznaroduje. Ne vem koliko je avtorju "vaške lipe" do Grdino vega hv&Usanja. Prejšnje čase
šter," pravi, da je "vsaka beae-| da posebej potrjena s farnim pečatom", • torej mora ¡biti stvtjr I zelo važna. In menda je res, ker ¡je "častito vodstvo naše župnije v skrbeh zu obstoj liaše cer-
l)i mu gotovo ne bilo, Če se je pa kve » WeU( je voljttf Um sedaj toliko spremen»!, tedaj pa|je tudi izhod kot prav| 1)reg0.
vor. Tudi pri sv. Juriju so ga našli iz krize. Kakor razvidlm
gliha skup štriha.
Ce bi bil bivši minister Anton ¡CoroŠec res tako dober za slovenski narod in sploh za Jugo-^ slavijo, bi ga bil ljubi bog ven dar obvaroval, da bi ga ne bila
iz naznanila, bo izhod v — "petih iitanijah", ki morajo biti tamkaj velika privlačnost. S "petimi litanijami" se pri
Sicer bi bik» po moji sodbi bolje,	pravljajo za veliko noč, > kate
odnesla prva sapica iz Berlina.	rjm bo mogoče priti le z vstbp-
da bi tak človek, ki je povrhu še	njco, Mki se bodo začele v Hrat
duhovnik, nikdar ne imel odgo-	kem prodajati po 25c komad."
vorne pozicije v kakšni vladi.	Brez te vstopnice ne bo mogo-
Kdo je že kdaj-sllšal, da je kak-	nikomur v cerkev. Tudi nlh-
šen duhovnik kaj dobrega nare^	če jih ne bo dobil drugače kakor
Ob Lincolnovem rojstnem dnevu ,
Abraham Lincoln, ameriški aa* monk-velikan
12. februarja 1809— 15. aprila 1865)
V tok življenja Abrahama Jncolna, 16. predsednika Zdru-žferflh držav, so vpleteni nekateri izmed najpomembnejših do-godljajev v ameriški zgodovini) toril se je z uspehom za odpravo človeškega suženjstva, katerega obstoj jo ogorčal Čut pra-vlčnosti mnogih Amerlkancev in e bil v ostrem protislovju z o-snovnlmi načeli Izjave neodvisnosti. Boril se je. da se ohrani celotnost Združenih držav, in o-hranil je narodno edinstvo, pretrgane od krvave državljanske vojne.
Njegov dramntfčntpovzdig U skromnih začetkov, njegovo poudarjanje narodnega edinstva, njegova liberalna socialnA filozofija in končno njegova tragična smrt po morilčevi krogli — vse to je prispevalo k temu, da e Abraham Lincoln postal ena amed najbolj znamenitih postav v ameriškem življenju.-
Rodil se je v koči iz hlodov v riarding county v driavl Ken-* ;ucky, Oče mu je bil kmet pionirskega pokoljenja, malone ne pismen. Njegova mati je bila tudi Skromnega rodu, ali izredno nadarjena in značajna — znala
dil za ubogo ljudstvo? — Vsaj redki so.
Priznam, da je Tonetu Grdi ni hudo pri srcu,, ker je kleri kalna barka tako zavožena, da
v farovžu in sicer ne več kot e-no. Vsakdo bo moral priti ponjo v farni "office", kjer bo "natan-|čno zapisano ime vsakega, ki bo tiket kupil." Tega tiketa ne bo
njena vera povsod na debelo pro-	mogoče dobiti skozi dru*» roko
pada. Toda to je komaj začetek,	"niti za najdražji , denar ne.
Kadar bo ljudstvo sj)oznalo nje-	Kdor bi kaj takega storil, bq no gnilobo, katere so naciji že kaznovan s tem, da bo enkrat za
precej razkrinkali v parovžih in	vselej izključen od vsake druge samostanih Nemčije in Avstri- pobožnosti pri sv. Juriju, razen je, bo še bolj hitro propadala. I ** bo smel iti k mašam ob nede
Tudi na Balkanu je mnogo lenuhov in zajedaloev, ki se skri vajo pod ogrinjalom cerkve |ln vere.
V mladih letih so nas učili, da mora biti za vsak greh pokora. Takrat se te resnice nismo za vedali, ker jq bilo prepovedano vsako podučno čtivo in vsaka po štena druščina. Delavski shodi in druge priredbe so ^ile nadzorovane po tako zvanih vladnih komisarjih (v Jugoslaviji, kate-ro Kerže baje tako hvali, da je dobil priznanje od Grdine, so še
ljah (ob praznikih pa že ne) Tudi k spovedi bo smel iti samo enkrat na leto. Torej dragi f a rani, pazite, da se ne boste ka spozabili" zaključuje novinar" Rečem le to: če bi bila jaz "dušni pastir" fn imela opravit s takimi ovčicaml, kl se dajo ta ko lepo striči, bi zahtevala naj manj en dolar za tiste vstopnice k "petim litanljam."
Agnes Zadel, 101.
Roj v avtni uniji Cleveland. — Ko čitam v listi
vedno). Vlada je bila v rokah	I poročila o prepiru v avtni unij
klerikalcev in njih duhovščine,	se moram prav po kranjsko po-Kje je danes Avstrija? Kolikd Česati za ušesom. Ko sem bil še
maš se je bralo za vladarja, ko-	otrok, se spominjam, ko so nam
liko procesij je filToln koliko se	pravili najgrozovltejše atvari o
je prepevala cesarsko pesem	Turkih. Turki so bile tiste poša
"Bog ohrani, Bog obvari- nam	sti, ki žrejo kristjane. Stare že-cesarja Avstrije." Zakaj niso niče so se vedno prekrižale, ko bili uslišani? Danes se zvijajo so slišale to besedo. Zdaj, ko nI
njeni ostanki in kričijo na poš-	več mogoče strašiti s Turki, ae
tene dopisnike ^Prosvete, kot bi	pa poslužujejo drugega strašila
bili oni krivi, da je Avstrijo hu-	— komunizma. Ako hočeš uniči
diČ vzel in da vera propada na	ti svojega nasprotnika, Imenuj
debelo.	#a komunista.
Pred več leti sem se udeležil Te taktike se poslužuje tudi neke katoliške priredbe v zvezi naš pridigar Homer Martin, z blagoslavljenjem zastave, ker predsednik avtne unije. Ker od
sem slišal, da bo govoril GrdJna.	|Slovencev nlkdo ne piše, kako je
Tja me je gnala radovednost, ker sem prej večkrat slišal, na kako ostuden način napada na šo jednoto in rdečkarje. Videl sem; kako so siromaki zabijali
nastal prepir v avtni uniji, bom pa jaz nekoliko razložil, kdo ho-|če biti diktator.
Ko smo se v avtni industriji pričeli organizirati, sem bil eden
in je hotel druge uradnike sam imenovati, kar pa mu Je deloga cija preprečila.
Po milwauški konvenciji je bi la sklicana seja našega lokala. Vršila se Je v SND nu St. Clair-ju. Po prečitanju računov In ne katerih drugih stvari je eden od nas Slovencev vstal. In pred lagal, da naši delegati poročaj, o konvenciji. Predlog je bil spre jet i veliko večino, ker vsakdo bi rad vedel, zakaj smo i>os!al 12 delegatov v Milwaukee. Toda ko bi imelo priti poročilo dotega tov na dnevni red, Je vstal Ho mer Martin, se s predsednikom našo unije nekaj pogovoril In na meato delegatov nam je začel on govoriti, kako bo on zdaj Iztrebi vse komuniste in socialist«. Ne kdo mu je začel ugovarjati, na kar je nastala zmešnjava, toda on Je naprej pridigoval. Začel je govoriti pred tretjo uro popol dne in dve url pozneje je še go Voril. Ob petih so ljudje pričel odhajati iz dvorane. Pomislite unijska seja, pa si vzamo pred sednik dve uri za svoj govor samo zato, da ljudje ne izvedo res nice. Od takrat nam ni prišel več pridigovat v Cleveland.
Zdaj pa je skoraj ves glavn odbor UAWA komunističen, sa mo Homer Martin In par njego vih kimovcev so še all right Martin skoraj Še ni videl tovar ne od znotraj, toda on zna vse tisti možje, ki so pustili vso svojo moč pri delu, trdem delu, pa ne vedo nič. Pfav so Imeli star ljudje, ko so govorili, da lai na svetu takrat slabo, kadar bo jaj ce vedelo več kakor kokoš. Tore delavci, ne sledimo tistim, kl sna-Jo dobro govoriti, marveč sledimo tistim, ki nam hočejo dobro.
Frank Celin, 142.

Policija pretaka )e van v blišinl Jereidrtema. Palentina, kjer ae afskéi teror!» t i i* ljah na avtomobil. % katere« ae je vozil Charlen Tegart. načelnik aaglrAk* polirije.
žeblje v zastavni drog in za to l™ed prvih za organizacijo. Pri plačali fft. Nekdo je predsUvil o^sniz ranju sem pomagal koli-nekega moža iz Minnesote, kl je kor Je bilo v moji moči. In tako trdil, da Je najmočnejši sin slo- tudi še danes zanimam za un -venske matere in da z eno roko J<>> sem že nad eno 1eU> I« dvigne tisoč ton železne rude itd>jvarne. Delam pri VVPA, Uh\h
Nastopil je tudi Tone Grdlns, fcl »» * vt'd"?	Kt°
pa takrat ni udrihal ne po naši M« organiziralo delavce, ni n -jednoti niti po rdeffkarjlh. Ne kdo vpraial, kakšnega prepri-vem, če ni imel ,v,guma ali se je f«nja je kdo od kod prihaja ir.
kaj veruje. Ko je bila organizacija zadosti, močna, Je z dvome-| *4*čno stavko dobila nekaj priznanja, toda ne popolnega, ker ga nam ni imel kdo izposlovatj. Takrat, ko Je bilo treba najbolj prijeti, se gospod Martin ni ho-[tel pogajati, gospod I m wis je ps tskoj po prihodu v Detroit zbolel. Kdo je ostal pri pogajanjih? [Ta mož Je bil Yfyndham Mortimer.
Mortimer Je mož, ki Ima Iz-Ikušnji», 'hi je delal 24 let v tovarni White JKffrtor kompanije v If'levelandu in bil med delavci ze. lo upo#ti*van in spoštovan, kar ttirii zaaluži, ker je v rennfrl do-r drlav*ki »»oritelj. Homer Martin jf že pri prvi konvenciji pokazal roge, le žal, ds tega vsi delavci ne vidijo. Ko Je bil na 'komeneiji Izvoljen Za predued-nika, si je lastil diktatorsko moč
«tre
-JPrems za um uda rje
( reaied llutte, Colo. — Tu kaj nas je j>rec#j «lovene*v, tods se Is malokdo oglasi is naš«« na selbins. Posebnih novic ni, vse bolj |K) starem. Kar se tiče dela, še ne moremo godrnjat ker z nami delodajalci še prece dobro pontopajo. Koliko časa Im> tako šlo, ne vemo. .
Posebno |ia naa zadovoljuje narava, kl nam je dala lepo širno. ftnega Je le toliko, da so itmučsrji zadovoljni. Ob več* rih in |>osebno ob nedeljah so vsi klanci polni «mučarjev. Ne kateri imajo sani, drugi skije tretji lol>ogei»e, ki <"> najbol priljubljeni. Zanlmijo jih Js o-paaovati, ker gred*» drug čez drugega.
Na 21. januarja smo šli k igr v šoUko dvorano, Predelavo je priredilo tukajšnje varnoatno liro«!\o ( «f.»v (bapter) H) •mo zadovoljni s programom jiotem pa je bil i »le« in vse as vrtelo. V igri sta nastopila tu di dva člana mladinskega tnUUtl ks društva Planinski orel 307 HNPJ, kl sta prav izvrstno igra la. Ta dva člana sta Marvin Ka punhln in HherJ/ Vatighn.
' i, Tesali, tajnik.
je čitati, ne pa pisati.' Mladi A-»rahani je pohajal Aolo skoraj leto dni. Učil se je pa mnogo sam, ker je |>oavečal čitanju vsak trenutek počitk« od težkega polje-elskega dela.
Ko je bil dvajset let star, je zraste! do izredno visoke posta-e. skoraj 6 nog 4 inče, in o njegovih krepkih mišicah so sose- . je radi govorili. Poskusil je to n ono obrt, dokler ne ni končno posvetil pravništvu in politiki; iil je poprej nekoliko časa dr<) osek, brodar na reki Mississip-pi, trgovski pomočnik in vojak. <o se je nastanil v Springfieldu, lUnuia, je začel učiti se prava in postal je odvetnik v starosti 27 let.
Ni pa nikdar postal pravniški -učenjak. Svoj prosti čas je ..posvečal splošnemu čitanju, slasti zgodovine in narodnega gos|»o-darstva. Izurjul se je v angleški slovnici in v jasnem in živahnem izražanju ter tako postal mojster angleščine. Veibal se je govorništvu ih postal sijajen n prepričevalen govornik. , |Su|enjsko vprašauje Je teduj razburjalo detelo. Južne države so pridelavale bombaž in tobak na velikih plantažah, obdelava-nih od sužnjev, in smatrale so sušenjstvo za podlugo svojega gospodarstva. V severnih državah ni bilo sužnjev. Mnogi Ijud-o na severu so obsojali suženjstvo Iz Človeških in gospodarskih razlogov, češ da sistem južnih plantaž zadržuje rast celokupnega naroda Vsak čas, kadar je šlo zii priključitev nove drŽave, je bila ostra borba v kongresu, ali naj se dovoli nov. državi imeti sutenjstvo ali ne.
Lincoln je postal glavni zagovornik proti suženjsvu. BI je kandidat za federalnega senatorja leta 1858. Njegove javne debate s protikandidatom Ste-phenom A. Douglasom, sb razglasile njegovo Ime šlrom vsega naroda, četudi je pri volitvah propadel. Dve leti kasneje ga je novoustanovljena republikanska stranka imenovala za svojegs predsedniškega kandidata In je bil Izvoljen.
Njegova zmaga je bila znak za odpadi južnih držav. Odpo-klicale so svoje kongresnlke in ustanovile svojo lastno vlado pod lastnim predsednikom Jef-fersonom Daviaom. Sledila so štiri leta uničevalne In krvave državljanske vojne, Clvil War, Dne 1. januarja 186H Je Lincoln izdal zgodovinski proglas, E-mancipatlon Proclamatlon, kl Je osvobodil vse sužnje. V juliju I-stegu leta se Je vršila največja bitka te vojne, pri (iettys-burgu v P*nnsylvantjl, v kateri Je bila vojska konfederalcev poražena. Od tttflnj je bila usoda Juga zapečatena in I. 1H04 Je bil Lincoln zopet kandidat sa predsedništvo. Hil je Izvoljen z velikansko večino, kar Je dokazalo, da Je bilo Ijudutvo za njim. V aprilu I. 1H65 ne je uporniška vojska pod generalom l/eejem udala. Vojna se je končala, suženjstvo je bilo odpravljeno in Unija ohranjene. Veliko veselje je zavladalo po nevernih državah. T<» veselje se Je ps nenadno spremenilo v nsrodno žalje, ko Je morilec dne 14. aprila 1H65 zvečer ustrelil predsednika, ko J« prisostvoval gledališki predstavi v Washingtonu.
Lincolna nI bilo več, aH njegova dela so ostala. Ohranil je Združene države In odpravil madež sušenjstvs. NJegovs socialna filozofija pa, njegova velika vera v ljudstvo, njegovi krasni govori ostanejo inspiracija za vekomaj.--PLIH.r
Anglija plača odškodnino aa izgubo ii vi jen j
London, 1. f«br. — Finančni minister John Hlmon Je včeraj naznanil, da b*» vlada plačala od-škialnino za Izgubo življenj In uničenje lastnine v slučaju so-vratne gabita pada iz zraka. Hepa-ratna zavarovalnina ho krila trgovce in »vkladišča municjje ter drugega laijnega materiala.
Spaniki p—lmnei na tajnem zbotoeanjm
Piguers»», Španija, 1. feB*. — ftpentikf |»arliiment se Je n*»tal v tajnem zasedanju "nekjs v Kataloniji*4, da razpravlja 6 rta-črtlh orf|*>ra proti, fašistom. Kraj, kjer *n sé »Hrall poalanel, nI r »me njen uradi bojazni pred fašističnimi napadi ia
PROSVETA
ČETRTEK, 2. FEBRITAJ
SIGRID USDSETi
JENNY
" ROMAN
PttUmmdl Frmm Alkr—kt
Dvanajst dni j« bih» že doma, pa se še vedno ni utegnila odpraviti k njegovim sUršem. Ko je naposled le tretjič vprašal v pismu, je napela svoje sile. Jutri pojde zares.
Vreme se je čez noč spremenilo. Ostra severna burja je brila — pa leča solnčrta pripeka in vrtinčaati oblaki prahu in koščkov papirja po ulicah —, kar iznenada pa se je vsula toda s tako silo, da je morala poiskati zavetje nekje v veti. Trda bela zrna ao škropila po ka-menitem pločniku okrog njenih iolnov in tenkih letnih nogavic.
Nato je spet posijalo solnce.
(j ramo v i so stanovali v Welhavenovi ulici. Jenny je na vogalu malo postala. Senca med obema vrstama umazanosivih hii je bila tako vlažna in ledenomrzla.' Samo na eni strani so viaoko zgoraj padali v ulico solnčni žarki. Z veselila se je, vedela je, da stanujejo Helgejevi starši v četrtem nadstropju.
Ta cesta je bila «tiri let* njena pot v šolo. Spoznala jih je spet, te majcene, temne proda-jainice, okna s cvetličnimi lončki v raztrganem svilenem papirju in barvastih maj olikah ter orumenele modne Jiate na oknih iivilj, veže, ki ao strmele na ogfjeno črna dvorišča. Se vedno so letali Um kupi umazanega snega, da je bihzr^k v dvoriščnih prostorih oster in rezek. Cestna železnica je z naporom hrumela po klancih navzgor. „
Tik zraven, na Pilestraedetu, je stala ena tistih sajastih, sivih stanovanjskih kasaren z dvoriščem, ki je bilo podobno temnemu brlogu. Tam oo stanovali, ko je umrl njen očim.
Za hip se je ustavila pred vrati, kjer je stal na medeni tablici napis G. Gram. Srce jI je utripalo, poskusila se je zasmejatl sami sebi. Zmerom se ji je godilo tako — brezumna tesnoba jo je objela, kadar je zašla v položaj, ki si ga ni mogla že cela leta poprej naalikati v duhu. Križ božji — bodoči tast in tašča vendar nisU bila zanjo nikati takšni pomembni osebnosti. Pojedla jo vsekako ne bosta. Pozvonila je.	, v .
Slišala je. kako prihaja nekdo znotraj po dolgem hodniku, in takoj nato so se odprla vrata. Helgejeva mati — spoznala jo je po fotografiji.
"Gospa Gramova? — Moje ime je Winge."
"Ah, vi ste — prosim, ali ne bi stopili no-terr
Sla je pred Jenny po dolgem, ozkem hodniku, ki je bil ves natrpan z omarami, zaboji in plašči.
"Prosim," je rekla gospa Gramova in odprla vrata v družinsko sobo. 8vetla solnčna luč je ležala po težkem, kakor mah zelenem plišastem pohištvu; prostor ni bil velik in ves prenatrpan z drobnjavami in fotografijami. Na tleh je ležala plišasta preproga spreminjaste barve, pred vsemi vrati so visele plišaste portijere.
"Oprostite mi ta nered — tako dolgo že nisem utegnila obrisati prahu tod," je rekla gospa Gramova. "Ob delavnikih namreč nismo nikoli v tej sobi, jaz pa aem ta čaa ravno brez služkinje. Zadnji sem morala odpovedati — bila je taka nesnaga in neprestano mi je odgovarjala. Pa sem ji rekla, naj pobere svoje stvari in gre. No, nove zdaj ni mogoče dobiti, nazadnje pa so tudi vse enake, ena kot druga. Ne. gospodinja, to je najtežji poklic, kar Jih je na svetu. — Da, Helge naa je že pripravil na vaš pose t, pa zdaj smo že kar nehali upati, da nam izkažete to čaat."
Ko se je smehljala in govorila, je kazala vrsto velikih belih sprednjih sob. Na obeh straneh pa sta ji manjkala oba podočnika In puščala za seboj temne luknje.
Jenny je sedela in jo gledala — Helgejevo mater.
,Tako vse drugače si je bila predstavljala to.
Po vsem. kar ji je pripovedoval, si Je ustvarila sliko njegovega doma in njegove matere. Mater z lepim obrazom, ki je bil na sliki podoben llelgejevemu, je imela rada. Njo, ki ni marala za avojega moža, a je svoje otroke ljubila tako, da ao se ti kar protivili in upirali temu. si želeli z doma, atran od te trinoške materinske ljubezni, ki ni mogla prenašati, da bi bili še kaj drugega kot aamo njeni otroci. V svojem srcu se je postavila Jenny tej materi ob »tran. Moški pač niso mogli umeti, kakšna je rtiorala postati ženska, ki Je ljubila in ni nikdar sprejemala ljubezni. isvsemAi otroške ljubezni prvih let. Otroci niao mogli pojmiti, kaj je
čutila mati, ko so odraščali in se odvračali od nje — niso mogli pojmiti, da se je mati s srdito kijubovalnoatjo upirala temu neizprosnemu življenju, ki je bilo krivo, da so otroci dorasli in niso več videli vsega in edinega v svoji materi, ko so oni zanjo na veke pomenili vse na svetu . . .
Jenny je hotela ljubiti Helgejevo mater.
In zdaj je ni mogla ljubiti. Začutila je fizičen odpor do te gospe Gramove, ki je sedla tam pred njo in brez prestanka govorila.
Res, da so bile tp Helgejeve poteze kakor na sliki. To visoko, nekoliko ozko čelo, fino upognjeni nos in ravne, temne obrvi, majhna usta s finimi, tenkimi ustnicami ter nekoliko ostra brada.
Okrog njenih ust pa je ležal izraz, kakor da je vse, kar je govorila, samo posmeh. Neka za-smehljiva in zlobna poteza je ležala v vseh drobnih gubah njenega obraza. Njene velike oči, redko lepo rezane s popolnoma emajlno-modro belino v zenicah, so imele trd in bodeč pogled — te velike temnorjave oči, ki so bile veliko temnejše od Helgejevih.
Morala je biti lepa — izredna krasotica. Pa kljub temu je čutila Jenny z vso gotovostjo, kar ji je že prej nekoč šinilo v glavo, da se Gert Gram ni poročil ž njo iz ljubezni. Dapia pa tudi nikakor ni bila, sodeč po njeni govorici in njeni naravi. Saj je bilo toliko zalih mladih deklet srednjega sloja, ki so se spremenile v prave babure, ko so bile nekaj časa poročene in so se par let pehale v svojih ozkih domovih s služkinjami in gospodinjskimi skrbmi. . "Kandidat Gram me je prosil, naj grem k vam in vam izročim njegove pozdrave," je rekla Jenny. Nenadoma je občutila, da ji ni moči imenovati Heigeja z njegovim imenom.
"Res, zadnji čas je bil samo z vami v —-svojem zadnjem pismu vsaj ne omenja nikogar drugega, da bi bil Ž njim. — Sicer pa je menda spočetka sanjaril o neki gospodičnici Jahrman-novi, se mi zdi?"
"Moji prijateljici Frančiški — da, apočetka nas je bila cela truma, ki amo bili velikokrat skupaj. A zdaj proti koncu je bila gospodična Jahrmannova zaposlena z nekim večjim delom."
"Ali ni to hči podpolkovnka Jahrmanna iz Tegnebyja? Kaj ni aiia premožna?"
"Ne. Kar potrebuje za svojo izobrazbo, krije iz tiatega malega, kar je podedovala po svoji materi — z očetom se nič kaj ne razumeta — to se pravi, njemu ni bilo ljubo, da je postala slikarka in zato ne mara ničesar sprejemati od njega." i
"Kako trapaeto. — Moja hči, gospa kapla-nova Arneaenova," je dejala gospa Gramova,. "jo pozna po videzu — bila je za božič tu. Ta trdi, da so bili tu neki drugi vzroki, zakaj noče imeti podpolkovnik Jahrmann nobenega opravka ž njo — baje je izredna lepotica, a na sila Slabem glasu —"
"To nikakor ni res," je rekla Jenny trdo.
"Da, vam umetnicam je dobro." Gospa Gramova Je zavzdihnila. A jaz le ne razumem, kako Je mogel Helge sploh kaj delati. Zdi ae mi, da ni nikoli piaal o ničemer drugem, kot le to. kako hodi z vami po campagni zdaj tu, zdaj Um."
"Oh, oh," Je rekla Jenny. — Bilo Je nadvse mučno slišati iz ust gospe Gramove o življenju Um doli. "Rekla bi, da je bil kandidat Gram jako marljiv. Kak praznik pa al tu pa tam človek vendar mora privoščiti." *
"Saj. Me gospodinje moramo seveda izhajati brez njih. Le čakajte, da boste ppročeni, gospodična Winge. ,Pa saj imajo menda tudi drugi ljudje svoje proste dneve. Nečakinjo imam, ki Je pravkar poeta I s IJudskošolska učiUljica Morala bi študirati medicino, pa ni mogla vzdržati, morala je prekiniti In iti na učiUljišče Da, U, se mi idi, ima zmerom proeto. No, ti ae rea ue boš preUgnila. Aagot, ji pravim —.
Gospa Gramova je izginila na hodnik, Jenny se je dvignila in pričela ogledovati alike.
Nad divanom Je visela velika campagnska pokrajina. Videlo se je. da se je Helge je v oče učil v Kopenhagnu. Slika je bila dobro in ao-lidno risana, ■ tenka in suha v barvah. Zlasti oapredje z dvema lulijankama v narodnih nošah In i miniaturno slikanimi cvetlicami ob prevrnjenem stebru Je bilo dolgočasno. Mo-delna študija mladega dekleU pod njo je bila fcdJla	(Dalje prihodnjič)
Malh Kakor (Sharon. Pa.):
Moji doživljaji vAmerild
(Nadaljevoaje.)
V Buttu nisem oaUl dolgo Dva m—ca po mojem prihodu v Hutte aem namreč zadel eairoma dobil aUvo na baseballako igro, ki mi Je prinesla 9107. Delo sem takoj pustil In naslednji dan me je vlak še peljal proti Det mitu Delo s dobrim zaslužkom sem do-bil v a vin i tovarni Cadillac De se mi je delo v UJ tovarni v res-ftjq dopkUo, mg bo v 4oka* (o,
da sem ga opravljal celih 18 mesecev in še danes mi je žal. da mu sem Ukrat dal slovo. A ni bilo drugače, kajti delo v avt-nih tovarnah je se ionsko, pa ao tu<ii leU 1987 menjali mode*, ko zapro tovarno sa meneč dni. Takrat pa je predditavec naznanil, da bo tovarna tpočivala več mesecev. To je bilo same preveč in takoj sem poizvedoval aa drugo delo, a ga nI bile mogoče nikjer dobiti. Pisal sem znancem v rasne kraje in naselbine In od povsod se Je ališala ena in ista pršem: delo se težko dobi.
Kaj sedaj ? Le en sam kraj mi Je bi| snan. da bi v njem delo doVU — Pulte, Montana Res je,
da sem ga bil že do grla sit, _ kaj hočem. Bolje bo. da/e grem spet peč v tiste peklenske jame kakor da bi več mesecev postopal po detmiUkih ulicah brez dela Tako sem se spet neke je ane noči i žalostnim srcem, bo ko kdaj prej, poslovil od Detro U in tri dni pozneje sem «e četrtič isatopil is vlaka v "divji deželi" Montani. v
V Buftu sem takoj dobil de io. in spet sem moral vsakih par minut spodnjo srajco, v kateri sem delal, isvijatf, it čevljev pa lalivati pot Ni čudno, da sem preklinjal svojo sreta. ki me je veduv terala. aii pomagati h m
dalo. Hočeš nočeš, moral aem se i. Larsen:
udati v usodo.
V tistem rudniku sem delal par mesecev, vse do takrat, ko se je nekega dne opoldne pripetila nezgoda. Ko sva s tovarišem zapuščala najin prostor in plezala po lestvi navzgor, sem naenkrat zaslišal klic "fajtr" in nad mojo glavo se je valil gost im. Takoj sem zavpil tovarišu, ti je bil na leetvi za menoj, in e brž zdrknil po lestvi nazaj, az sem jo pa ubral kar naprej. lo sem se oddaljil le nekaj korakov, je zadonel silovit pok, kamenje je letelo za menoj. Vendar je bila U preklicana sreča na mo-strani in me otela nesreče, da ni nič zadelo ne mene ne tovariša, vendar sva se oba tresla nekoliko od strahu, še bolj pa od eze. Saj pa sva imela vzrok se eziti.
Bilo je Ukole. Tik ob lestvi se e nahajal stresilnik, kjer sU va rojaka polnila vozičke. Pri zatvornlci stresilnika se je zagozdil velik kamen, in ker ga ni-sU mogla drugače odstraniti, sU nanj položila kos dinamita, kar bi bilo sicer pravilno, ako bi bilf naju, ki sva delala v njuni bližini spodaj, prej obvestila o nameravanem izstrelku, posebno zato, ker je bil čas kosila. Zato ni dosti manjkalo, da naju ni o-ba sUlo življenje. Seveda sta se oba takoj poskrila. Iskal sva ju pov«od, a ju nisva našla, če bi ju našla, se jima ne bi dobro godilo . . .
Tisto opoldne se nisva kosila niti doUknila, ker nama ni šlo. Stresla sva ga kar v vozičke in se podala proti izhodu, od kjer naju je dvigalo dvignilo na površje. Sla sva v pisarno in zahtevala odpust. Povedala sva, ka se je pripetilo in izjavila, da se več ne vrneva na delo. Dasi so nama branili, sva midva vztra ala in se nisva več vrnila, tisU dva rojaka pa sU v s led svoje neprevidnosti še tisti dan "zlete a" iz jame.
Takrat sem se trdno zaklel, da ne grem nikdar več v jamo, pa naj se zgodi kar hoče. V žepu sem imel par grošev, s katerimi se lahko spet preselim. Par dn sem postopgl po mestu, naj več j rudarski kempi na svetu. Ogledal sem s( "najbogatejši" hrib na svetu, k^kor mu pravijo, od vseh strani. Neglede od kater« strani sem si ga ogledoval, zde se mi je revnejši in revnejši In grši, saj niti prerijska trava na njem ne raqU, Uko je odrt, go in zanikern. Obide te skoro neka groza, ko ga gledaš. In ko po m i sliš, kakšna peklenska brezdna so vdelbena v njegovo vražje drobovje, se ti zdi še neznosnejši.
Bilo je nekega soparnega dopoldneva, a nebo je bilo jasno u mlto, da ni bilo nobenega oblač ka na njem. Sprehajal sem se po mestu in prodajal dolg čas. Koraki so me zanesli na neko lepo prometno cesto izven okolice. Ko je mimo ipene šinil avtobus But te-Anaconda, sem takoj ugotovil, na kateri cesti sem, pa me Je Ukoj prijela želja, da si bi o« gledal tudi meato Anacondo, 1 je od ButU oddaljeno 27 mil Znano mi je bilo, da se tamka nahajajo ogromne bakrene livarne, kamor pošiljajo iz Butta vso rudo.
Ugibal sem, ali naj počakam na bus aii naj jo uberem nazaj Premislil sem se: bolje je. da bus prevr.rim kakor Kibničan vlak. Kaj se bom vraga vozari dan je rajsko lep, časa imam na razpolago na koše, pa jo kar peš mahnem tja, zraven pa si bom o-gledal.okolico in svet med tema dvema mestoma. Mnogo avtomobil i* tov je ustavilo svoja vozila naj prisedem, a sem prijazno odklonil. Odločil sem se. da to daljavo prehodim peš. Ko sem bi približno sredi poti, ae je na enkrat stemnilo in padle so pr ve debele kaplje, ki so monUn ska posebnost. V par minuUh je nasUla pravcaU ploha. Grmelo in bliskalo Je, ds so se veliki hri bi majali.
"No, sedaj pa imaš!" sem asm pri sebi mislil.	•
"Zdaj se pa nsglej okolice, ki te je Uko mikala, da vidiš to krasno puščavsko zelenje po montanakih hribih! Prav ti je! Sedaj bi bil lahko «e na cilju, ds nisi tako trdovratno odklonil vsakemu avUmobiUstu. ki te je vabil, da prisede« — sdaj se pa vrag moči!
Tako mi je glasno očiUla vest. Res. bil sem te do kole premogu, ker m M na planoti nikjer
* ozdravite gospo Finleyevo!
Pravili so mu "Hot-dog-Niki," čeprav se je pisal Ahil Nikopu-Razen imena ni imel Igiki prav nobene podobnosti z onim slavnim grškim možem, ki je padel pred Trojo, in tudi sicer ni bil nikak junak. Tega tudi nihče ni pričakoval pri njem, saj ni bil več mlad. Bil je majhen moži-ček, ki je na mestni periferiji prodajal vroče hrenovke in bencin za avtomobile.
Tisti večer je sUl Niki za svo-o stojnico ter brisal kavne skodelice. Pri tem je zrl na široko betonsko avtomobilsko cesto, čez katero so se gnale megle iz močvirja. Premišljal je, ali naj zapre stojnico in odide domov. Da nes je bil zanj žalosten dan. Prodal je malo bencina in komaj deset skodelic kave. Niki je žalostno vzdihnil. Slabi časi so, človek bi moral imeti denar.
Iz megel se je pojavila nenadno postava moža, ki se je bli žal hitro, mačjih korakov.
Dober večer, gospod," je po zdravljal Niki. "S čim vam smem postreči?"
Mož je sedel na stol pred stoj nico. "Hrenovko, kavo, žemljo!" je naročal nejevoljen. "Toda hitro—nimam dosti Časa!" «
Niki je snel nekoliko hrenovk ki so visele v ledenici ter jih potopil v vrelo vodo. Nalil je skodelico kave ter jo z žemljami ponudil poznemu gostu. Nato je namazal žemljo z maslom, vze ogreto hrenovko iz kotlička, jo namazal z gorčico, jo stisnil med masleno žemljo ter jo dal gostu na krožnik. "Tu imate hot-dog!"
Mož je začel naglo jesti.
"Ste lačni, kaj ne?" je vljud no vprašal Niki. Rad je videl, če gre jed gostom v slast.
Mož ni odgovoril.
Niki je samo z rameni zmig niL Medtem se je stemnilo in Ni ki je prižgal petrolejko. Mahoma je oni mož prenehal jesti ter poslušal. Potem je z bliskovito kretnjo segel v Žep in privleke iz njega pištolo.
Niki je prebledel.
"Poslušaj," je zasikal mož, "če zineš le eno nepravilno besedo, si mrlič. Policija mi je za peta mi zaradi napada v banki." In spet je izginila pištola v žep.
Nikiju je tolklo srce kakor kla divo. Toda vzlic temu je slišal kako se bližajo stojnici trdi krepki koraki. Obrisal si je pot s čela.
"Govori!" mu je zašepetal mož in se zlobno nasmehnil.
Niki je pogoltnil sline in prizadeval nekaj povedati. Toda
grlo mu je bilo suho in niti najmanjši glasek ni mogel iz njega, koraki so se bližali. Zdajci je stopila v krog luči orjaška po-stava in Niki je zagledal zvezdo, d se je zabliščala na telovniku prišleca.
'Do-dober večer, šerif!" je komaj spravil iz sebe. "Dober >er večer, Nik!" je odzdravil inley, nato se je zvedavo ozrl na moža ob stojnici. "Kdo ste?" je kratko vprašal. Niki'se je obupno zagledal v rumenozelene tujčeve oči. Potem e rekel, in sam se je čudil, kako mirno mu je zvenel glas: "To ie Joe, Joe Wilby, sUr prijatelj z mladosti. Prodajal je sadje z mojim bratom v Miami. Spotoma se je usUvil pri meni." "Veseli me, da sem se seznanil vami, šerif," je dejal Nikijev gost.
Finleyju je posUl obraz manj strog. "Daj mi skodelico kave, Niki," je {ekel. "Potreben sem je, zakaj zelo se bojim, da nocoj sploh ne pridem v posteljo. Grda zadeva, roparski napad v banki! In ta lopov je izginil, kakor da ga je zemlja požrla. Blagajnik je pred pol ure v bolnici umrl. Torej — umor!" "Velik plen ?" je vprašal mož, katerem je Niki dejal, da se piše Joe Wilby.
"Osemnajst tisoč dolarjev," je suho odvrnil šerif, izpraznil skodelico in položil denar na pult.
"Lahko noč, Niki, lahko noč, Wilby!" Je rekel prijazno ter krenil v temo.
"Lahko noč, šerif," je deja Wilby.
"Lahko no, šerif," je rekel Niki. "In pozdravite gospo Finley jevo!"
Serif se je obrnil in pogleda Nikija. "Hvala, izročim pozdrav IM Potem je odšel in megla ga je pogoltnila. Koraki so se oddaljevali in slednjič docela u-tihnili.
Niki se je sesedel na stol.
Mož ga je prezirljivo pogle dal. "Zavij mi nekaj kruhkov in
pojdem. Ampak to ti prav| zakjičeš ali odides ali Komu nepremišljeno bt^
i t Kflcii iran „i:
manj,]
se ne
po tebi! Eden več ali veš, za Uke stvari I nim."
S tresočimi rokami je N|l vil nekaj sendvičev ter j^1 svojemu gostu.
"Daj mi še dva zavitka ret!" je ukazoval. Vzel je i šel. Niki je poslušal, a nj nobenih korakov. Najbrž« preži nekje v bližini. Niki i sploh čudil, da ga ni strelil. Potem pa si je| bi se strel slišal in privedill fa na sled.
Sekunde so minevale, je Niki slišal v temi klic in1 kratke zaporedne strele iz le. Niki se je prijel za izsii grlo. "Usmiljeno nebo!" j|i petal sam pri sebi. Potem jej šal, kako se krepki koraki žajo njegovi stojnici.
"Halo, Niki!" je zaklicali fov glas. "Vse v redu?"
"Da, mister Finley, hvala, i ster Finley!" je zahripal. je?"
Finley je stopil v luč sv« "Mrtev," je suho odgovoril,' ral sem ga ustreliti, ker je i šal vzeti pištolo iz žepu, li zaklical, toda jaz sem bil ši. Tako je najbolje. S temi prihrani državi lep narja ... Daj mi še eno sko kave!"
"Torej ste me vendar raz« li, šerif?" je vprašal Niki ioi lival kavo.
Šerif je pokimal. "Da. 8| četka sem mislil, da .si znoreli si rekel, naj pozdravim svoje no. Potem pa sem pomislil spomnil sem se, da nimaš nti nega braU, kakor jaz nimam ne. In tedaj sem razumel. Pi dobro si to storil, Niki. Urt| ni denar je v njegovih žepih nagrada osem sto dolarjev tvoja. In prav čudil bi ae, i na glavo tega lopova ni bila i pisana tudi še posebna na| da!'
V	JUGOSLAVIJO
VI	patajete nurU hi prijeta* m mIUi prilj.Mj«t,lh parnifcih:
BREMEN # EUROPA
COLUMBUS MEW TORS • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND
Isfern« iaUaatika im* «4 Ch«rtonr«a, Br«w«na all Hiskm
nobenega zavetja, kamor se zatekel. V tistem momentu moje poparjenosti sem zagledal velik kanal, ki je peljal izpod ceste.
"Izvrstno zavetje!" mi je ši nilo v glavo.
"Sedaj pa naj Elija lije in tre ska kolikor hoče! Jaz sem na varnem!"
Takoj ko sem vstopil, se mi je zdelo nekam sumljivo, v nos m je udaril neprijeten duh, kana pa je bil poln muh. Kmalu sem se prepričal o vzroku in še da nes, kadar se spomnim, me ob de stud. Nervihta je vse huje pritisnila in blatna voda je pr nesla tik predme velikega psa, ki je bil že v razkroju. Brez vsa kega obotavljanja sem jo ubra ven, neglede na nevihto, ki me ni prav nič več ovirala, le tista pasja mrhovina mi je stala pred očmi. Ntt ne vem kdajje nevihta prenehala, vem pa. daje kmalu spet posijalo gorko soln ce in me poaušilo.
Tisto popoldne ob treh sem prijadral v prijazno meetece A-nacondo. ki se mi je takoj na prvi pogled dopadlo Izgleda drugače kot But te, ki je razatreaen na vse vetrove, glavni del me-sU se pa spenjs v hrib. Ana-conda je drugačna, ima lepo ravno lego v prijazni dolini, ki jo straži jo dokaj zaraščeni) gorski vrhunci. Ce stopi! le malo višje nad mesto, se ti nudi krasen romantičen razgled na mesto Ir» prijazno okolico. Dve milji od mesta v hribu se nahaja največja bakrena topilnica na svetu, ki Jo diči Sto čevljev visok dimnik. kateri se vidi več milj naokrog. Vse to daje lepo lice mestecu. ki šteje le 121» ljudi. ~ (Pil)« puhodajte.)
POVABITE SORODNIKE V EVROPI. NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI
Pm4m nlik, Mit« M ninj* is Brnf« M«4 S. «pri-lom U ti. epriUm Ur S«. Junij«» In U. jalijMi M iliriUSmak« bivanj» » Amrrlki_
'La pojaanila vpraiajte lokalnega »Ken tal I ali
180 W. RANDOLPH 8T.. CHICAGO. ILL.
0IAMRSRS-AMIRICAI LIK ■ORTH SIRMAI LLOYD!
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEId
Po sklopa 11. redss konvencijo se lahko naroči aa Ust Protr*>b prišteje edem. dra, trt, štiri ali »o* ¿laser ia «m draitas k sol ssr* sini. Ust Prosrets otaao sa tss easko, aa Claao aH natise« M * ■ eno letne asročnlno. Ker pa ¿laat io »la£a]e pri ssessteets UJM tednik, so ilaa to prišteje k aaretaiaL Torej ssdaj al erseks. rtiu * Jo Ust prodrog sa ¿Ione SNPJ. List ProsreU Jo vašo IsitsiM ■ gotovo jo t esskl drutlni nekdo, U bi rad litsl list vsak dsn. C« listu Prosrets jo: '
Zs Cicero In Ckicsgo J«
1 tednik in.............
tednlks In............
tednike In.....
tednike .............
tednikov In...........
....|f.M
91*. i* U L»
i*
iJi
Zs Zdrui. d ris rs Ia Kanado. td.N
1 tednik Ia........./.... «Ji
S tednika In............ S.M
S tednike In............ 2.4i
4 tednike In............ 1.20
t tednikov In........... nič
Zs Evropo Je...,
Iipolsite spodnji kspos. pri lotite potrebno vsote densrjs sli Order v pismu In si nsročite Prosveto. list, ki Je vašo Isstnins. H PojssnlloVielsj kakor hitro kateri teh članov prsnehs biti 8J SNPJ, ali če se preseli groi od drutins In bo sshtsval ssm ivoj!■> tednik, bods morsl tisti člsn is dotlčne druilne, ki Je Uko nsročens ns dnevnik Prosveto, to tskoj nssnsniti uprsvniitvu 1'»» In obenem doplsfetl dotično vioto listo Prosvsta. Ako ters n« »t» tsdsj mors uprsvnifttvo sniftotl dstum ss to vsoto naročnika. ______-H

PROSVETA. SNPJ. 2057 So. Lowndele Ave, Chicago. III. Prilofteno poti I) em naročnino so Hot Prosveto vooto .......
D !■«..............i....,.................ČL droitvs it- "
Waaler ......................f......................<••*'*"
Ustovits tednik In go prlpMite k meji oorečninl od slsdeiih l** meje dreiine:
«••v....................................Ö.	droitvs Ü
»>........j................................čl. droitvs K
«>•;........................................čl.	droitva *
..................................čl	droitva *
Meete......... .....
Nov naročnik
SUr
Driava., ssretnlk
...........................