eSt.
f ctm fiKai i firarm nun otmu tn u wu
# trstu, vcetrten.41. avgusta 1922
Posamezna številka 20 stottnk
Letnik xlvii
jdnj*. Irrrr pcotfetfek. 4an i I. nadstrop^. Dom m m (prejemajo, rokopisi sf Q«dloa. — Lastnik tidpvrJ mb o mesec 17.-,»mesecefrL fc1 C* iMMMtn aeac£ao 4 lire vs^ r
ajiri/aj.
kid| I« »dgwonl medni«
<m Pdlnost

Poamtinc Številk« v Trstu tn okolid po 20 stotlnk. — Oglasi se raSanajo » BrokoflH ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov rvn po 40 cent sam talce, tn zahvale, poslanice tn vabila po L !• —, oglasi denarnih uvodov mm po L % — MaH oglasi po 90 sL beseda, majnanj pa L 2 — Oglas* •aroEniae In reklamacije se pošiljajo tzklu&o opravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* FrančiSka AaUkaga itev. 10, I. Mdafropje. — Telefon uredništva so uprave 11-67.
V višini 2245 m nad morjem na Krnu, ne daleč od nekoliko manj visoke Rudeče gore, se nahaja pred kratkim časom padlim a^incem postavljeni spomenik.
Štiri dni po odkritju imenovanega spomenika, t. j. dne 20. junija, so šli trije mladoletni dečki, dva pastirja in en učenec iz Drežnice iz radovednosti in v upanju, da kaj najdejo, na Krn.
Ko so prišli na vrh Krna, so zagledali spomenik, ki je bil deloma poškodovan. Pod spomenikom na tleh pa je ležala spominska plošča, obrnjena z licem v tla. To ploščo so obrnili, da so jo pogledali, nato pa so jo pustili na li-ui mesta. Na ti spo-kninski plošča niso bpaznli pastirji razen ene luknje nobenih poškodb. Omeniti pa je treba, da je ofctičal majhen košček plošče na zidu in sicer na kavlju, ki je tičal r spomeniku.
Pri nadaljnem opazovanju pa so opazili jastirji na spomeniku veliko razpoko in ^a levi strani spredaj, v višini spominske ološoe, deloma pretrgano, deloma porušeno oporno izbočje, na tleh pa je ležalo kamenje in cementna malta od spomenika.
Na desni strani spomenika sta opazila dva izmed past: je v na marmornatih ploščah medene žeblje s štiricglaiimi svetlimi ^kvarni, ki so jim bili všeč. Brez misli, kakšne posledice ima lahko tako dejanje, sta izdrla vsrk po dva taka žeblja, ki sta se dala prav lahko izruvati. Ko pa sta videla, da je našel njih tovariš v bližnji mizici spominsko knjigo, sta položila žeblje v miznico, vsi trije pa so se vrnili s spominsko knjigo in svinčnikom k svojim ovcam pod Kozjak in potem v Drežnico.
Ko ie oče onega izmed njih videl knjigo, je ukazal, naj jo nesejo nazaj na Krn. To sta tudi v resnici storila dva pastirja dne 2. VI., tedaj dva dni pozneje. Na poti pa sta srečala častnike, ki so ju peljali v zapor. Po zaslišanju teh dveh pastirjev se je nadalje ugotovilo, da sta dne 20. VT. pasla nad Kozljakom, približno eno uro pod vrhom Krna, še dva druga pastirja. Bila sta osumljena poškodbe spomenika in odpeljana v zapor. Enako se je zgodilo še dvema drugirra pastirjema, ki sta iskala dne 23. VI. pod Krnom svoje ovce.
Iz zgoraj navedenega, ki naj služi kot uvod poročil m, je razvidno, da so edina dajanja, ki so jih storili Slovenci glede poškodbe spomenika na Krnu, ta, da so mladoletni dečki izruvali dva žeblji in odnesi spominsko knjigo, a so žeblje položiti v miznico, knjigo pa so tudi hoteli deti zopet na svoje mesto.
Druga poškodba, ki ie pravzaprav povzročila razburjenje v italijanski javnosti in dala povod, da se je po krivici zgodilo to, kar se je zgodilo nad našim ljudstvom, pa ni izvirala od človeške roke, ampak jo je prizadjala strela. Na to verjetnost smo opozarjali mi in vse drugo naše časopisje v Julijski Krajini že takoj v začetku te žalostne zadeve. Kar pa je bilo pred kratkimi le verjetnost, je danes gotovost, ki jo neizpodbitno podkrepljujejo tri strokovnjaška poročila: poročilo dunajskega inženirja Fiirsta, poročilo inženirja Pegana in končno izvd posebne uradne komisije, ki io je imenoval v ta namen generalni cmlm pod komi sariat v Goric*".
Poročilo inženirja Fiirsta smo objavili v ^Edinosti* dne 16. avgusta, tako, da nam ga ni treba ponavljati. Zato se danes lahko omejimo, da seznanimo javnost z rezultati drugih dveh izvidov, ki še nista bila objavljena.
A) Poročilo g. <"nženirja Pegana
G. inženir Pegan je podal obširno izvedeniško poročilo. Prvi del njegovega poročila se omejuje na opis spomenika, ki ima obliko piramide in je iz malega kamenja in cementne malte zidan. Visok je 4 m, pri temelju meri 3X3 m, pod špico pa 2X2 m v premeru. Na sprednji strani je 50 cm nad temeljem 1 m široka in 70 cm visoka marmornata plošča, nad isto pa 1 m široka ii- 60 cm visoka plošča iz litega brcna, okras*- na z alegoričnim reliefom. Spominska plošča je od zadaj s štirimi antogen'ćno pritrjenimi kaveljni na spomenik pritrjena in od zunaj na robovih s cementom zadelana. Na drugih treh straneh so z dvemi žeblji na cementno malto pritrjene po tri enako velike marmornate plošče, 175 cm dolge in 50 cm široke. Na špici spomenika je na lesenih ploščicah pritrjena petero-zoba zvezda, napravljena iz 3 mm debele žice in okrašena s papirnatimi rožami.
Poročilo o strokovno - tehnični preiskavi pa je sledeče:
Dne 8. julija se je izvršila na licu mesta poškodovanega spomenika tehnična preuska va.
Ker ni bila cementna malta od dne popravila sem še popolnoma suha, je bilo mogoče natančno ugotoviti, kaj se je v zadnjem času na spomeniku popravilo, oziroma, kaj je bilo pred popravilom poškodovano in kaj ne.
5v pripravnimi inštrumenti se je ravno Uko lahko ugotovilo vse popravljene poškodbe na bronasti plošči.
Pri natančni preiskavi poškodovanega
strele
zadet in edino le vsled zračnega pritiska deloma poškodovan.
V	pojasnilo omenjene trditve so se napravila na licu mesta1 sledeča ugotovljena dokazila:
1.	Očitni znaki strele na peterozobi zvezdi in lesenih policah. (Stopljeni zgornji in spodnji konci 3 mm debele žice in ožgane lesene police.)
2.	5-15 mm široke navpične razpoke zidovja na vrhu spomenika od sprednje strani proti zadnji strani spomenika.
3.	Odmaknjenje posameznih marmonia-tih plošč na vseh straneh za približno 2-5 nun in njih delne razpoke.
4.	Navpična ra2poklina na sprednji strani spomenika čez prizidani obok, čez broneno in čez marmornato ploščo in na desni strani opornega zidu navzdol do sredine spomenika.
5.	Delno razrušenje iz kamenja in cementne malte zidanega spomenika na površini pod zvezdo ii^ na sprednji strani pri spominski plošči.
6.	Celotno iztrganje spominske plošče iz cementnega okvirja in posameznih ka-veljev.
Vse zgoraj navedene poškodbe so mogle nastati edino Ie po zračnem pritisku, povzročenem po streli med zadnjo nevihto.
Možnost, da je bila spominska plošča po kaki osebi odtrgana, ne da bi bili robovi naokrog poškodovani in na sprednjo stran zavihani, je v tem slučaju popolnoma izključena. Plošča je vsled tega odletela in padla na tla ter pri tem odtrgala nekoliko zidovja, ker je bila na robovih s cementno malto hermetično zadelana, tako, da ni mogel v sredini spomenika med kamenjem in prostim prostorom za ploščo zaprti zrak dovolj hitro na prosto.
Vsi znaki poškodb na spominski plošči izven luknje na zgornjem kavlju, katepa je nastala, ko jo je zračni pritisk pognal iz okvirja, so nastali pri padcu na kamenita tla, kjer je obležala. Vsi drugi sledovi, kot na pr. daleč naokrog razpršeni koščki cementne malte in na vrhu spomenika, kakor tudi oni od bronaste plošče kažejo dovolj jasno, na kakšen način je bil spomenik poškodovan.
B) Poročilo uradne komisije gen. civ. podkomisar a ta
Komisija, imenovana od generalnega civilnega podkomisarja v Gorici, ki je šla na Krn, je ugotovila sledeče:
« Pregledovanje Krajevnih posebnosti, ne glede na geološko strukturo, je prepričalo komisijo, da je mesto nevihtam zelo izpostavljeno.
Gre namreč za vrhunec gore na stočišču več dolin, ki se dviguje naravnost nad okolico in zelo visoko nad vse bližnje vrhove. Vrh ima obliko strme konice s tremi skoro navpičnimi stenami in tudi četrta stena proti zapadu ima zelo strm padec. Sme se ga naravnost imenovati strelovod okrog ležeče pokrajine, katerega vrhunec tvori spomenik.
Preiskava spomenika je dognala, da je bilo ogrodje zvezdino, ki je iz železne žice, zadeto od strele, kar jasno dokazujejo sledeče okolnosti: Kroglice nastale vsled stopljenja 3 mm debele železne žice na vrhu tega ogrodja in kjer se naslanja na konico spomenika in delno poogljenje lubja lesnih palčic, na katere je bila žica pritrjena. Vrhutega tudi stopljene ^ žične vezave na več krajih in spojitev iste z debelejšo žico. V dokaz tega so priloženi nekateri kosi, vzeti iz te zvezde.
Razpokline na marmornatih ploščah in na zidovju se dajo razložiti kot učinek strele, akoravno bi se mogle pripisati tudi površnemu načinu zidanja, katero v resnici ni bil O' dobro izvršeno, posebno če se upošteva izredne krajevne okolščine.
V	ostalem potrjuje te ugotovitve dejstvo, da je gora v resnici zelo obiskana od neviht.
Da bi se vsled tega prišlo v okom morebitnim neprilikam, se predlaga z upoštevanjem praktične vrednosti obrambnih sredstev sledeče:
a)	Spomenik naj se zavaruje z mrežastim obrambnim zistemom s kratkimi strelovodi z mnogimi konicami na vrhu spomenikov e konice in ob štirih osnovnih robovih. Ob enem se mora skrbeti, da se strela odvodi v vlažno zemljo.
b)	Marmorne plošče in bronasti ščit morajo biti pritrjene k spomeniku v mali razdalji, da more zrak za njimi prosto cirkulirati. To pa, da se izključi zatrjevana možnost, da bi ne mogel za njimi zaprti zrak ali vlaga vsled Hipnega razširjenja povzročiti pritisk plošč od spomenika proč.
c)	Da se obvaruje spomenik proti mrazu, ki bi mogel pri površni njegovi zidavi v razmeroma kratkem Času zidovje razrušiti, bi bilo primerno odrediti, da se luknje in praznote dobro zadelajo in da se napravi na spomenikovem vrhu cementna Cepiča iz poprej pripravljenega tekočega cementa.
Komisija ugotavlja slednjič, da bi se moralo zidovje sezidati z velikimi kamni, ki se nahajajo na licu mesta.
Gorica, 24. avgusta 1922. Komisija.*
m 0 m
Ta razsodbi analno Imenovane konusi je strokovnjakov jo definitivna in se ji bodo morali ukloniti trnft tisti, ki so iz tega dogodka kovali ■■fujlu obtožbe proti našem« ljudstvu. Prišlo ie zadoščenje. 2at da še le po to&rfh grenkobah. Ali to zadoščenje Se ni popolno. Sedaj pričakujemo z vso pravico, da bo sledila poprava vseh moralnih in materialnih Škod, ki jih je moralo naše ljudstvo po nedolžnem pretrpeti,
■talila
Min' stiski svet
RIM, 30. Včeraj se je sestal ministrski svet, ki je trajal od 17 ure do 19.50. Prisotni so bili vsi ministri razun Schanzer-ja, Allessio, Rossi in Luciani-ja, ki so odsotni iz Rima. Zakladni minister Paratore je podrobno poročal o pogovorih, ki so se vršili zadnje dni med' ministroma Schan-zerjem in Paratore-jem ter avstrijskima zastopnikoma Seipel-om in Schullerjem. Ministrski svet je vzel to poročilo na znanje in je pooblastil zakladnega ministra, da nadaljuje skupno z avstrijskimi zastopniki proučevanja, kako bi se sosedni republiki pomagalo, da premaga svoj sedanji težki gospodarski in finančni položaj.
Znani prefekt Mori premeščen v Bari
BARI, 30. Semkaj je prispel prefekt Mori, ki je moral, kakor znano zapustiti Bolonjo vsled pritiska fašistov. Prevzel je takoj svoj urad. Prefekt Olivieri bo odpotoval v Turin.
Jugoslavija
Senzacionalne vestC o vojaški zvezi med Cehoslovaško in Jugeslavijo. — Zveza med Italijo in Madžarsko?
HAAG, 29. O čehoslovasko - jugo slovenski vojaški konvenciji objavlja «Hol-land New - Bureau» senzacionalno poročilo o vojaških načrtih glede zasedbe gotovega ozemlja med Avstrijo in Madžarsko. Za podlago vojaški konvenciji so bili sporazumni dogovori vojaških voditeljev v Belgradu in Pragi, na podlagi katerih sta generalštaba izdelala natančne načrte glede vkorakanja Čet v to ozemlje. Jugoslavija je privolila v tof da se v slučaju vojaških operacij na avstrijsko - madžarski meji ustanovi posebna vrhovna komanda, ki io vodi generalni štab Čehoslovaške. Iz Vratislave ima prodirati čehoslovaška vojska, dočim ima jugpslovenska armada, obstoječa iz savske in dravske divizije prodirati proti Suboti"!. Obe vojski se po načrtu združita pri Gjoru. Ta^ načrt za vzpostavitev slovanskega koridorja med obema državama je baje glavna podlaga vojaški konvenciji med Čehoslovasko iv Jugoslavijo.
Vest prihaja očividno iz madžarskega vira. Madžarska je namreč z veliko skrbjo zasledovala konferenco v Marijanskih Lažnih in Pragi in skuša sedaj s takimi neslanimi vestmi vzbuditi sum zapada v poštene namene Jugoslavije in Čehoslovaške oziroma Male entente. Vkljub očividnemu dejstvu, da ima Mala ententa v svojem programu preprečitev vsakega kršenja mednarodnih pogodb, in v ta namen je bila pravzaprav tudi ustanovljena, se skuša prikazati njen miroljubni program kot priprava za nasilno izpremembo sedanjega položaja v srednji Evropi. Na ta način se hočejo seveda, skriti resnične priprave za nasilno izpremembo sedanje stanja v Evropi na drugi strani, priprave, ki so... Madžarski gotovo dobro znane.
Zanimivo je v tem oziru, kar piše o avstrijskem vprašanju dunajski poročevalec «Daily Heralda», lista, ki je pri zadevi lahko objektiven. List piše, da je v slučaju, da se Zvezi narodov tekom prihodnjega tedna ne posreči sestaviti načrt za pomoč Avstriji, neizogibna sklenitev dogovora med Dunajem in Rimom, dogovora, po katerem bi se ustanovila gospodarska zveza med Italijo in Avstrijo, ki bi se v resnici izpremenila v italijanski protektorat. Istočasno — nadaljuje list — se v Marijanskih Maznih sklepa med Jugoslavijo in Čehoslovaško 5-letna pogodba, oziroma se razširja ta zveza tudi na Poljsko in Romunsko. Nikaka tajna ni, da je konferenca v Marijanskih Lažnih naperjena proti vsiljevanju Italije v centralni Evropi in na Balkanu. Znano je tudi, da bo Mala ententa udušila vsak pojav ,ki bi šel za vzpostavitvijo (Habsburžanov) na Madžarskem. Z drugimi besedami — zaključuje list — dogodki dokazujejo, (da postaja napetost med Malo entento na €ni in Italijo ter Madžarsko na drugi strani vedno večja. Če Rim in Budimpešta tudi nista še sklenila tajne zveze, je prav gotovo, da obstoja med obema državama sporazum brez besed.
Tako angleški list, po katerem bi torej Italija bila na tem, da vzpostavi... Avstro - Ogrsko, za uničenje katere je stopila v .vojno. Tempora mutantur...
Francija
Pred odločitvijo v nenaiko - francoskem
PARIZ, 30. Iz francoskega uradnega vira se javlja: Govori se, da bo francoska odškodninska komisija nocoj proučila nemške predloge in da bo že jutri padla odločitev. Če bi Nemci sprejeli zaloge, ki jih zahteva Francija, bi bile težkoče odpravljene, toda v slučaju nemške odklonitve bi bila rešitev, ki bi odgovarjala mirovni pogodbi odklonitev moratorija v svrho
ugotovitve zaostalosti Nemčije v plačevanju. Pripominja se, da je zelo težko, .da bo Nemčija sprejela zaloge, ki jih zahteva Pariz, kar bi dalo prostost gibanja Franciji, ki bi ne mogla odstopiti od stališča, katero je zavzela v Londonu. Ker sta francoska in angleška vlada sprejeli v Londonu kontrolo nad nemškimi financami, ne tvori predlog Bradburyja glede te kontrole ni-kakega novega elementa za tranzakcijo.
Stavka ▼ Franciji
PARIZ, 30. Včeraj okrog 16. ure je prišlo do incidentov v Colombes in Bezons. V Montreill-u je policija razgnala demonstrante, ki so se bili zbrali po shodu. Dva policijska agenta sta bila pri tem ranjena. Nekaj malopenvembnih incidentov je bilo v Vincennes. Popoldne je naznanjal aeroplan prefekture neprestano kraje v predmestjih, kjer so se zbirali ljudje.
Nemiiia
Poslaniška konferenca očita sodišču v Lipskem pristranost
BERLIN, 30. Wolfova agencija javlja: V noti, ki jo je poslala včeraj poslamška konferenca nemškemu poslaništvu v Parizu, očita vrhovnemu sodišču v Lipskem pristranost. Očitajo mu se neupravičene razsodbe in nezadostno prizadevanje, da se odkrije resnica. Poslaniška konferejica izjavlja, da bo spričo tega sodila sama krivce v kontumaciji.
Z ozirom na to noto je poslala nemška vlada \Volfovi agenciji noto, v kateri izraža svoje začudenje nad sklepom poslaničke konference, tem bolj, ker je Anglija, ki je bila najbolj prizadeta pri dosedanjih procesih, ki so se vršili v Lipskem, ponovno priznala popolno nepristranost nemškega vrhovnega sodišča. Nemška vlada se sklicuje na tozadevne izjave sira Ernesta Pollocka v dolnji zbornici dne 17. avgusta 1921. in zaključuje: «Odveč bi bilo kaj pripominjati k temu izrazu zaupnice z najbolj merodajne angleške strani. Neško vrhovno sodišče se zaradi svoje absolutne nepristranosti ne more čutiti prizadeto od očitkov, izraženih v noti.»
Značilen sklep nemških Škofov: Nemčija ni kriva vojne
KOLN, 29. «Kolnische Zeitung* piše, da se je na škofovski konferenci, ki se vrši sedaj v Tuldi, sklenilo svečano protestirati pri sv. stolici, žarišču pomirjenja med narodi, proti krivični trditvi, ki jo neumorno ponavljajo sovražniki naroda, da je samo Nemčija kriva vojne. Nemški škofje so sklenili protestirati proti strašnim posledicam, ki jih namerava izvajati francoska vlada iz te razsodbe. List pripominja, da je konferenca izrazila to-le neomajno prepričanje: «Nemški narod ni odgovoren za vojno, ki mu je bila vsiljena. To mi lahko trdimo pred Bogom in pred svetom.*
Konferenca se je nato bavila z razmerami v zasedenih krajih, poudarjajoč, da številni oddelki mohamedanskih in poganskih vojakov iz francoskih kolonij, ki so tam nastanjeni, vzbujajo upravičen gnjus med krščanskim prebivalstvom, po večini katoliškim, in tvorijo za mladino vir hude moralne škode.
Avstriji
Mednerodn*. tečaj za višje študije na Dunaju
DUNAJ, 29. Po iniciativi angleško - avstrijskega vseučiliškiega odbora, katerega častno predsedništvo je bilo poverjeno g. Mihaelu Hainischu, predsedniku avstrijske zvezne republike, se bo vršil na Dunaju septembra mednarodni tečaj za višje študije, za. dijake. Profesorji višjih avstrijskih in angleških zavodov bodo imeli predavanja o gospodarskih, političnih in zakonodajnih vedah s posebnim ozirom na filozofske in umetniške napredke v srednji Evropi. Posebna predavanja v italijanskem in francoskem jeziku se bodo vršila za dijake. Po predavanjih se bo razvila prosta debata. Predavanja se bodo začela dne 7. septembra in bodo trajala do 21. septembra. Za italijanske udeležence so pogoji taki-le: Vpisnina, ki daja pravico do poslušanja vseh predavanj, L 150. Pristojbina za -eno predavanje (z obvezo, da se bo dotičnik udeležil vsaj 10 predavanj) L 7.50. Hrana in stanovanje dnevno L 20. Vpisnine se sprejemajo pri zvezni pisarni (Bundeskanzlei) Dunaj, I. Herreng. 7. pri dvornem svetniku Herzu.
Turčija
Turška ofenziva proti Grkom
ATENE, 30. Uradno poročilo o vojaškem položaju: Vsled silnega sovražnega navala je bilo odrejeno, da se mesto Afion Karahissar izprazni. Naše čete so zasedle Črto zapadno od tega mesta. Odbit je bil hud napad sovražne konjenice, ki jo ie podpirala artilerija, pri Elvanlar-u. Sovražnika so naše čete zasledovale.
LONDON, 30. Grki so doživeli pri mestu Afion Karahissar občuten poraz. Turške čete napredujejo z vso močjo proti mestu Brussa; del grških čet je v nevarnosti, da bo obkoljen. Z zavzetjem Afion Ka-rahissar-a so Turki prestrigli zvezo med grškimi oddelki-pri Eskiceiru in med Smir-no. Turk? so imeli pri napadu na Afion Karahissar 200.000 mož in mnogo topov.
PARIZ, 30. Iz Angore prihaja vest, ki potrjuje začetek gibanja pri Nikodemiji. Operacije se izvršujejo na fronti 20 km. Grki so se umaknili pred Turki in imajo
težke zgube. Operacije se ne smatrajo kot splošna ofenziva ampak samo kot napad.	_
Poizkusi preplavanja Rokavskega preliva
LONDON, 30. Italijanski plavač Tira-bosehi, ki je poizkusil preplavati Rokavski preliv, se je moral ustaviti ob 18.25, ko se je nahajal 2 milji od angleške obali pred Sv. Margerito zapadno od Dovera. Plaval je 19 ur in pol.
Sokol, ki sania o Jadranu!!
Po tem zvenečim in mnogo obetajočim naslovom je poslal nekdo v faiistovsko glasilo «11 Popolo di Trieste* «pose'ono poročilo* o sokolskih dneh v Ljubljani. In poročilo je res «posebno». In to toliko po svoji vsebini, kolikor po tendenci in — osebi poročevalca. Menda se ne motimo, ako menimo, da tega neznanega dopisnika dobro poznamo po šifri « U. U.»f ki jo je postavil na čelo svojega dopisa. Ali ni to Umberto Urbanaz?! (Ker razmere in pa njegova korist tako zahtevajo, se podpisuje tudi «Urbani». Praktičen mora biti človek! Če pa imajo neumni ljudje svoje posebne misli o človeku, ki po potrebi spreminja pisavo svojega imena — kaj-dene to v sedanjih časih?!) Poznamo ga nadalje po imenitni službi, ki jo vrši v Postojni! Znan nam je tudi iz prejšnjih časov, ko je s svojimi govori krošnjaril po istrskih vaseh, na Kcprščini, kot priganjač za Spadarovo krščansko-socialno, torei izrazito avstrijakansko stranko. Pa to je bilo. Prišli so drugi časi. In znano je, da se s časi spreminjajo in žnjimi tudi ljudje in njihovo prepričanje. In tako se je primerno prelevil tudi ljubljansko-postojnski avtor gori omenjenega poročila. Odložil je avstrijakansko navlako, da je mogel postati zaupnik gospodujoče gospode v Postojni in v — Trstu.
In zdi se, da se pri tem prav dobro po-čuti.
Veličine sokolskih slavnosti ne taji —-tega si vendar ne upa. Bilo je v Ljubljani preveč Italijanov. Dopisnik sicer ne priznava tega, marveč obžaluje, da Italijani niso došli, četudi nc kot telovadci, pa vsaj kot politiki iz zbornice in senata! Videli da bi bili velikansko valoveči panslavizem! Videli da bi bili le navidezno telovadno tekmo, v resnici pa slovesen pregled vojaštva, ko je kakih «stotisoč ljudi* defiliralo pred jugcslovenskim kraljem in njegovimi štirnaistimi ministri spričo zastopnikov Francije, Anglije, Romunske in Če-ško-Slovaške. Videli da bi bili «kolektiven fanatixem»! In poleg Poljakov in Rusov da so prišli tudi zastopniki Koroške v dokaz, da se je Koroška vsled ^italijanskih intrig žrtvovala Avstriji». (Dopisnik je tu pozabil povedati — a bi bil moral — kdo in kje se je tako govorilo?!) Slednjič da so bili v Ljubljani tudi Slovani iz Julijske Krajine, ki jim je «načeloval dr. Wilfan». (Tudi to je laž, ker ni bilo nikake korporativne udeležbe ter ni mogel zato dr. Wil-fan nikomur «naČelovati». Šel je na sokolsko si a vn ost kot zasebnik kakor vsi drugi. Na pripombo dopisnikovo, da je dr. Wil-fan v «Kazini» veliko srečnejše govoril, nego v rimskem parlamentu, ugotavljamo, da je dr. Wilfan izpregovoril le par besed v pozdrav zbrani družbi, izognivši se vsakemu političnemu akcentu — tako, kakor bi bil lahko odkrito govoril tudi v rimski zbornici. Zakaj pa dopisnik noče povedati, kaj in kako je govoril dr. Wilfan?! To je menda odločilno.)
Beseda o valoveoem panslavizmu, o vojaškem pregledovanju, o kralju in ministrih in «načelujcčem» Wilfanu — vse to ovaja očitno zlobno tendenco, ki jo zasleduje gospod U. U.
Povsem jasna pa nam je ta tendenca v zaključnem odstavku dopisa pod podnaslovom: «Ko Sokolom porastejo krila!» Poslušajte le!
«Kralj Aleksander ne more še poslati vojnega klica svoji «panslavistični» in bilo tudi francosko - afrikanski vojski. Potrebno je — tako pravijo tvoritelji javnega mnenja —, da Sokolom porastejo krila. Potem poletimo nad Gorico in Trst, nad vse ozemlje, ki ga je ugrabila Italija in ki bi ga bila Avstrija določila Jugoslaviji, Če bi bila imela časa, da bi bila napravila podrobno oooroko... Tako je šovenstvo teh ljudi! Rokodelstvo prerokovanja pada v današnjih dneh in tudi ni nam v navado. Vendar pa, ko smo bili priče razposajenega vrvenja na manifestacijah minulih dni, smo se uve-i rili, da Jugoslav ja meglomanski sanja o pustolovski ekspanzivnosti in — revanši!! Prečesto smo morali poslušati: «Ko Sokolom porastejo krila!* Ubogi ljudje! Vidijo Sokole, a ne mislijo na rimljanske orle»!
Vsa ta namigavanja, sumničenja, zvra-čanja in direktne laži ovajajo peklenski namen gospoda U. U. Vsklik, ki ga navaja, ni vzet iz nikake programatične izjave, marveč je to le pesniški vzlet v neki pesmi Belcšovi, kjer pa je bilo to drugače in lepše rečeno. Ne v manifestu kralja, ne v mnogobrojnih govorih raznih govornikov, ne v resnih člankih listov ni bilo nikjer niti sence kake militaristčino - agresivne note. Povsod in vsakdo je govoril le o kulturni misiji Sokolstva. Vedno in povsod se je naglašalo, kako naj Sokolstvo s svojim snovanjem kulturno povzdigne svoj narod in ga poplemeniti in kako naj s svojim
IL
▼ »nfn, dne 31. avgusta 1922.
delom pripomore k povzdigi ne samo Slo vanstva, ampak vsega človeštva za mirno in plemenito tekmovanje na korist člo-ve-čanske misli. Ugotavljamo celo, da se je v Ljubljani, posebno s strani JugosJovenov in Čebovf ob vsaki priliki izrecno; in z vsem povdarkocn, kakor do sedaj še nikoli, naglašala kulturna misija mirnega smotre-nega dela za vse človeštvo. Napredek in razvoj Sokolstva, ki se ne da zakriti in zanikati in ki ga je tudi gospod U. U. sam videl — ni v Sokolih vzbudil militaristično pohotnih želj, ampak je privedel Sokolstvo do spoznanja, da je bil Tyrš, ko je vrgel med češki narod svojo velikansko idejo, ne samo velik Čeh in Slovan, ampak tudi velik — človekoljub! V tem je bil visoki pomen ljubljanskih slavnostnih dni — pomen, ki sega daleč preko mej Jugoslavije!
To dejstvo pota ju je g. U. U. in podiika slavno&ti pomen, ki ga ni imela, da s tem služi svojim namenom, ki so v dijamen-tralnem navskrižju z resnico in pravo znamenitostjo sokolskih dni v Ljubljani. Pravi, da noče vršiti rokodelstvo proroka, pač pa vrši prokleto rokodelstvo, ki naj zanaša nezaupanje med dva naroda in dve državi in ki na; kvari vsako razpoloženje za pomirjenje.
Je pa še poseben razlog, da smo podali karakteristiko tega dopisnika. Mož ima namreč dvojen obraz. Enega kaže v svojih poročilih «iz Ljubljane* po tržaških listih, drugega pa v Ljubljani, kjer rad obletava odlične slovenske literate; liže se jim in jim hlini pretvezno veliko zanimanje za dogodke na slovenskem literarnem polju. Hlini vnemo za kulturno zbližanje Slovencev in Italijanov. In res si je baje pridobil prijateljstvo marsikaterega slovenskega literata! Potrebno je bilo, da smo ga razkrinkali!
vit. Lucatelli-ja, com. Moscheni-ja, dra Pue-cherja, comn. UcelH-fa. Odredba ja stopila takoj v veljavo.
Nova demonstracija breepoteinih. Včeraj je bilo videti po mestu mnogo žensk z otroci v naročju, ki »o posamezno aH v gručah prosile milodarov rekoč, da njihovi možje nimajo dela. Dobile so mnogo milodarov toda pomagali dosti ne bodo. Ves nastop je imel v prvi vrsti značaj demonstracije.
PoTojačevauje strank v Italiji. S tem pojavom, ki se opaža posebno v uveljavljanju faai-stovske in nacionalistične stranke smo se bavili pred par tedni na uvodnem mestu ter smo prišli do zaključka, da se Italija počasi izpre-minja v ogromno kasarno, ki bo v kratkem unikum v Evropi, ako ne na vsem svetu. Videli smo, da imajo armade omenjenih strank vojaško prisego, da se njihovi četniki ne smejo prekladati iz ftiega mesta v drugo brez pred hodnega dovoljenja svojega pristojnega «voja škega poveljstva» itd. Danes pa lahko postre žemo našim Čitateljem z novim pojavom, ki je nov dokaz, da se stvari razvijajo v tej smeri z res neizprosno doslednostjo. Po fašistovskem glasilu «Popolo di Trieste* od 29. t. m. po-sn^mljemo, da so uvedli fašisti za svoje čete tudi žv> vojaške pohodne vaje. Toda dajmo be sedo fašislovskemu listu samemu. «V nedeljo — pravi <-Popolo» — se jc vršila druga faši-stovska pohodna vaja. Udeležilo se je je nad sto črnih srajc pod poveljstvom majorja Piag-gia. Cilj: S-esljan. Odhod ob 4'30. Predmet vaje: marž proti Prošeku črez hribe z bočnim zavarovanjem — zasedba Prošeka — marš proti Sesljanu — zavzet?:' Sesljana ... Pohodna vata je imela nagepši uspeh. Ob 11 je wi&el oddelek v SesIJan in ob 12 je bila razdeljena prva meneia. Nato počitek do 14. Od 14,—16. ure kopan*'« nato druga menaža in vojaško vežbanje. Končno ob 19 povratek v Trst
parnikonL»	.... * «- •
Ali je vojcšl*> cblaatvo tuka)Sn#ega faSja izdalo o tem dogodku kako uradno poročilo
teša žal nismo mogli ixvedeti	-
I>Gn Hribino. Štirinajst let je bil vo^teli tržaškega Salerijanskega aavoda. Pred par dnevi pa je- zapustil naie mesto. Pravijo, da je premeščen v Smirno. Den Michelangelo Rubino je bil v Trstu splošno zrssnzv oseba. Ob vpdtem patrijoti-čnem pojavu si ga videl kje v ospredju — nrirerii se je motal med častniki. Ob nje-ti £r/vcrn odhodu so mu prepevali listi slavo-- j speve in častilci njegovi so mu priredili odhodnico, ki se nam ni »dala povsejn primerna poklicu duhovnika, ker je bila pre-teatralična. Na čelu godba, potem zastava, na to občinstvo, malo- in veliko, a don Rubino na čelu ob zastavi, korakajoč niso obnovile podpore brezposelnim, kakor ponosno kakor kak vojskovodja. In tako se tudi radi preteče nevarnosti, da se ladjedelnice j jc pomikal ta sprevod po mestnih ulicah zaprejo, kar bi bedo, ki je že itak neznosna, proti južnemu kolodvoru. Zabeležili smo še povečalo- Kličem po takojšnjih ukrepih, s j t-	nam :e znan0, zakaj so ga tako
nove pokrajine, katetf je predlagal omenjeno čnejie o urniku, se bo sporočilo interesi-odredbo J* amoral v odbor „sledeče član*, rancem pozneje, dminlstrstvene komisij«: Posl. Banelh-ja, ~
Dnevni ¥@sti
• SEJA POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDI-NOST». Tržaški odborniki in zaupniki so olju dno rabljeni na sestanek, ki se bo vršil v petek, 1. septembra ob 29. ori v prostorih uredništva « Edin ostPredsednik.
Tržaški župan in brezposelnost. Gibanje med tisoči brezposelnih, ki Čakajo zastonj ifl s praznim "trebuhom toliko obetane gospodarske ob novitve Trsta in — dela, je vznemirilo tudi kroge na vrhovih občinske uprave našega pa triotičnega a lačnega mesta. Župan dr. Pitacco, ki je tudi član znamenite medministrstven1 komisije, je poslal ministrskemu predsedniku Facti brzojavko zelo jezne vsebine, ki se glasi: • Smatram za svojo dolžnost, da Vam predočim ogorčenje prebivalstva radi tega, ker se
brezposelnim, kakor
skrajno potrebuje pomoči in dela.»
Ta brzojavka tržaškega župana je kaj značilna v več ozirih. Predvsem nam kaže, da so se tudi naši vladajoči krogi v Trstu nekako opogumili, kot da bi bili izpoznaii tudi oni, da je doba patriotičnega prikrivanja pravega položaja odigrala svojo vlogo. Treba ie stopiti na dan in povedati vladi resnico. In Pitaccova brzojavka kaže v tem oziru toliko poguma, da se mu kar čudimo, ker smo bili do sedaj vajeni drugačnemu postopanju s strani teh gospodov. Toda kaj naj vlada stori za Trst? Kar se tiče izenačenja tukajšnjih brezposelnih de-lavc:v z brezposelnimi iz starih pokrajin, bi bila stvar razmeroma lahka in vlada bo najbrže privolila. In ta zahteva je gotovo upravičena, zakaj dosedanje podpore brezposelnim so bile tako malenkostne, da so bile zares pravo zasramovanpe za te reveže. Vse to pa bo le neznatno blažilo in ne bo prineslo tiste temeljite rešitve, ki jc edino v delu za pridne in izvežbane tržaške reke. Ladjedelnice nimajo več naročil in se bodo morale zapreti, ako vlada sama ne naroči novih ladij na svoj račun. Toda kam naj jili dene, ko je vendar znano, da imajo drŽave razen Nemčije preveč trgovskih ladij. In tako pridemo do temeljnega vprašanja, ali bo Trst sploh mogel živeti v novih razmerah, ki so nastale po vojni. Kljub vsej črnobi sedanjega položaja smo mi še vedno optimisti. Trst ima še vedno povolme predpogoje za zopetni procvit, toda ti predpogoji se mu umetno kvarijo in izpodkopujejo ravno od iste strani, ki bi mu mogla in morala pomagati zop^t na noge. To so tisti, ki odločujejo o notranji in zunanji politiki držav*'. S tema dvema vejama splošne politike je tesno zvezana usoda povojnega Trsta. Še več, položaj Trsta je celo eno izmed najboliših meril za presojanje te politike, od katere je v ogromni meri odvisno; ali bodo prihajala naročila za ladjedelnice ali ne, ali se bo zal dje nagnilo zopet k Trstu ali mu bo obrnilo hrbet. Počasi bo morda vendar naraste! pegum tržaškim vodilnim krogom tako daleč, da bodo glasno zahtevali, naj se Trstu predvsem omogoči, da s svojimi lastnimi močmi izkoristi povoijni zemljepisni položaj, ki ga zadnje izpremembe niso izpremenile.
Priznavamo pa, da je sedanja politika «pros-jačenja iiv beračenja« pri sedanjih razmerah upravičena, dasi se na ta način ne prido nikdar do prave rešitve. Vlada jemlje Trstu s svojo notranjo in zunanjo politiko vsako pravo možnost za vzpostavitev uspešnih stikov z njegovim zaledjem. Zato mu je dolžna nadoknaditi škodo, ki jo trpi v imenu patriotizma, v podporah in denarju. Zakaj Trst hoče živeti, mora živeti in njegovo prebivalstvo ne sme plačevati v nob'nem slučafu svoje odrešitve z lakotjo in brezkončnim trpljenjem.
Ukrepi vlade glede javnih skladišč. Iz Rima je prišla vest: Z odredbo z dne 29. t. m. je ministrski predsednik v skladu z željami izraženimi od medininistrstv ne komisije za tržaško trgovino ukrenil, da se bodo sestava in naloge odbora za Kr. splošna skladišča v Trstu razširila. V odbor bodo poleg dosedanjih odbornikov pod predsedstvom generalnega civilnega kom. sprejeti 2 odposlanca občine, dva od tržaške trgovske zbornice ter 5 članov medmini-strstvene komisije za tržaško trgovino, ki jih bo določil predsednik. Poleg poslov, ki jih predvidevajo pravila in poslovnik splošnih skladišč ter drugi v<4javni predpisi, bo imel odbor glasom omenjene odredbe sledeče pravice: Splošno revizijo tarif in poslovnikov za obratovanje splošnih skladišč z ezirem na sedanji izredni položaj trgovine; nadalje izdelan je predlogov medministrstveni komisiji za tržaško trgovino, kako naj bi se definitivno uredilo trgovsko obratovanje v lukL Načelnik urada za
poklica. Don Michelangelo Rubin j« bil srdit naroden in političen nasprotnik Jugoslovenov!
Umestno se nam zdi, da prilijemo nekoliko hladne vode v kipečo čašo navdušenja njegovih slaviteljev. Podati hočemo kratko karakteristiko' don Rubina iz tistih časov, ko je avstrijski orel razpenjal svoja krila nad našim Trstom. Tedaj je bil, ali se je vsaj kazal nekoliko drugačnega. Bil je dober znanec tudi ljudem na cesarskem dunajskem dvoru. Znal si je pridobiti — ali direktno«, ali potom mogočnih zvez, tega ne vemo — neomejeno zaupanje visokih oseb blizu »vznožja najvišjega pre-stola» — moških in ... ženskih. Užival je polno zaščito in podporo od strani raznih avstrijskih nadvojvodinj! To je, seveda, bilo. Potem si je Don Rubino, kot praktičen človek, drugje iskal zaščite. Povedati bi mogli še marsikaj, kar bi kazalo don Rubina kot zelo —interesantno osebnost. Omenimo naj le, da se je ta mož predstavljal duhovnikom kot poseben zaupnik raznih oblasti, in tudi — policijske, in jim je grozilno namigaval. Sedaj je odšel po štkinajsletnem slavnem avstrijsko-itali-janskem delovanje v našem mestu. Ohraniti ga hočemo trajno — v neprijetnem spominu.
Poštnemu ravnateljstva. Nekdo je pisal v Volče pri Tolminu — torej v čisto slovenski kraj — pismo s slovenskim naslovom. Črez par dni so vrnili stranki pismo s pripombo na kuverti, da se odklanja, ker je naslov pisan v slovenskem jeziku!!! — To pa je že skrajno. Potemtakem ne zahtevajo samo, da bodi krajevna označba italijanska, ampak tudi ves naslov. Slovenski jezik — jezik velike veČine prebivalstva v deželi — naj bi bil sploh izključen iz poslovanja poštne, javne državne naprave. Poprej smo mislili, da samo pisma, naslovljena v Trst, ali kako drugo večje mesto, morajo imeti italijansko krajevno označbo. Gornji slučaj nas pa poučuje, da tudi v slovenske vasice po deželi ne smemo več nastavljati pisem v svojem jeziku. Z eno besedo: poštna uprava proglaša naše ljudstvo in njegov jezik kot brezpravna. Potem pa nam Se govorijo, da živimo v pravni državi, kjer da so nam zagotovljene vse pravice enakopravnih držav« ljanov! Pa še nekaj! Pismo so vrnili stranki, pač pa so pritisnili pečat Črez znamke. Tako je prišla stranka tudi ob poštnino! Kako naj označimo tako) postopanje? Ne moremo govoriti dalje, ker bi morali po-makati pero v žolč.
Zadružna Zveza v Trstu priredi tudi letos od 30. oktobra do 22. decembra zadružni tečaj.
Osebe, ki želijo prisostvovati tečaju, naj se čimprej naznanijo pismeno potom naših zadrug, odnosno naravnost pri «Zadružni Zvezi v Trstu», ulica Torre Bianca št. 39.1.
Predpogoj za obisk tečaja je: da obiskovalec zna popolnoma čitati, pisati ter iz računstva: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje ter računanje z dosetinskimi števili.
Kraj, kjer se bo obdržal tečaj, in natan-
«Zveza» je razpisala tudi letos nekoliko podpor za udeležence, ki bi se radi udeležili tečaja, a eo popolnoma brez sredstev,
Te prošnje naj nam reflektenti dostavijo potom naših zadrug najkasneje do 15. septembra t. 1, — Zadružna Zveza v Trstu.
Socialistična glas o ^hrvatskem problema
Najuglednejši voditelj socialistov na Hrvat •k«m, Vitomir KoraČ, je priobčil v zadnjen. zvesku «Srbskega književnega glasnikaobširen članek o takozvane m hrvatskem problemu, ki ga označa takole: «Pravi značaj hrvatskega problema je v tem, da v resnici ni nikak pravi problem, a v kolikor je, ni »hrvatski«, ampak sploSen jugo slo venski, m ves kompleks vs*h teh vprašanj in zagonetk ni nič drugega, nego zlivanje ene primitivnejše v drugo višjo obliko nacionalne ideje!« — V zadoščenje nam more biti, da socialistični vodja tako stvarno in pravilno presoja to vprašanje, ko ga drugi slepo nategujejo na vse strani in ga nadaljujejo od njegovega pravega bitstva. ^Primorske Novine* pripominjajo, da nobena amputacija ali lokalizacija ne more reišti «hrvatskega» problema. Vti taki poizkusi morajo ostati brezuspešni. Ostaje le ena pot: postopno absorbi-ranje hrvatskega «probIema» po zdravem razvoju naroda. Misel I narodnega edinstva in skupne državo definitivno zmagala. Osvoboditi žive sile naroda iz gospodarskega rob-stva, kulturne zaostalosti in socialne podrejenosti: to pomenj rešitev vseh razblinjenih «problemov», ki iih je zapustila fevdalna doba zgodovine Jugosfovenov. Zato se izreka su-šaški list proti vsakim koncesijam napram separatistom, pa naj so hrvatski, srbski', bosanski, ali Črnogorski.
Slovensko učitelji« če v Tolmina fm sloveč s ki jezik. O tem vprašanju nam poroča neki naš čitatelj sledeče: « Bedak je, kdor vtrjam«, da imamo v Julijski Krajini slovensko učiteljišče. Evo vam dekaz. Vcastvo neke ljudske šole v Julijski Krajini je vprsiftl« ravnateljstvo slov, učitcljSča v Tolminu , kdaj ae bodo vršili dodatni izpiti za učitelje. Razume se, da se je to zgedilo v slevenskasa jeziku, v katerem je dotično šolsko vodstvo prfčalrtM alo tudi odgovor, saj je učiteljišče v Tolmin vendar slovanska srednja šola. Toda čujte! Čraz par dni j« pričal o4gov«r pisan od prve da aadnje besedice v italijanskem jeziku ia spodaj je bil žig z napisom: R. scuola magiatrale slovesa — Tolmino. Ali se ne pravi to se norčevati is vaega slovenskega naroda? »
PROŠNJA! Pred par dnevi je aaičil grozen požar v Šaikelu, župnije Hreaovice, ponoči okrog 1. ure dvanajsterim posestnikom vse i štetje, pridelke in opravo. Zgorel je tudi Janez Santelf, dva koafa, štiri govada In deset prašičev. Ker fo še le pred 14 leti ta vas skoro do cela pogorala, je nesreča toliko hujša. PičM letošnji pridelki, sedaj vsi uničeni in neznosna draginja mora res ponesrečene — pred zhno brez strehe — silita ▼ obupi
Usmiljena si ca se nljudno prosijo, da bi {ia blagovolila pomagati v bedi. Morebitne darove sprejema: Župni nrad v Hrenovicah.
Poziv vsesn pevskim, godbenim in tam-bora&ssi društvom! Svetoivanska podružnica «Šolskega društva* prosi vsa pevska, godb ena in tamburaška druStva, da se prijavijo za sodelovanje v večjem obsegu pri veselici, katera se namerava prirediti dne 1. oktobra 1922. Slavnost se bo vršila v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Prijavi naj se točka, s katero misli nastopiti vsako posamezno društvo. Ker se prijavljanje zaključi 29. septembra, prosimo vsa narodna društva, katera mislijo sodelovati, da nam javijo svoje sodelovanje prej ko mogoče. — Prijave sprejema Zmagoslava Grgičeva, vrtnarica, Vrdela Timignano št. 1602, Trst. — Odbor podružnice «Šol. društva
* "Delavsko podporno društvo«, bolnička blagajna, ul. Romagna 26, II. nadstr., naznanja svojemu članstvu, da bo od 3. septembra t. L dalje poslovalo kot poslovalnica zavoda za zavarovanje proti brezposelnosti. Vse naše članstvo, ki je podvrženo temu zavarovanju, mora plačevati prispevka za to zavarovanje edino le v naši društveni pisarni, kjer se bodo tudi izplačevale podpore za brezposelnost. Seveda se morajo naši člani v slučaju brezposelnosti zglaftevati edino le pri nas, kjer se tudi vlagajo prošnje za podporo.
Odbor,
Rojaki! Za Kržičev sponeslk. Prejeli smo: Bliža se druga obletnica smrti pokojnega častnega kanonika in profesorja Antona Kriiča, prezaslužnega mladinskega in ljudskega pisatelja, nepozabnega učife-ja slovenskih vzgojiteljev in pridigarjev. — Podpisani odbor, ki je sprejel nalogo proslaviti njegov spomin, je poskrbel s pomočjo hvaležnih njegovih gojencev in gojenk ter drugih plemenitih dobrotnikov, da poveličuje njegov grob veličasten spomenik. Povodom postavitve spomenika bo v nedeljo, dne 3. septembra ob 4. uri pop. na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani slavnost v spomin prezaslužnemu pokojniku. Slovesni priliki primeren govor bo imel preč. g. prof. dr. Anton Medved iz Maribora, pevske točke bo izvajal pevski zbor učiteljev. K tej slavnosti vabimo vse mnogobrojne pokojnikove gojence in gojenke, duhovščino m učiteljstvo ter vse zavedno občinstvo v kar največjem številu, da dostojno proslavimo spomin nepozabnega Antona Kržiča, ki si je z besedo in pismom nabral nevenljivih zaslug za jlagor slovenskega ljudstva. — Odbor za Cržičev spomenik.
Vsi d*
natisov ni mogoče več nikjer dobiti, rovi bodo hvaležno sprejeti.
Odbor «£entj. Čitalnice«.
Prosveta (odbor za soc. Izobrazbo, predavateljski odsek). Danes 31. t. m. ob 19. uri važna *eja odseka v društvenih prostorih. Vabljeni so vsi člani in soirudniki. Pripravljalni odbor magdalenske «Omladine Danes zveč*T se vrši zadnja odborova seja in ker so važne 4oČke na dnevnem redu, so na-prošeni tov. odborniki in vodje posameznih od-?ekov, da se je z gotovostjo udeleže in sicer očno ob 8. urf. Zdravo!	Tajnik.
Pevsko drizštvo «Zastava» iz Lonjerja priredi, skupno z domačim dijaštvom, v nedeljo 3. septembra t. 1., začetek ob 4. uri popol., veliko vrtno vtSeHco v korist «Dijaški Matici». Spored bo bogat. Poleg domačega pevskega društva bodo nastopila še razna bratska društva .kakor: Pevsko društvo «Slavec» iz Ric-.-nanj, pevsko društvo «Kolo» iz Trsta, pevsko :lruštvo «Slava» od Sv. M. Magd. spod. in Sv. ivanski pevski zbor. Dijaki nam bodo podali Ribičičevo veseloigro «Trije snubci®. Sviralo bo domače godbeno društvo «Volarič». Šaljiva pošta bo tudi v delu. Obeta se obilo zabave, cilj je vzvišen, zatorej vsi v Lonjer.
Srednješolska organizacija. Odbor javlja članom, da se vrši sestanek danes ob 5*30 kjer zadnjič in nc kakor je bilo sklenjeno na zadnjem sestanku. Pridite točno in polnoštevilno.
Odbor.
Vesti z Goriškega
«Šentjakobska Cftalaica* naznanja slavnemu občinstvu, da se otvori v nedeljo 3. septembra zopft javna knjižnica «Šentj. Čitalnice« v prostorih otroikega vrtca pri Sv. Jakobu. Knjižnica bo s« sedaj odprta vsako nedeljo od 10. do U. ure zjutraj. Vpisnina z nafta 1 liro in pristojbina za knjige po 1 liro na mesec. Član je ahko vsakdo. Članarina sa mora plačati vnaprej. "Sen t j. Čitalnica» priporoča ob tej priliki vsom bodočim članom knjižnica, naj se strogo ravnajo po pravilih in naj pa« i jo na knjige. Vsi oni, ki Se niso povrnili kafkg, se zopet prosijo, da jih takoj povrnejo, ker drugače ne dobijo drugih. Vsi aoi pa, katera imajo svoje knjige j doma v kaki omari zaprte*, so na prošeni, da bi | tc knjige, ako jih ne rabijo, darovali, ker starih j
iz tržaškega živlienla
Avtomobilska nesreča. Včeraj po noči okoli polnoči sta se vozila dva finančna stražnika — Josip Solai, star 21 let, in Rudolf Schivano, star 20 let, na kolesih po miramarski cesti. Nenadoma je pa pridrvel od zadaj zasebni avtomobil in ju podrl z vso silo na tla. Pri tem sta dobila oba težke zunanje in notranje poškodbe. Odpeljali so ju v vojaško bolnišnico v ulica Fabio Sev^To; Šofer je bil aretiran.
Čndaa blagajna in vlomilci. V ulici Gabriele D'Annunzio it. 5 se nahajajo uradi za javno snago. Včeraj po noči so vdrli v te urade vlomilki m začeli po tem, ko so vse spravili v največji nered, vrtati veliko železno blagajno. Toda dela niso končali, zakaj v notranjosti blagajne so bile pritrjene železne traverze, ki so jim ©nemogočii:1 nadalnje delo. Fred blagajno so pustili bogato zbirko vlomilnega orodja.
Vinski duhovi. Redki sprehajalci, ki so šli včeraj pozno po noči po trgu deli' Unita, so imeli priliko videti razgaljenega moža, s klobukom po strani, ki se je z eno roko držal za steber pod msstno palačo, z drugo pa za hlače, da bi mu ne zlezle dol. Marsikdo izmed gledalcev jo na prvi mah mislil, da je možu slabo, ali kaj sličnega, zakaj tresel se je kot trepetlika. Kmalu so zlezle možu hlače dol; na vsezadnje je začel še sam polagoma lezti k tlom, dokler ni končno obležal na tlaku, ki je bil gosto po-
sejan z njegovimi slinami in pljunki. — Od lakote
gle-
umira — so si pošepetali dalci, in sprefctela jih je groza.
Pozneje je razjasnil vso zadevo neki mestni stražnik, ki je preiskal dozdevno umirajočega m ugotovil, da je močno pijan. Nato ga je spremil na postajo mestnih stražnikov, kjer so ga lepo spravili spat.
Radi protipostavne nošnje orožja so bdi v noči od torka na sredo ara tirani in nato odpeljani v zapor v ulici Coroneo trije mladeniči: Anton Visnovetz, star 20 let, stanujoč v ulici Tigor št. 5; Ivan Del Cont-, star 21 let, brez stalnega bivališča, m Renato Baviera, star 19 lot, stanujoč na Garibaldiejvem tekališču št. 15. Pri* prvemu so našli bodalo, pri drugemu bri-t?v, pri tretjemu pa nabasan samokres velikega kalibra.
Tatovi v stanovanj«. Med tem časom, ko je bila gospa Marija Baučič na letovišču v Miljah, so vdrli neznani tatovi v njeno stanovanje v ulici Venti Settembre št. 95 in odnesli Parila m zlatnine v približni vrednosti 26.000 lir. Tatvino je odkrila včeraj gospa Baučič, ko se je vrnd* z letovišča. O tatovih ni ne duha ne
Sl IJkradena vreča tobaka. Marija Kaučič iz Sežane i-J pustila včeraj zjutraj pred skladiščem tabaka v ulici Paduina vre6o tobaka za hip brez nadzorstva. To ugodno priliko je pa uporabil neki zlikovec, ki r vrgel vrečo r.a rame in jo pobrisal. Tobak je bil vreden nad
300 lir.	.	m ..
Aretirana tatova. Včeraj zjutraj so aretirali policijski agenti v starem mestu dva mladeniča Ivana Dragovina, starega 22 let, stanujočega pri Sv. Alojziju št. 836, in Dominika Curzo, starega 20 let, stanujočega v ulici della Scali-nata št. 1. Ukradla sta namreč nekemu vojaku
par odej.	, . ...
Nasilen natakar. Nekemu natakarju, ki jo bu uslužben v ljudski kuhinji v stari prosti luki, so odpovedali včeraj zjutraj službo. Prizadeti si je vzel stvar k srcu, kakor bi sd jo vzel marsikateri na njegovem mestu. Ves potrt se je obrnil do uradnika Viljema Sturma in začel milo prositi, nai posreduje, da ga bodo nadalje obdržali v službi. Dozdeva se pa, da ga je uradnik surovo odslovil, kar je njega tako raz-kačilo da je planil nanj in ga zafrd pretepati. Dve kuharici, — Marija Adamič in Marija Tommasini, — ki ita bili v bližani, sta se nepričakovanega hrupnega navala tako prestrasili, da jima je prišlo slabo.	, .
Uradnik, ki jo je odnesel 2 malenkostnimi poškodbami na glavi in na obeh rokah, m prestrašeni kuharici sta dobili prvo pomoč od na lice mesta dollega zdravnika rešilne postaje. .	___
pričela Ga-
in
POROTNO SODISCE
Pri porotnem sodišču se je razprava proti Arnoldu Kučera stonu Tabouree, ki sta izvršila več sleparij, posebno tudi na ikodo naših ljudi, s tem, da sta jih navidezno zavarovala proti poškodbam premoženja povodom javnih izgredov, sprejemala zavarovalne premije ter zidajala falzificirane police. Obtoženca priznavata svoje čine, le Tabourće se sklicuje na to, da je ravnal v dobri veri in da je pravi povzročitelj sleparij Kučera. Začelo se je s zasliševanjem prič, ki pripovedujejo, kako je prišlo do sleparskih zavarovanj. Obtoženca sta se izdajala kot zastopnika zavarovalnih družb «Piave» v Milanu in «Lloyd London» v Londonu. V največ primerih sta izročala provizorično )olico, na zahtevo pa sta fabricirala tudi •originalno* pol»<o, kakor se je to na pr. zgodilo pri upravi «Piccola». Razprava se nadaljuje.
Rolaki! N« zabite na Šolsko društvo!
Dutovlje. (Spomin možu — kremen značaju),
«Zvonovi, zvonka, domu ga spremite; gre z dela ln teie Adamovi sin!« — Umrl je mož. Kje tak je še med nami7 — Gospoda Ivana Ravbar, biviega dolgoletnega dutov&kega župana, vzglednega gospodarja, ljubečega soproga in nežn«ga očeta — ni več! Njegova plemenita družinica je dospela ž njun na Kalvarijo in doživela je veliki petek. StaK smo ob njegovi postelji, ko jo bojeval zadnji boj, ko je dogorevala lučka njegovega plodo-nosnega življenja, ko so pojemali njegovi srčni utripi, posvečeni vsi svoji domači občini in v drugi vrsti to svoji družinici. Ni bil težak ta boj, umiral je, kakor umirajo pravičniki. In mi smo stali brez moči, nemi, trepetajoči pred veličastvom smrti, v skrbi in strahu, da ga res izgubimo; stali smo x.rdi v občudovanju junaške njegove žene, ki je — šibka po telesu, a tem močnejša po duši — z nadčloveško nežnostjo skušala pomagati ljubljenemu bolniku. In ko smo vsi čutili plati angela smrti nad njegovo glavo, ga je ljubeča ž* na, kakor dvhcv-nica prekrižala z blagoslovljeno vodo na čelu, ustnih in prsih, kot da ga krsti za novo življenje. Globoko je uzdihnil, in njegova duša se je preselila k svojemu Bogu. Umrl je v prisotnosti svoje blage soproge in nežne mu hčerk«, duhovnika in ostale družine. Veličanstvo smrti nas je sklonilo na kolena, združilo nas v molitvi; a družinica, uboga zapušč-na družinica je zaplakala ... Le p'ak&j udova tožna, joči sirotica, Milka! Izplakajte pekočo bel, ki Vama žge srce, zalijte s solzami grob miloga pokojnika, da se utešite! Kdo najde besed, da bi Vaju tolažili
Veličasten pogreb, kakršnih je malo videlo Dutovlje, se je vršil ob udeležbi ogromne množice ljudi od blizu in daleč v ned' ijo ofc 11. uri predpoldne. Ob asistenci g. kaplana is Tomaja je vodil kondukt domači duhovnik preč. g, svetnik Henrik Šonc, ki se je cb odprtem grobu tudi poslovil od pokojnika v prekrasnem govoru, povdarjajoč njegove lepe čednosti, njegove velike zasluge, ki si jih je stekel upravljajoč občino v fc 2kih in kritičnih vojnih časih. Bog sam najbolje ve, koliko dobrega je storil potrebnim in stiskanim ravno v letih svojega iupanovanja v občini, katCT* je Živel in umri, kateri je žrtvoval vse, žrtvoval v pravem pomenu besed*1 vse, kar je bil in mogel. Dd, ponavljam s prečastitim tiovornikom: *Umrl je mož pravičen in pošten. Brez madeža je odšel od nas, in ne najdemo pege v njegovem kristalno čistem značaju!«
DomaČi pevski zbor je pod vodstvom neumornega gosp. šol. voditelja K"-«ki zapel pokojniku tri lepe nagrobnice, doma, v cerkvi in na pokopališču.
Padle so težke kepe, votlo so udarjale na krsto, zagrnil se je grob in razšli smo se z raz-boljeuim srcem.
V počeččenTe pokojnikovega spomina so njegovi sorodniki in čestilci zbraii med sabo 81 lir ki jih poklanjajo ^Šolskrmu društvu». Pokojniku bodi lalika zemljica, gomilo okrasi mu soomen — cvetica. Družini zapuščeni usoda z^Tresi, tolažbe, utehe ji Jas prinetif
—c.
Izredni nabori v Sežani, Okrajni civilni ko-misfcriat v Sežani javlja: Dne septembra t. L bo poslovala v nabornem ur*du pri tuk. civilnem komisa.i^atu *zredr>a naborna komisija. Mladeniči tega okraja letnikov 1901. in 1902, ki še niso bili iz kakršnegakoli vzrok* pri naboru, so vabljeni, da se predstavijo pri t»*kajš-nji komisiji gori navedenega dne.
Istotako se lahko predstavijo očetje tistih nabornikov, ki mislijo prositi za skrajšanje vojaške službe, da se pregledajo radi ugotovitve njih nesposobnosti. Isti dan se tudi lahko predložijo prošnje za skrajšanje vojaške službe onih, ki m^-nijo, da so v to upravičeni v smislu nabornega zakona. — Civilni komisarijat v Sežani, dne 28. avgusta 1922. — Civilni komisar Gufclielmo, I. r.
Sveto. V nedeljo dne 3. septembra priredi tukajšnja mladina veliko veselico. Na sporeou bodo sledeče točke; 1. S. Sardenko: «Planša-rica»; 2. F. S. Finžgar: »Razvalina življenja ljudska drama v treh dejanjih. 3. Prosta zabava s srečolovom in drugim. Med odmori svira nova domača godba. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor
Tolmin. (Gostovanje ruskih umetnikov). V soboto dne 2. in v nedeljo dne 3. septembra nastopijo pri nas znani ruski umetniki z veiiko prireditvijo s popolnoma novim sporedom. Med drugim s>e bo predstavljala igra «2ivi mrtvec«, dalje bo na spoTedu več novih skladb iz ruskih oper in operet. Prireditev se bo vršila na dvorišču št. 54. Začetek ob 8. uri zvečer. — Sredi septembra priredi skupina istih umetnikov velik dramatični večer v Gcrici (v ^Trgovskem domu*). Kakor slišimo, vlada za to prireditev rt' sedaj veliko zanimanje med goriškim občm stvom obeh narodnosti.
Anarhisti v Gorici. Neki goriški list prinaša vest, da so jf v Gorici osnoval posnben krož*!' anarhistov, ki ima naslov -Bakunmov kro-ž 'k-. List pravi, da je krožek tajen, vendar v4 o njem mnogo povedati. — Mi o teh anarhirtil nič ne vemo, vemo pa, da se nahaja pri nas j marsičem anarhija in je ni treba iskati v tajni! kroskih ker ima celo svoj vladen patent.
Vm ljubezen it'rl. Neki Watt ima posebne navado, da lahko po več žensk hkratu ljubi. Vendar ga je ta navada zadnjič pošteno nabn-sala. Srečal je eno svojih prijat? ljic na ulici, a je hotela smola, da je bil ta čas ravno v dnižb. z neko drugo. Obe ženski pa si nista skočile v lase. ampak nanj in sla ga tako krepko in pošteno nabunkale, da je moral iskati pomoč v bolnišnici pisan po vsem telesu. Ta si bo pa zapomnil.
Svedrovci so bili odprli s svojimi ponarejenimi ključi stanovanje Bošt;ančiča Antona iz Solkana in so mu ukradli kolo, tobaka in sira, vsega skupaj v vrednosti 1200 lir. Tri :atuve, ki so izvršili to dejanje, so kmalu potem pri-jc4i in so dobili pri njih seveda samo kolo. k« ga je dobil lastnik nazaj. — Tudi nekemu Milost Antonu iz Solkana so vzel: kolo in dve kili salama. Ta pa ni imel sreče — ni 'jobil nazaj niti salame, še manj pa kolo. Skoda znaSa 600 lir.
Povožen. Žanri Viktor, 28 let star, ki stanujo v ulici Municipio, je imel nesrečo, da je ti^il na kolesu v neki voz, ki je prišel iz druge ulke in ga je vrgel na tla iz znatno poškodoval.
Goriški grad popravljajo že nad ta mesec. Delo seveda ne napreduje prav hitro. Baje ga bodo spremenili v muzej. Ali je kaj preskrbljeno, da mu ne popačijo starodavno lepo lice. Stoda bi ga bilo!
O jej! Kot poroča »II Friuli«, se «Giornale di Udine*, ta videnmski «Piccolo», vsak hip blamira. Danes piše o don Sturzu in v isti zvezi o «kraški železnici č«z Pi* dii. «11 FriulU se norčuje, da čaka, da bo konfuzr.i «Giornaifr-a začel pisati o «apeninski železnici čez Alpe.»
Ponesrečil se je neki Tomaž Brejc v Novakih pri delu. Zadel ga je neki hlod v levo nogo in pnu jo zmečkal.
Is KcbdOja. (Obisk kulturonoscev). Dne 27.
m. je prišlo 12 mladičev iz Treta na grob pokojnega Viktorja Guliča, ki ga je pobrala smrt ▼ najlepši dobi. Peli kričali, razgrajali Jn rohneli ves dan po vasi, grozeč mirnemu prebivalstvu s požigom in z drugimi sličnimi dejanji. Višek svojemu junaštvu so postavili s tem, da »o lurški Materi Božji pod sv. Gregorjem najprej odlomili roke m potem še odstrelili glavo. Delali so vse to seveda v imenu kulture jz ljubezni do slovenskega naroda. Mi pravimo: Quo usque tand m Catalina!!!
Padec. Štiridesetletna Katarina Lapajne iz Idrije, je padla, ko je šla v zgornje prostore spat, po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico.
<»Ne grem domov, je vince presladko«. Cisto v duhu naše narodne pesmi, se jo branil iti iz gostilne neki Hofler iz Slračic. Nič ni pomagalo; v svoji trdovratnosli je izzval hud pr^-tep^ da so morali priti orožniki in so posegli vmes. Hoflerja so spremili y ječo, nekega drugega ki je bil ranjen pa v bolnišnico.
Slavnosl v Štrandrežu. V nedeljo dne 27. avgusta ob 3. uri popoldne se je vršila v Štan-drežu pri Gorici zelo pomembna slavnost. Bralno in pevsko društvo je obhaja!;> 25 letnico svojega obstanka, katero je proslavilo z lepo prireditvijo, s pesmijo in deklamacijami, udarjanjem tamburašev in lepo igro. Prvo je pozdravil vs'e navzoče društveni predsednik, na kar so nastopili j>osamezni zbori; štandrežki zbor je še mlad, zato mu ne moremo zameriti, Če Še ni popolnoma razvit, vendar pa moramo priznati, da je pod spretnim vodstvom g. nad-učitelja Riharda Orla dosegel zelo lepe uspehe. Posebno so ugajale prelepe «Prekmurske na-rodne», ki jih je nabiral sam dirigrnt: zato jih tudi on najbolje pozna. Lepe uspehe ie pokazal pevski zbor iz Vrtojbe in solkanski pevski zbor, da posameznih pesmi ne bomo naštevali. Glede petja pa je odnesel krono tega dne brez dvoma mirenski zbor. Med petjem in še pr:d igro smo imeli slavnostni govor, ki ga je govoril France Bevk iz Gorice. V govoru je bilo povdarjenih mnogo lepih misli, kakšnega pomena je bil dolgoletni obstoj takega društva na skrajni obmejni točki ne samo za Štandrež, ampak za ves narod sploh. Zakaj če pade ena točka, potem pride na vrsto druga in je v nevarnosti vsa slovenska z? mlja. Dalje je povda-ril govornik, da društva ne smejo imeti samo narodni pomen, ampak morajo nam biti šole, kjer dobimo iz knjig in časopisov ter iz predavanj odgovore na sto raznih sodobnih vpra-
vred ie đva konj*, Miri goved* ter 6 pretičev. Dvema drugima pa 4 prešiti. Nesreča je tolflco hujša, ker je U vas pm 14 leti skoro popolnoma pogorela in so v sedanji draginji uničeni vsi pridelki prizadetih. Lani Zagon in Ilraiče, letos pa Snrfbell To so občutni udarci v eni m isti župniji. Upamo, da se milosrčni dobrotniki spomnijo teh reveiev tn jim dobrotno naklonijo kako pomoč v tej hudi stiski._
Pismo s Štajerskega
PTUJ, 29. avgusta 1922.
Slučaj me je zanesel v Ptuj- Prijatelj me je čakal na kolodvoru. S par besedami sva si povedala, da se nama godi v glavnem dobro, kmalu sem mu izrazil svoje navdušenje nad krasno, lego mesta Ptuja, čigar ponosni grad visoko gleda na ravno ptujsko pelje ter opazuje, kako na ilaloških hribih in Slovenskih goricah zori sladko vince, ii čigar starinske hiše z rdečimi, svežimi strehami se tesno stiskajo med grad in Dravo, kakor da bi se še vedno bale roparskih celjskih grofov in krvoločnih Turkov. In začela sva o poli Liki. Kako nas je vojna in povojna doba vendar pokvarila S prijateljem sva skupno preživela najlepša leta prve mladosti, najini pogovori so se nekdaj sukali le okrog knjig in študij, okrog športa in muzike, okrog plesov in deklet, o politiki sva govorila z razposajenim smehom le tedaj, če so listi periodično pisali, da je Menelik zopet umrl ali zopet enkrat živ. In sedaj: Več let se nisva videla, še sva mlada, in vendar, komaj sva si segla v roke, že sva do ušes v politiki.
♦ Zanima me pred vsem izvedeti«, sem dejal prijatelju, «kako se godi Nemcem, katerih položaj je sličen našemu tam doli.»
za
najbrže za konce. Govoril je v svoji široki, štajerski slovenitini, prodajalka mu je dosledno odgovarjala v nemškem jeziku. «Hai inteso?» mi je prišepni! prijatelj v italijanskem jeziku, da nas ne bi razumeli, devojka zna izvrstno slovensko. Ali bi si upala prodajalka v Postojni poslužiti na tak način italijanskega kupca?*
Zahteval sem deset egiptovskih cigaret, seveda v slovenskem jeziku. Prodajalka mi jih je takoj dala ter pripomnila: «dret-zehn Kronen.* V Ptuju računajo Še vedno v kronah. Dal sem ji pet dinarev in odštela mi je denar rekoč: «Vierzehn, funf-zehn... zwanzig Kron en.»
Ko sva stopila na ulico, se je prijatelj smejal. «Zdaj protestiraj, Ce moreš! Poslužila te je v redu, reci besedo, napravi kraval, pa boš še zaprt.»
«Poglej ta plakat», je nadaljeval prijatelj. «Nemški dijaki so priredili v Dru.:.Lve-nem domu igro «Alt Heidelberg.* Nič slabega sicer, čeravno je igra še precej ve-knemško navdahnjena. Tudi ni ravno tako hudo — za naše razmere, d- je prišlo na to prireditev veliko dijakov iz Gradc.\ in iz drugih avstrijskih mest. Poskusite enkrat povabiti ljubljanske dijake v Posto;no! Hudo pa je na vsak način, da se je ta igra uprizorila z istimi nemškimi študenti dne 15. avgusta v Mariboru, ravno na glavni dan sokolskega zleta. Ves Maribor je cV -čuul to kot provokacijo in vendar je \es Maribor s policijo vred molčal. Spominjam se, da je lanskega leta prepovedal Vam tam doli sežanski komisar občni zbor «Po-litičnega društva »Edinost* v Divači, ker jc bila za isti dan napovedana an^k.ijika slavr. t v Ogleju. Prepričan sem, da Van tam doli ni niti na misel padlo, da bi za-
«Ni slabo v Ptuju,» je nadaljeval prijatelj, «kar tu ostani«
«Ce bt bil Nemec, bi me tvoje povabilo res spravilo v skušnjavo. K eda j pa nas prideš Ii kaj obiskat?«
«Dragi,» je odgovoril prijatelj, «čakam na tri stvari: da bom enkrat imel čas, da ip bo valuta zboljšala in da si kupim pištolo.*
Književnost In umetnost
Zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva v Ljubljani, priredi II. ljubljanski semenj, aranžira ga «Narodna galerija« v Ljubljani. Ta znamenita razstava bo odprta v državni obrtni šoli v Ljubljani od 2. do 11. septembra t. 1. ter bo obsegala dela slovenskih slikarjev zadnjih treh sto let t. i. od časa renesanse do modernega
no JoČrfo od ostalih slovenskih leposlovcev, ki jim je PodbevHk z božansko gesto vtisnil pečat buriujstva na čelo. Je pač tako, da se da kaj novega ustvariti le z delom in ne s teorijo in da mora vsaka stvar, ki naj je resnično nova, biti porojena iz dobe, iz silnega spoznanja iz krvi in iz bolečine. Ne trdimo, da «Pilo-tovci» nimajo dobrega namena, ampak rpozna jo naj, da so majhni, da so kaplja o primeri proti tistemu, kar duešvnega sorl za prihod-njost in čaka izraza naše moderne renesan&e, ki jo bomo težko včakali. Kadar bo aosegla človeška beseda tisto moč, ki jo ima br^seda Življenja, se bo zgodilo to.
Prihodnja «Mladika» bo prinesla več lepih slik, ki se nanašajo na kobariške dogodke, sploh bo številka zelo lepa in mnogovrstna. Vsakdc bi moral biti naročen na ta list.
Gospodarstvo
Žetev v Jugoslaviji. Ministrstvo za poljedelstvo v Belgradu j* izdalo te le podatke o letošnji žetvi: V Jugoslaviji je danes pet miljonov
pokoja ki sta se med Stogfcu** f« ft^VUtfSt do viška. Poleg resnobnih patetičnih del	^ z Qvsom 1900 000 s )koruzo. Z^d------- A-. Rtihonca vn (»nuna irlencin- . . • t , - t. .j. i _ «/.-„« * •imo „i
slovenskega Rubensa, Valentina Mencin- nja tf. leta< vSievši ludi ieti"l921. in 1922. ni gerja (1702-1759), ki je pO plodovitostl bilo znatnih izprememb v tem oziru. Letošnj.
dosegel skoro slavnega Španca Murilla — MuriUo je zapustil skoro 500 umotv Mencingerjevih pa je ohranjenih 400
klimatske razmere so v c li državi zelo povoljne za sejanje, posebno za sejanje žita. Po nekaterih l-rajih co ti pogoji tako povoljni, da
—	bodo" razstavljena dela solnčnega Gori-; ni mogoče najti boljših, toda tehr'čno obdelo-
—	dooo razstavljena . ueui ia ctftlptta	vanje zemlje je neenako in se ne razlikuj- samo čana Cebeja, ki je slovel sredr 18.. stolet a £okraji'na£ leTnvcč tudi po njihovih po sapo vsem slovenskem ozemlju, dalje aeia	meznih d, Tehnično obdelovanje zemlje v intimno razigranega Fortunata Berganta Srbiji je sploh slabo, v novih krajih (1720 - 1769) in nekaj oljnatih slik zname-	pa -]e nckollko boljše, nitega freskanta Fr. Jelovška (1700 - 1764), V mi ' " mojstra elegance. Zastopani bedo pa tudi	zelo po slovenski slikarji iz 17. stoletja (Plaveč,	1. 1921.
j:x D^mk	Ao 1 nt»7.nanth jeci
V minulem letu so bile atmosferske razmere zelo povoljne. Splošni vtisek je bil zelo slab. V "	se je pridelalo pšenice Givoli 100 rži
Ao\ Tananih	15, ječmena 29, ovsa 28, koruze 19^ tisoč va-
~----- --------- . = £el neznanih	• ^ od ^ fc ^^ 8000 vago-
mojstrov iz časa renesanse konec 10. oz.	^ ži{a in 33.000 vagonov koruze. Danes se
začetek 17. veka in začetka baroka. Umet-	nahaja pri veletrgovcih še kaki!* 1000 vagonov
niška rodbina Lajerjev (II. polovica 18.	koruze in pšenice.
,	, . .	____________ bi za-! stoletja in začetek 19. stoletja) bo repre-j Tega leta se je posejalo s pšenico l.SOO.COO
Prijatelj me je pogledal po strani, stara el hii{	zbor ta^ga društva, ki ni zeatirana polnoštevilno. Slikarji iz časa hektarov, z ječmenom 400.000, z rž?o 180.000, 2
zafrkujoča «žilca3> se mu je zgenila in od- nik|ka siavnostl ampak notranja dništvena j klasicizma in biedermajerstva, T— —" annnoo i« * koruzo 2 rmliona hektarov.
" i	1 _ _______«	T/a«/1 orf o t rt*
govoril mi je: «Veš, Ptuj m Jeruzalem, ven- (zadeva> ^evokacija. Vendar ste in;eli Vi Potočnik dar paf kakor vidhn, prihajajo tudi v rtui, prepovecji pri nas pa so Nemci svobodno nevedni tujci. O kaki sličnosti med Slo-jnpli RVoi{^ «Wacht am Rhein», spremljano
Tako so nam nro-
ovsom 400.000 in s koruzo 2 miljona Zemlja ie bila letos tudi boljše obdelana, atmo-
J *	• 1 t__-J	1 h
vani v Italiji m med tukajšnjimi Nemci m;z obHgatnimi «Heil-i«.
niti govora. Ptuj je bil nekdaj trdnjava. čaH slovencit ki so §H na prireditve za nemštva in vendar prave Nemce v Ftuju ^kontroloto je ves uspeh njihove kon-lahko našteješ na prstih. Vi tam doli pa! troje Nobenega ni ženirala njihova pii-
ste Slovani po krvi, po imenu, imate zemljo, katero obdelujete, že nad tisoč let v rokah, tu pa je bilo nemštvo importirano
Sanj. Po vda ril je nadalje pomen društva za go---------,---_ ... . t
spodarstvo. ki more napredovati samo tam,	ali pa ustvarjeno. Zemlja tu je slovenska
kjer je ljudstvo izobraženo, nasprotno pa tudi	otj pamtiveka, kakor je slovenska pri vas
' --j 1	tam	loda sjstematieno stoletno delo-
napreduje izobrazba v dobrem gospodarskem položaju. Na ta način eno drugo podpira. Isto je tudi, kar se tiče socialnega stanja. Izdraženo ljudstvo se najlažje, najhitr je otrese narodnega in kapitalističnega suženjstva. H koncu je govornik opozoril še na važno dejstvo, da naša izobraževalna društva ne smejo posvetiti vsega svojega dela in svoje pozornosti samo vzgoji uma. ampak v prvi vrsti vzgoji srca in značaja.
Naša doba je surova, to je pokazala svetovna vojna, mi moramo iskati leka proti temu. Naša društva bi ne smela gojiti samo zabav, ampak v prvi vrsti resno delo za izobrazbo in vzgojo svojih članov. — Potem se je vršila igra «Ro-dolfub iz Amerike*, igrali so jo štandr^šJu igralci v splošno zadovoljnost občinstva, ki se je vse zadovoljno razšlo domov. Sploh moramo omeniti, da se je vse vršilo v redu in naglo, da odmori niso bili predolgi. Na slavnosti je bilo tudi mnogo občinstva iz Gorice in iz sosednjih vasi.
Sveto pri Komnu. V nedeljo dne 3. sepi bra priredi naša mladina narodno slavnos' Dramatični krožek iz Koprive uprizori igrokaz ^Razvalina življenja*. Na sporedu so: šaljivi prizor «P!ansarica», srečolov z obilnimi dobitki in sviranje domače godbe. Ker je čisti dobiček določen v dobrodelen namen, pričakuje odbor obile udeležbe.
Bovec. V nedeljo dne 3. septembra t. 1. priredi pevsko društvo .Rombon* v Bovcu ob 8. uri zvečer v garaži družbe S. A. P. igro trode-janko .Razvalina življenja*._ Qdbor.
Vesti z Notranjskega
Šmihel. (VeKk požar. Dvanajstim posestnikom uničil ogenj dom in pridelek). V pondeljek po noči okrog pol 1 ure je nastal grozen požar v vasi Šmihel. Pravijo, da je začel goreti z ov-sem obložen voz na dvorišču posestnika, Frančiška Santelj št. 33. Ker je tolika suša in pomanjkanje vode, vseh še«t požarnih bramb m moglo pomagati. V hipu je bilo v plamenu dvanajsterim posestnikom vse. Dvema so rešili 9 težavo le hiši. ostalim pa je zgorelo prav vse z vsemi pridelki — pičlimi kakor bo letos sploh
_ na senu in žitu ter vse orodje in oprema.
Zgorel je tudi Janez Šantelj na št. 33 in ž njim ki je
vanje dunajske in graške vlade, gospodarski pritisk na Slovence, protežiranje Nemcev v uradih in v gospodarstvu, nemški kapital uporabljen v politične, raznarodo-valne svrhe, izključno nemške šole, slovenska popustljivost in — slovenska nekdanja inteligenca so bili činitelji, ki so napravili iz Ptuja, Maribora, Celja itd. nemške trdnjave. Le poglej si nadpise nad trgovinami: Šoštarič, Vračko, Mačun, Pi-rih, Gorjup, Lozinšek, Selinšek, Strašil, Ornik, Slavič, Korže, Lepuša, Kranjc in drugi, vsi ti so sami «Nemci». Glej tu klobučarja Plazotta; Italijan je to, nekje iz Vidma. Italijan ni mogel ostati, da bo lahko trgoval, je postal «Nemec yrfDovoli», sem opozoril prijatelja, «na tem. ^tej hiši čitam ime Sonnenschein. To je nosflvendar Nemec*.
«Ta je bil Nemec. Imamo več takih, čital boš imena Rechnitzer, Friedrich in še kakšnega. To so danes izvrstni Slovenci. To so: namreč Židje, ki so ob razsulu Avstrije zapustili barko nemštva. nemčur-stva in nemškutarstva, ki je zadela ob suho. Seveda — je dodal prijatelj — če jutri pridejo sem Kitajci, bodo U ljudje izvrstni Kitajci.*
Prišla je nama nasproti večja družba. Široki, dobro rejent obrazi, trebuščki kakor sodčki pive, glasno so govorili in se smejali. 2e od daleč sem razbral, da govore nemški.
«Ali jih slišiš, me je dregnil prijatelj, ali bi si upali vi govoriti tako glasno v slovenskem ali v hrvatskem jeziku? Ne v Trstu, saj vem kako je tam, ampak recimo na Opčinah, ali v Postojni ali v Pazinu ali na Voloskem?*
Stopila sva s prijateljem v glavno trafiko. Zraven naju je stal kmet iz okolice, nakupov al večjo količino tobaka,
tretista Stroja, poleg znamenitega Tomin-ca (1800 - 1862) iz Gorice, ter Korošca kra-jinarja Marka Pernharta (1820-1870), že-nijalnega idealista Janeza Wolfa (1829-18S4) iz Lašč, poleg številnih drugih mojstrov, to je vrsta cdličnih umetnikov. Historična razstava slovenskega slikarstva bo pokazala mednarodnemu občinstvu, ki se bo zbralo v prvih dneh septembra na velikem semnju v Ljubljani, starost in česti-tljivost slovenske kulture, ki jo je ustvaril mali slovenski narod obenem z velikimi narodi zapadne Evrope. Umetnine za zgodovinsko slovensko sl.;icarsko razstavo^ j'e zbrala «Narodna galerija* v Ljubljani, ki je preuredila za veliki semenj tudi svojo stalno galerijo slovenske moderne umetnosti z vsega slovenskega ozemlja; sodelovali so umetniki in umet. zgodovinarji. Podpirali so podjetje zlasti cerkveni krogi, predvsem tudi ljubljanski knezoškof. Pridobljene so razen zasebnih tudi odlične umetnine iz cerkva in samostanov, ki so bile doslej sploh neznane oz. nedostopne.
Historična razstava slovenskega slikarstva, te najstarejše veje slovenske kulture, katerega tradicija sega v 13. stoletje, bo svetel dokaz slovenskih talentov, ki so sodelovali tudi v veliki italijanski renesansi pod imen-cm «Schiavoni».
Rdeči pilot. Mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo. Pred nami leži druga številka tega prevratnega lista. 2e prva stran kaže na prevratnost. Črk«? naslova so rdeče,
da korenike niso ostale brez vlage. Ce sc vzame v ozir velika površina in proporcionalnost posejanega žita, je jasno, da v Jugoslaviji ne more
priti do lakote.	.
Koruzi je znatna škodila suša v zadnjem času. Posebno je stradala koruza v momosjci dolini, ki je odprta severnim Tn južnim vetrovom. Po prejetih poročilih je zeir. dobro stanje koruze v Vojvodini. Pridelki bodo podobni lanjskim, če ne bodo boljši. Letošnja žetev nam bo prir/sla čez 100.000 vagonov pšenice, cez 10.000 vagonov rži, 32.000 vagonov ^ječmena, 30.000 ovsa in 30.000 koruze. O kaki lakoti lakoti torej ni govora.____
sotnost.»
«Kakšen pa je gospodarski položaj Nemcev v Ptuju?» sem vprašal. »Vse pri starem,* je odgovoril prijatelj. «Noben :mu Nemcu in nobenemu nemškutarju ali ne/n-či»-u se ni odvzela kaka koncesija, ploh niso imeli radi tega nobenih sitnosti. Nasprotno; podelile so se še nove koncesije. Vsi so že od prej bogati, sedaj so svoje bogatstvo še pomnožili, vsak trgovec ima v Goricah svoj vinograd in ob sobotah roma cela truma kočij v vinograde, kjer se veselo niie po cele noči ter se vzb in jo stari spomini. Avstrijski gostje, ki vedno prihajajo na te pojedine, pri tem pozabljajo, da so prav za prav prišli, da se enkrat pošteno najejo, govorijo in pojejo le o blaženem Oesterreichu in mi smo p;i tem le v toliko upoštevani, da nas ne imenujejo več «Windische Hunde* ampak «Lausige Serben*.
«Oprosti, ampak...».
«Vem, kaj hočeš reči*, me je pr3t:gal prijatelj, «volilne pravice nimajo. Tmeli jo bodo. Tu v Ptuju se Nemci, pred vsem pa nemčurji in nemšktitarji že pridno pripravljajo na čas, ko bodo zopet zasedli občinski zastop. Potem bo še-le dušno?. Pridi tedaj zopet, ampak ponavljaj prej nemško slovnico, drugače boš najbrže slabo postrežem*
«Ne vem, če me boš razumel,« sem dejal, toda ali res morajo zmagati pri volitvah? Saj se da pomagati volilni sreii.*
•Razumem, razumem Dragi prijatelj -e Tone Šeliškar, ki piše proletarske pesmi,	^^^njšin; V Jugoslaviji. GrW
to pri nas m mogoče. Stranka la ln pn ' hot£ t ^ fc mutarferf Angelo Cerkve-1 P^^ISS mašine na Turškem. Pravo-volitvah izvrševala nasilja ali sleparije, ne nik nam odlomke, bi našla oblastev, ki bi ji take volit >do-jtega piše Anton Podbevšek brila. In če bi jih našla, bi dotična stranka ■ nosti* in nam odkriva spoznanja, ki niso več
našla odpor pri ovojih lastnih privržencih, j nova. Deistvo, da so bili možje renesanse ve-	^ _______________
Preveč je v našem narodu ukoreninjen liki, da danes nimamo velike in močne ideje. «Vreme* ja. 1 • za trgovina in obrt
čut za zakonitost. Vem, da se nam radi tega ^jTukVrS^bl^ L si LfpateSt pisalnega stroja v proučitev, marsikdo .meje; posebno so se nam ^ ^^^^^^
To BED @no
Nova Mati Božja v Loretu RIM, 30. Papež Pij XI. je poslal državnemu tajniku kardinalu Gasparriju pismo, v katerem mu naznanja, da je že gotov nov kip Matere Božje v Loretu, s katerim se bo nadomestil prejšnji, ki je bil lani uničen od požara. Že pokojni papež Je bi! poskrbel za vzpostavitev novega kipa, ki bo popolnoma enak prejšnjemu. Sedanji papež je daroval za kip še zlato kolajno in ga bo sam blagoslovil.
Kongres cerkva ▼ Kodaajn. V Kodanju se je vršil te dni kongres svetovne zveze za pospeševanje prijateljske zveze med cerkvami. Zanimivo je, da so izkoristili zastopniki protestantska in drugih konfesij ta kongres, da mo rejo spraviti na dan svoje pritožbe zarad; po-dnmirn z narodnimi manjšinami v posameznih
stopania z narodnimi manjšinami v posa kaže na prevratnost. Crk«? naslova so raece,	pOSehno dobro so se pripravili za napisane ob strani od zgoraj navzdol na desni in	nemški svečeniki. Nemci iz Jugoslavije in na levi. drugače še nismo na poti zagrebškega	čehoslovaške so v skrajno pretirani obliki |>o-«Zcnita»( ki sploh vse postavlia m1 glavo, da	ročali o poiožaju Nemcev v *eh državah. Mad-smo bolj originalni seveda. V Rdečem pilotu	- ski. protestantovski svečeniki so razlagah so trije sotrudniki leposlovci: prva je Štefanija	ložaj maažarskih manjšin v čehoslovaški re-Ravnikar, ki ima lep slog in kaže talent, drugi ^ blikj in na Romunsk-em. bolgarski svečeniki
o priliki koroškega plebiscita Angleži. Toda ni pomoči, za seda) je tako. Ali obvelja zakonitost, ali pa se bomo mi — evro-peiziralL*
^ _eio L T®"' pa položaj grške manjšine nć
T°.Poliličtli uPl^f> r'T ie ZaSlOPal "am PraV0
teolog Janjic.
Dijak iznašel nov pisalni stroj. Belgrafsko -Vreme* javlja, da je neki ^^tehmčne solo
Stro* v ve-
.odkriva*. Ali je to Usta prevratnost in du-j kanih knjigah ^zen tega se jtro, J^co raz-Sevna revolucija.* Mi v celem -Pilotu« ne vi-1 stavi na kose. Mcvauiem. kosi se u dimo niti kake prevratnosti niti duševne revo-! mestijo z dobrimi. Mmistrstvo je aa o lucije, vsi njegovi sotrudniki se kaj malenkost- proučiti.
PODLISTEK
M. JOKAJ:
MEČ IN BLISK
(l»)
Poslovenil
Povest
Slavomir Josipovič
Na nasprotni strani je bil postavil Ba-jazid za svoje žene lesen stolp, s katerega so one, kot iz gledališke stinice, mogle motriti to strahovito lepo igr >, ta veličastni dramatični prizor, kakršnega sta le kedaj zamogla igrati dva prava junaka.
Saj tudi res, kaj pa je mogl.") biti to za Marijo nego igra?
Kolikšna neizmerna množina džinov, oklopi j enih z železom in rrneno medj6: tako morejo biti oblečeni le nadzemski stvori; kako strašni dve vojski! Tako se morejo zbrati v eno četo le vragi, ki plavajo po zraku ter nimajo, drugega opravila, nego da se koljejo med seboj.
Po pričetku bitke je začela Šekerbuli, pevka in ljubimka Marijina, sedeč njej pri nogah, prebirati strune na liri in skladati v pesem vao bitko, ki se je vršila pred njima.
«Glejf Kako se valć sem, prokletniki!
Sedem barv, sedem čet! Kakor mavrica: načeluje na konju njihov vodja, sin Timur-Lenka, sam vrag, ki ga zove jo Abtibekr Mirza; orožje mn je posuto z rubini. Kako se to blešči v solnČnih žarkih! Glej, oni nasproti njemu na črnem konju in v temni opravi je naš junak Stjepan Lazarević! Poznati ga je po zastavi, križ je na njej. Čutiš li, kako se zemlja trese od konjskih kopit? Ali siišiš, kako buči po zraku bojni krik? «Suriin, stirtin*, kriči ostudni sovražnik; «AUah, Allah* vzklika naša vojska; •Jezus, Jezus*, zove Stjepanova četa. Oh, Allah, poslučaj in usliši tudi nje!*
Marija se skrivaj prekriža in moli k Jezusu:
«Glej, zdaj je zadela vojska ob vojsko! Sliši se celo dot sem žvenket sabelj in udarjanje kopij ob ščite. Glej zdaj! Kako se je Timurjeva sedmerobarvna vojska pomešala in zamotala; Stjepan jo podi In tira pred seboj, kakor vihar pokošeno travo, kakor morski valovi Školjke na breg! Ha! Abubekr Mirzova odbrana konjeniška četa ni več različnih barv; bela se preliva v zeleno, zelena v rmeno, kakor tekočine iz razbitih posod, ko se pomešajo.
«Stjepan, Stjepan, ti si prvi vitez in junak naše vojske!*
Marija se nagne aama iz stanice ter ploska temu lepemu prizoru, ki kmalu iz-
e
ez
v velikem prahu in visokem ločju. | Tatarov, večinoma bivših podanikov Ai-Lazarevič je zapodil v prvem navalu dina in Saruchana; vodil jih je Ilis - beg.
razkropljeno tatarsko konjeništvo pod zidove Angore.
Marija vzame liro iz Sekerbuline roke ter navdušena od zmage začne peti slavo Bajazidu in njegovemu junaku, ki ga zo-vejo «venec* (Venceslav - Stjepan).
Bitka je razvnela tudi njeno dušo; tudi njo ;e	vražja radost, katera
moška srca pogreza zdaj v pekel, a zdaj jih zopet dviga v nebesa!
Marža - Mohamed - kan, opazivši med tem v bojnem metežu beg svojega brata, mu je tekel s <vojo odbrano samarksuidsko vojsko na pomoč. Udri je po sredi čibuka-badske gošče s strani na kneza Stjepana, preganjajočega Abubekr - Mirza in Miran - shah in Chalil, vrgla sta se s svojimi strelci še enkrat na čete vojvode Mustafe, med katerimi je nastala praznina vsled prevelike nag) os ti Stjepanove.
Mohamed sultanovič je stal s spočitimi četami zadaj za glavno vojsko, toda bilo mu je zapovedano od Bajazida, da se ne gane, dokler ga ne pozove. Lokavi nasprotnik bi ph obSel In bilo bi treba kritja.
Da pomore sinovom, zapove Bajazid Solim anu, ki je vodil levo krilo, naj z vso svojo sHo in močjo napade samega Timur ja. V vojski Solimanovi je bilo petnajst tisoč
Ta tatarska vojska je krenila vsa na enkrat; obe krili so ji varovali anatolski vojki.
Sovražne čete Timurjeve so mirno pričakovale silni napad; načeloval jim je Aidin - kan, kateri pri tem ni nosil nit! oklepa, niti Čelade, da, celo sablje ni vlekel, akoprem sta si bila z Ilis - begom prav iz oči v oči.
Ilis - beg, igrajoč se z bliskovitim kopjem, je meril na Kana in ko se mu je približal zadosti, mu zakliče: «Varuj se, beg!* Po teh besedah je zletelo kopje kakor strela proti Kanovim prsom. Aidin se je smejal. Kaj zato, da si je cek* leto dni služil kruh kot komedijant, da bi se zdaj bal kopja? «Brani ti sebe!* zakliče on IHsu in ko je kopje žvižgaje letelo proti njemu, ga vjame v zraku in vrže isti trenutek v Ilis-bega, — vrže in zadene ga prav sredi čela, da se mu kopje zabode v glavo in ga poplašeni konj odnese mrtvega: prava podoba in prilika živega samoroga.
Uničivši z enim mahom nasprotnika, se vzravna Aidin - kan, napne uzde bojnemu konju, skoči pred sovražno četo ter ji zakliče z gromkim glasom:
•Jaz sem vaš kan! K meni, kateri ste moji in hajd na sovragal*
in
Tisti hip se obrne vsa pomožna vojska udri po turških konjenikih; tako je nastala praznina na levem krilu pred 1 lmur-
jevimi četami.	-	.,
Ta slučaj je odločil usodo bitke. BajazKl bi ne bil nikoli verjel, da bodo njegovi vojniki, zagledavši svojega prejšnjega gospodarja samo na njegovo besedo, obrnila hrbet in da bo ono, kar je on zval svoje, zopet protivnikovo.
Sultanovič Soliman, videč nesrečo, je obrnil konja in izpodbodivši ga z ostrogami med rebra, je zbežal prvi z bojišča.
Sultanovič Mohamed je sicer ponovil bitko, pa je ni mogel dobiti.
Ta dan je bil izgubljen za Bajazida. L jedrom svoje vojske bi se bil še mgoel umakniti ter počakati sovražnika ob zidovih svojih evropejskih mest in ga potolči, toda Bajazid — pa da bi bezal!
Okoli in okoli se je razlegal jok m stok ranjencev, od samega prahu ni bilo mčesan več videti. Žene v stolpu niso vcc pele nego drhte čakale, kako se vse to konca.
Se enkrat se je tedaj pokazal zarekj upanja; popo4dne, ko so že z vseh strani napredovale Timurjeve Jete, se je nenadoma pojavil na bojišču Stjepan. PrctolkcJ se je bil iz čibukabadske gošče skozi vojska Mohamed - Mirze in si napravil por vzdolž cele bojne vrste tja do Bajazida.
I
IV.
«EDINOST»
V Trstih dne 31, avgusta 1922,
Operni pevec Julij Betetto se preseli t J. septembrom z i>unaja v Ljubljano, kjer sialno ostane. Sprejel je angažma na slovenski operi. Prijatelja gledališča bodo Štncli tekom pril»odnje sezone izredno priliko poslušati na ljubljanskem odru enega Izmed prvih slovanskih opernih pevcev.
Nemški institut za zgodovino in umetnost Pr FirenzL Italijanska vlada je vrnila Nem-tem knjižnico nemškega instituta za zgo-
se bo dala ta pomankljivost brez težav nadomestiti s kakim lahkim motorjem, tako da bo mogel letalec p rele teti od ene zračne struje do drug«, in ko pride do struje, zopet zapreti motor ter nato svobodno plavati za strujo.
Kakor se vidi, se torej misli te sedaj na nekako kombinacijo obeh načinov letanja: z motorjem in brez njega. Ni izključeno, da tiči ravno r tem pomen nove iznajdbe. Sicer pa živimo v stoletju presenečenj, vsled Cesar imajo podobna predvidevanja kakor tudi predvidevanja glede rabe (za trgovske, Športne ali vojaške
(dovino in umetnost v Firenzi, nemška vla- slr&?) le hipotetično vrednost. Dejstvo je da
da pa je imenovala sporazumno z večino italijanskih arheologov za načelnika knjiž-
se je za to novo iznajdbo nemških letalcev začel zanimati ves svet, kar pomeni, da se ji
klice bivšega vodjo nemškega arheološke- pripisuje velika važnost. V najbližji bodočnosti
_ _____ J ___U "______t ____• F 1___ TT" I____ An	a «r*>2f 14 «t mri nnolrun« mr M OmAlt« «««
jga zavoda v Rimu profesorja Chr. Htilsner-ja. Knjižnica šteje okoli 10.000 knjig in (25.000 slik
Lstanje Mi motorja
Človeštvo se nahaja pred novim čudežem
F/ojega uma, ki vzbuja vsesplošno pozornost, retekli teden so s*1 završile blizu Fulde na Nemškem letalne tekme z aeroplani br?z motorja. Pri teh poskusih so sc dosegli nepričakovani uspehi, o katerih se še pred .kratkim ni moglo sanjati niti največjim strokovnjakom na polju leiaisiva. Posebno se je proslavil nemški Inženir Hentz^n, ki je letel s svojim brezmotor-nim aeroplanom naiprej dve tri, a pri zaključ-tiiii poskusih je ostal v zraku celo tri ure in deset minut. Po pripovedovanju očividcev je bilo | njegovo letanje tako sigurno in tako spretno,1 da so bili gledalci ravnotako malo v skrbeh, da pade, kakor ni človek v skrbeh, da bi padla kaka lastavica ali katerikoli ptič, ki švigne mimo nas nad našo glavo. In ko se je inž* nir Ilcntzen spusiil po treh urah zopet na zemljo, je izjavil, da bi bil lahko ostal v zraku še več časa, toda bil mu jc dolgčas — je dodal v šali
se bodo vršili novi poskusi v Nemčiji in inozemstvu. Sedaj se največ govori o mednarodni tekmi velikega angleškega lista «Daily Mail», ki se bo vršila v mesecu oktobru na Angleškron in za katero je omenjeni list razpisal 1000 šterlingov (okoli 100.000 lir) nagrade.
DAROVI
V poščenje spomina pok. Miroslava Pless-a daruje g. Jakob Deklev» 50 lir «Šolskemu društvu*.
Borzna poročila,
Tafe*
Trst, dne 30. avgusta 1922.
adransfc« bank..................
Osnllcit..................324
Dalmatla..........................292
CeroHnilch ................ 1350
Libera Triestlna •• ••.......••• 457
I.lojd .. •*••••..•••*.•».. 1225
Lusstno . ••••••»»*•*••«••• 585
B'arilnoHcb .•...•...••••.••• l^7
Ocean La..................170
Preinuda	3ef>
Zpstvs obnoe Potpt v M
razpisuje mesto
občinskega tajnika.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje pri podpisanem županstvu tekom 14 dni od zadn e objave tega razglasa
Prošnjam je priložiti spričevala iz keterih je razvidno, da so prosilci italijanski držav-ljani, da so stari nad 20 let, da posedujejo vse državljanske pravice, da so zdrave telesne konstitucije, da je njihova preteklost neomadeževana, da so vešči slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi in da posedujejo potrebne zmožnpsti za opravljanje tajniške službe.
Županstvo občine Podgrad v Istri. 561	Župan : Mcžnar Josip.
— *cer ni imel s seboj nobene knjige, da bi či- Tripcovich ...•••.••••••...• 231
s kako gotovostjo račtt-! Ampelea . . ................
tal. Ta šala nam kaže oajo ti človeški ptiči na svojo iznajdbo. Eden iziaed letalcev pa se je vzdignil v zrak z enim spr mljevalcem, kar se smatra v strokovnjaških krogih za oznanjenje velike bodočnosti, ki je usojena lemu novemu načinu človeškega letanja.
Tako so se postavili Nemci zopet z eno iznajdbo na čelo vsega Človeštva. Ti poskusi predstavljajo prvo letinje skoraj v popolnem pomenu te besede. Človeku se je prvič v njegovi ;e
...	.	...	. •rr.arke.........
zgodovim posrečilo se izpremeniti v «ptiea.».	dolarll ........
Zalo je naravno, da j? prvo vprašanje, ki se	fra'nCOS{n*frank!* III!
vsiljuje letalcu in neletalcu, kako so Nemci pri-	švicarski franki . . . .
šli do tega, kako se jim je posrečilo ukrasti	angleški funti papirnati,
ptičjemu plemenu to tajnost, ki je veljala do	angieškl funti, zlat! . .
pr-d kratkim za nerazrešljivo uganko. In ravno	nsioleoni .......
iako naravno je, da so si to vprašanje v prvi
Cement Dalniatla . ..............310
Cement Spalato . ..............245
Taja valute na tržaškamt trgu:
Trst, dne 30. avgusta 1922.
ogrske krone........... 1.20.— 1.30
avstrijsko-nemške krone Češkoslovaške krone . dinarji . . • • . . . le j i
—.05.--J-G
74.50.— 77.25 24.25.— 25. 17.541.- 13.50 1 70.— 2.<*5 .40 — 23.60 17s 25.—177.— 432.—.—436 — 101.—.—101.5^ 106.25.—Li b.' G 85.25.— 86.--
tekmeci in zgodovinski ljubosumna in nićememi
vrsti postavili dedni <ov'ražniki Nemcev — Francozi.
Nemci sami predstavljajo to svojo novo iz-na/dbo .kot izraz svojega odpora proti versail-leski mirovni pogodbi. Id jim je prepovedala, da ne smejo v svojih tvornicah izdelovati modernih aercplanov z močnimi motorji. Nemška industrija je s to določbo občutno zadeta, a Meracem samim f> bilo prepovedano eno najvažnejših popričč njihovega napredka. Zalo so iskali za to vejo svoje industrije izhod, ki da so ga tudi našli v obliki aeroplanov brez motorja, tako da se bo mogla nemška industrija letalnega materiala svobodno razvijati v tej novi smeri, ki je versaiikska mirovna pogodba ni mogla predvidevati. Iznajdba aeroplana brez motorja bi bila tor j prvo nemško maščevanje nad zavezniki in predvsem nad Fran cijo.
V tem smislu se je izrazil tudi sam inženir Hentzen, ki je izjavil znanemu angleškemu listu *:Daily Mail», da se je lotil novega zračnega plavanja predvsem radi omenjenih določb mirovne pogodbe. Kljub temu pa je zelo verjetno, da so se Nemci bavili s to idejo že davno prej, rego so bili premagani in da je njihova nova iznajdba plod dolgoletnih in tajnih proučevanj, ki so jih inozemstvu skrbno skrivali. In francoski uradni izvedenci, ki zasledujejo nemške uspehe na tem polju z največjim zanimanjem, so zbrali v frm oziru podatke, ld dokazujejo, da ni postanek novega letanja v nobeni vzročni zvezi z versaillesko mirovno pogodbo. Nemški glavni štab je odredil že 1. 1916., da naj se začnejo proučevanja o brezmotornih aeropla^ niii. S svojo znano temeljitostjo so začeli tedaj razni nemški učenjaki proučevati letanje nekaterih ptic, predvsem jastrebov, lastavic in galebov. Na stotine teh ptic je bilo ulovljenih in spravljenih v posebne velike ptičnice. Tu so proučevali njihovo letanje. Pri svojem prou čevanju so rabili učenjaki tudi kinematograf, s pomočjo katerega so dobili podrobne in natančne slike letanja. Samo hvala tem proučevanjem nemških strokovnjakov imajo danes nemški letalci prvenstvo v brezmotornem letanju.
Pri vsem tem pa ni nobene posebne skrivnosti razea ene, .ki obstoji v tem, da ii letalci na-mažejo kožo z nekim posebnim kemičnim mazilom. To mazilo ima lastnost, da napravi obraz tako občutljiv aga, da čuti človek tudi najmanjšo in n?jneznatnejšo stujo vetra. Letalci čutijo torej zračne struje s svojim obrazom in take vedo potem, v katero sm r se jim je obrniti. To skrivnost so odkrili pri proučevanju letanja galebov v velikanski ptičnici v Magde-burgu. Tu je bilo mobiliziranih 50 najboljših veščakov v letalstvu, kemikov in matematikov, ki so tuhtali vprašanje brezmotornega letanja. Ptice so se spuščale posamezno in v skupinah in izvedenci so natančno študirali niih let z vseh vidikov. Pri tem je bilo delo skrbno raz-d Ijeno. En veščak v letalstvu je n. pr. opazoval samo konec peruti dotičnega ptiča in ob strani je imel par matematikov, ki so mu razvijali potrebne matematične formule, drugi je opazoval glav o tretji zopet telo. Pri teh poskusih se je dognalo, kar je bilo potrjeno tudi s kinematografskimi snimki, da ptiči pri letanju venomer nagibljejo glavo zdaj na eno zdaj na drago stran. Na podlagi tega odkritja so se delali nadaljni poskusi. V ta namen so delali v pt.čnicah na umeten način veter in kakor hitro je nastopila nova zračna struja, se je opazilo, da je ptica nagnila glavo v smer novega vetra ;n da je s konci svojih perut spretno izkoriščal*. novo zračno strujo. Tako je nastala teo-il'ta, da čuti ptica z glavo vsako novo zračno s.ruj j, in io izkor.šča za svoje letanje. Takoj je pestalo jasno, da je predpogoj za človekovo b^zmotorno 1' tane tak instinktivni cptičji č A», ki ga mora letalec pridobiti, t. j. pridobiti sposobnost, da i/pozna trenutno vsako novo i/f»rcmembo zračne struje, tako da jo more v polnem obsegu izkoristiti.
To bi bila po mnenju francoskih veščakov predz^c iovina nemškega letanja brez motorja. Kljub vsemu pa ne gre še za pravo letanje v vsakem oziru, kajti niti novi aeroplani ne mo-r 5'J gibati s perutmi. Toda odkritje in pridobitev takoimenovanega ptičjega čuta pomeni velik napredek. Kar pa se tiče pregibanja peruti,
FRAN GRUDEN
doktor vsega zdravilstva
je odprl	660
svoj giMoM u Postojni.
Ordinira vsak dan od 9 do 12 in od 3 do 6
11 <!)
15. septembra t. I.
ODPRETJE
novega ia velikima zavoda in konvikta
MINERVA
v Opatiji.
Pojasnifa:
Gin Rosslnl št 16. Šolo HIneim
Teleton 47-20.	(80)
Q 1 1 as
ZAHVALA
Za ol>i!n« dokaze iskrenog* sočutja za £asa bn-iezni In tnirti prs j ubega soproga, očeta in br^ta
m m
bivSega večletnega župana in posestnika
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prisrčno zahvalo. Najlepša hvaia cenjenemu uči-teijstvu iz bližnjih v.s', ki ^e je nuoležilo pogr-ba, častiti duhovAčini. zlasti veleč g Soncu za ganljivi nadrobni govor, jrg pevcem za krasao petje od vodstvom domač, ga g. Šolskega vod'ietja. vsem c g zastopnikom takajšnj h javnih uradov in končao vsem, ki so ga spremili k večnemu počitka.
V PUTO YL J AH, dne 23. avgusta 1922, &59	Želtfjoti ostali*
Mali G;
m
28 LETEN mladenič, v stalni službi, zeli znanja z gospodično z dežele 23 do 30 letno, z k-pim obnašanjem, precejšnim premoženjem. Ponudbe pod «Tajnost» na upravništvo. 1630
Dr. fl. GR0S0UIN
specialist zs kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcloniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša PaternolL	60)
^■MtMMloapiaaKaBMMBrartlMMBHia^
Proda se takoj
popoln moM stro] za itMmmiz \m s poMfii eieiiMčniin! motorji
po rele nizki ceni.
Trst, Via degii Aplari št. 30. (556)
AMBUL&T&RU
sa sp^fi«, SiHESfl&te, kc2n« in efirelko
Malalan Rudolf
trgovec na Opčinah raa veliko zalogo vsakovrstnega stavbenega materjala po najnižjih konkurenčnih cenah. Ima ,tudi zastopstvo velike, dobroznane goriške tovarne vsakovrstnih opek. — Pri večjih naročilih znižane cene.	521
Občina it. Vid pri Vipavi
prodaja
v svojem gozdu na Nanosu približno
Z000 m3 bukovih doraslih dreves.
Drevje je porabno za deske ali železniške pragove.
Pojasnila daje županstvo.
(547)	Župan: Janko Rudolf.
liaMSI ilimslii imlhmI.
Tržaška posojilnica ronlinicfl
registrovana zndruga z omejenim poroštvom,
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Srebrne krone Sn zlato plačujem po noMh censn
Trst, Plszza Gorlbaldl Si 2
g (prej Barriera)
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
pr p© 4°!o ~mm
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-C7.
LiiSANĐRO LEVI-ffINZI
Specialista spopolnjena na pariški kliniki
Moderno zdrav jenje sifiiitične bolezni, zoženja in
vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev siiilitičnih oktiženj
Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Ce7£cay Plaska HieoS&Tammastto (Plazzutta) 3
via dei Rettor! 1 Sn
via Halcanfon 7-13
Absolutno
konkurenčne cene« 67>

Tel. 143
49
»S& :
IMAM na prodaj dva motorja na bencin, pr- i na 7 HP drugi na 15 HP, dva dmamo stroja, prvi 2 Vi drugi 3 HP, zraven več sesalk in pripravo za pokaiice in sifefte. Prodaju skupno ali tudi posamezno po najniž>i ceni. Ponudba na naslov: Josip Biščak v Šmihelu p. Nada-njeselo pri Sv. Petru na Krasu.	1629.'
ima v lastni zalogi najraznovistnejše
kuhinjske in droge hišne potrebščine
iz dniilja. steklovina, Igu ia enaOiraM prsti. TRST — Piazza San Giovanni
Prodaja na drobno: vrvice in konope iz prediva za vsako rabo, pasove in vrvice za blazinarje, dreto za čevljarje, platno za vreče, mreže in predivo
za ribarstvo itd. itd. CENE NIZKE. Vajeti, vlačilci, biči za konje itd. CENE NIZKE.
Ve^ka saifiga na debelo po ftovarniSkSh cenah. 44/18
POZOKJ Nujno potrebujem mno^o srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7. II. levo.	1631
MIZAR se priporoča za vsakovrstna mizarska dela. Josip Bizjak, via Lavoratori 213. 74
HIŠA v Ljubljani, na zelo prometnem kraju, 20 minut od glavne pošte, velika, dvonadstropna, z 11 stanovanji, drvarnico, vrtom, hlevom, elektriko, vodo, se takoj proda za 620.000 dinarjev. V hiši je trgovina mešanega blaga in električna pražarna .kave. Kupcu se odstopi trgovina, pražarna, stanovanja, hlev in vrt. Pojasnila daje: Anton Guštin, Ljubljana, Glavna pošta, poštno ležeče. 1632
Specialist za
OČESNE BOLEZNI
p&rfekcionfran na dunajski kliniki. Gorica - Corso Verdi 24 - Gorica
Ordinira od 9—11 in od 4-5. (44/17
NAJNOVEJŠE sredstvo za pripravljanje se dobi v lekarni v H. Bistrici.
sira 28/7
PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu.	1584
KNJIGOVODJA, samostojen, vešč jezikov in trgovske korespondence, želi premeni ti mesto. Cenjene ponudbe pod «Knjigovodja» na
uoravništvo.	1588
KOLARSKO delavnico, preskrbljeno z raznovrstnim kolarskim orodjem in leson, proda po ugodni ceni Radovič Izidor v Sv. Križu pri Trstu št. 87.	1604
DRŽAVNI vpokojenec želi primerne službe pri lesnem ali drugem podjetju. Ponudbe pod «Gozdar» na upravništvo.	1620
NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice iz morske trave, iz volne in drugo posamezno pohištvo se prodaja po najzmernejših cenah. Fonde-3.	1582
na
POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo.	1594
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 1<*
POZOR! Krone, perle, zlato, platin »n zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-leli Vita, via Madonnina 10. I.	16
SVINEC mehek (olovo) kupuiem vsako mno ž ino. Naslov Kuret, Settefoutane 1. 195
IrpMfi zadruga
v Trstu
re^istrovana zadr. z neomejenim jamstvom
Ulica Pier Laigi do Palestrina fl. i I.
Olif estsje Davadae hraoilfle vloge eo
5°l ^^
io =====
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 57,7, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 , po 61///, ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvaija tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. St. 16-04.	Tel. št 16-04.
g Ola GorlMMi 10 — dorica — Vin del Teatra g
s Na dr&bno Velika saloga. Na debelo s
8 Bencin, petrolej, karbur, navadna in lina mazila, glazure, barve, » —	laki, vrvi, špvga, ovojni papir i. t. d.
ga r	Dobave za avtomobile in motore v vsaki uri. =====
Lastna zaloga v Tolminu pri „Konsumnem društvu za tolminski okraj v Tolminu".
Najzmernejše cene.
lic jo se ZASTOPNIKI in PREPRODAJALCI v vse] Julijski Kolini.
BI9Hlfi!9B3ll9B3B9fflBEBIISflH aiHlIBSIIl^ll
40
Nafotalte In iirite „EDINOST"
I
Delniško Slovnico L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. o>
Afiiirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska bankaa Beograd la njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranjut Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu.
Afiiirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stada Bank.
IzvrSuje vse banine posle.
PREJEMA VLOGE
dq hranilne knjižice In no tekači račun ter jih* obrestuje po A°L
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
= Dajo ¥ najem varnostne predale (saffes) . >
Zavodovi uradi v Trstu: Vla Cassa dl Rlsparmio itev. S — via S. Nlcold Stev. 9.
Telefon št 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.