37. številna. I LMI|nt, i vifc. M. hknvia 1916. XLIX. leto. .Slovenski Narod" velja t Lfut-lfanl na dom dostavljen: :elo leto naprej • * • • K 24*— pol leta m • m m • m l2"— četrt leta . • • • . • 6*— oa mesec m • • • • - 2*— t upravmStvu pcejeman: celo leto oaprej o # • • K 22-— pol leta . • • • • . 11*— leta četrt leta na mesec b'50 1-90 Dopis! naj se frankiraja Rokopisi se ne vračaja Uredništvo: Hn&llova ulica št 5 (v pritličju levoj telefon *t 34. Inserati veljajo: peter«stopna petit vrata*j«a enkrat po 16 vin., zrn dvakrat po 1« vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upcavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd, to je administrativne stvari. ■ ■ Fosamesna številka velja 10 vlnarfov. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon it 89. .Slovenski Narod* velja jpo poWf za Avstio-Ogrsko; a za .Nemčijo- celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta m m • • • 13'— četrt leta m » • . • 6"50 na mesec m « • • • 2 30 celo Teto naprej - • « % 733-— za Ameriko in vse druge dežele? \ celo leto naprej « • « « K -35,— VpraSanjcm glede Inserator se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Vpravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Snaflova ulica st 5, telefon stS5* tm Milan in Monzo DOJI NA ITALIJANSKI FRONTI POSTAJAJO ZOPET ŽIVAHNEJŠI. — NAŠI AEROPLANI SO EOM-BARDIRALI MILAN IN SCHIO. Duna;. 15. februarja. (Kor. ur.) Lradno S2 razglaša: Italijansko bojišče. Ob koroški fronti je obstreljevala sovražna artiljerija včeraj naše nozicije na obeh straneh Zajerske in .Jezerske doline zapadno Rablja: o polnoči je pričela ljuto obstreljevati fronto med dolino Eele in Višarji. Pri Bovcu so napadli Italijani zvečer našo novo pozicijo v ozemlju Rom-bona. Biii so z velikimi izgubami odbit!. Ljuti topovski boji na primorski fronti se nadaljujejo. Včeraj zjutraj je bombardirala neka naša letalska flciilia sesic;eča \z 11 aerop?anov kolodvor in tovarne v Milanu. Opazovati je bilo, da se razvijajo veliki oblaki dima. Ne ozirajoč se na ogenj topov in na obrambena letala so izvršili častniki — opazovalci bombardiranje po načrtu. Boji v zraku so se končali povsem nam v prilog. Sovražni letalci so se umaknili. Razentega ie bombardiralo več letal neko tovarno v Schio z vidnim uspehom. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Namestnik naČ2"nika generalnega štaba pL H 6 f e r, fmi, * « i Bombardiranje Milana. Italijanska poročila. Agenzia Štefani razširja tako-le roročilo: V Milanu še nedognana materijalna škoda, mrtvih 6, več ranjenih med civilnim prebivalstvom, v Monzi mrtev jeden, ranjenih 5. V Bergamo 3 bombe, ki niso napravile škode, v bližini Treviglio 3. Pred Brescio se je prikazalo 6 sovražnih letal. Bila so obstreljevana, niso mogla doseči mesta in so zletela proti meji. Milanski listi poročajo, da so se pojavila tri avstroogrska letala ob 9. uri dopoldne nad Milanom, Monzo, Greco in Turro Milanese. Letala, ki so prišla iz Brescije, so krožila pol ure nad Milanom. Nekatera italijanska letala so inscenirala neke vrste poskus boja ali zasledovanja in na več krajih v mestu so streljali obrambni topovi na letala. Baje vojaška poslopja niso zadeta, ali zadete so tovarne in privatna poslopja, natančnejšega poročila o tem ne pripušča cenzura. Mrtvih je naznanjenih okoli 12, ranjenih 60. „Secolo** dostavlja, da po 68 letih zopet so zadele Milan avstrijske bombe. Nadaljna poročila pravijo, da so najbolj zadeti oni deli, kjer se nahajajo kolodvori. Peklensko opustošenje so napravile bombe okoli blagovnega kolodvora. Jedna bomba je padla na poslopje fiHjalke „Banca d'Italia". Milanska signalna služba se je izkazala za počasno in nezadostno, vsled čem je prebivalstvo po ulicah mislilo, da gre za miren eksperiment. Okoli 4. ure popoldne so se zopet prikazala avstroogrska letala nad Milanom in so bombardirala mesto. — Po včerajšnjih poročilih je bilo v Milanu ubitih 12 oseb, okoli 40 ranjenih. Žrtve bomb pokopljejo na troške mestne uprave. — Listi se jezijo in kričijo, da avstrijski letalci najrajše ubijajo nedolžne ljudi in primerjajo to celo s klanjem otrok v Betlehemu. „Corriere* konstatira, da vse priprave, ki imajo naznanjati zračne napade, so se izkazale za ničvredne. Niti jedne parne piščalke ni bilo čuti, tramvaj je vozil, telefonski promet ni bil ustavljen. Sedaj se je sklenilo, da ako se napadi ponove, bodo streli obveščali prebivalstvo o nevarnosti in ponoči ne sme biti nobene luči nikjer. Iz poročil italijanskih listov o zračnem bombardiranju Milana posnemamo, da je jedna bomba razbila cestni tlak ob blagovnem železniškem kolodvoru, zadela napeljavo vodovoda 2 metra globoko in deloma porušila bližnje hiše in je vdrla še 1 meter in pol globlje v zemljo. Bombardiran je bil tudi Šesto San Oio-vanni in je trpel materijalno š -do. Več oseb je bilo ranjenih. 13 o? b je mrtvih, po zadnjih poročilih rar mih 50 do 100. Monza bombardirana. »Frankfurter Zeitung'< poroča iz Lngana dne 14. februarja: Danes dopoldne ob 10. so vrgli avstro - ogr- ski letalci pet bomb na Monzo. Več oseb je bilo mrtvih, okoli 30 ranjenih. Avstro - ogrska letala tudi nad Schio. Rim. 15. februarja. (Kor. urad.) Tudi nad Schio so se prikazale po poročilu Agenzie Štefani avstroogrska letala, ki so metala bombe; 6 oseb je ubitih, 6 ranjenih. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 13. februarja. Navadno artiljerijsko delovanje zlasti na tren-ske kolone na vzhodnih pobočjih Biaene (Elagarnita), na manjše sovražne oddelke v bližini Luzerne (Satoci etat) in na postajo v Caldo-nazzu v Suganski dolini. V odseku Sekstenske doline smo obstreljevali hotel v Polomitih v dolini Fischlein, ki je slednjič zgorel. V bovški kotlini se je posrečilo sovražniku ob zori 12. februarja z močnim nepričakovanim napadom vdreti v eden naših strelskih jarkov v odsek Rom-bona. V odseku pri Gorici je naša artiljerija ustavila delovanje sovražnih baterij iz Štandreža. iz Ru-bij in Sovodenj na naše pozicije pri Po d gori. Ugodnejšega vremena čakajo. Rimski dopisnik »Daily Telegra-pha« poroča o uspehih Briandovib posvetovanj, da v bodoče nikaka sila entente ne bo mogla poljubno storiti nikakega koraka, marveč vsi napadi se morajo izvršiti skupno. Centralni generalni štab se snide prihodnji teden v Parizu. Rimski vojaški krogi so prepričani, da se sovražnik ne bo mogel ustavljati ofenzivi entente. Čakamo samo ugodnejšega vremena. Pred majem najbrže ne bo nikakih znatnejših dogodkov. Italija odklanja skupno ofenzivno akcijo na raznih frontah. »Corriere della sera« izvaja, da se je Briand trudil, da pridobi Italijane za to, da se pridružijo ofenzivni akciji na raznih frontah skupno, kar pa so v Rimu odklonili, češ da ima Italija svoje določene naloge, katerih se drži v polni moralični edinosti z zavezniki. — V Rimu pričakujejo z napetostjo poročil o izidu pogovora Brianda s Cadorno, ki je pripravljen, raje odstopiti s svojega mesta, kakor pa dovoliti zaveznikom, razpolaganje z italijanskimi rezervami. Rezultat pogovora bo umevno znan šele po konferenci v Parizu. Izjalovljen načrt o vrhovnem diplo-matičnem svetu. Pariški dopisnik »Secola« pravi, da se je sklenilo v Rimu, vstrajati v vojni do skrajnih konsekvenc, to bi se reklo, da Italija tudi Nemčiji napove vojno. Poslanec Campolanghi pa je izjavil, da se je načrt ustanovitve vrhovnega diplomatičnega sveta izjalovil za. sedaj, meni pa da se bo mogel kedaj pozneje uresničiti. Tudi za sporazum jednakega značaja med Francijo in Anglijo je bilo treba dolgega razpravljanja in 15 potovanj. Briand zadovoljen z obiskom v Rimu? Ministrski predsednik Briand je sprejel, ko se je vrnil v Pariz, celo vrsto političnih oseb, katerim je povedal, da je zadovoljen s sprejemom, katerega je bil deležen v Italiji s strani kralja, vlade in ljudstva, ali niti besedice ni zinil o uspehih obiska, ponavljal je le, da je zadovoljen in da je prinesel s seboj izredno zadovoljive vtiske. Salandra pride v Pariz. Italijansko časopisje naznanj'a, da Salandra pride v Pariz ter vrne tako Briandov obisk v Rimu. Listi razpravljajo, ali naj pojde Salandra v Pariz pred sklicanjem parlamenta 1. marca ali po končanem zasedanju. Salandro bodo v Pariz spremljali ministri: Barzilai, Daneo in Zuppelli. Italija odklanja vabila četverozveze. Haag, 15. februarja. Italija je odklonila udeležbo pri posvetovanjih komisije četverozveze v Parizu. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Na milanskem letališču Taliedo je padel na tla neki vojaški zrakoplov, oba letalca sta ubita, zrakoplov razsut. Sloviti Gabriele d' Annunzio je hotel imeti v Neaplju svoje vojno predavanje, dobil pa je iz Neaplja toliko grozilnih pisem, da si je premislil ter je opustil pot v Neapelj, kjer so ga čakale batine. V Italiji so zaplenili vsa posestva in kapitalije turških podanikov. Dogodki na Balkanu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. 15. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o t e r, f ml. ■ NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Rusi pravijo, da črnogorska armada ni kapitulirala! Stockholm, 15. februarja. (Kor. urad.) Rusko zunanje ministrstvo je dobilo od velenoslanika Giersa v Ri- LISTEK. francoski spisal E. G a b o r i a n. (Dalje.) XL Pojasnilom detektiva Lecoqa je sledil dolg molk, kateremu je naredil konec zdravnik, češ, samo Gue-spinova vloga pri umoru še ni pojasnjena. ^Zavedam se, da je v tem oziru moja kombinacija pomanjkljiva,« je rekel detektiv. »Toda prav nobena stvar ne kaže, da bi bil Guespin neposredno udeležen pri umoru, samo to ga dela sumljivega, da neče povedati, kje je bil kritično noč in kje je c"obil denar.« Lecoq je za trenotek umolknil in poslušal, kakor da z vrta nekaj sliši, potem je nadaljeval: »Še nekaj vama moram povedati. Vprašal sem grofovega slugo, e ve natančno, koliko parov čevljev je imel njegov gospodar. Potrdil je moje vprašanje in me peljal v bo, kjer so čevlji shranjeni. Sluga je dognal, da manjka par juhtenih škornjev, ki jih je grof tisti dan oboi. J Ovratnico je imel grof modro-belo . . .« Lecoq je že med tem pripovedovanju nezaupno gledal na okno. Naenkrat je umolknil in koj na to kakor maček skočil na okno in potem na vrt. V trenotku je na vrtu za,do-ncl hripav vzklik in slišal se je šum, kakor da se vrši boj. Zdravnik in Plantat sta skočila k oknu, a videla nista dosti, ker je močna tema še vedno branila jutranji zarji pogledati na svet »Ga že imam,« je naenkrat za-klical detektiv. »Posvetite malo!« Ni trajalo dolgo in že je Lecoq privlekel v sobo na vrtu vjetega človeka. »Predstavljam vama častivrednega gospoda Robelota,« je dejal Lecoq. »Ta gospod je iz usmiljenja zakotni zdravnik, iz radovednosti nabiralec zelišč in po poklicu in za denar izdelovalec strupov.« Plantat in zdravnik sta bila tako presenečena, da sploh nista mogla ust odpreti. Najbolj sta se čudila Lecoqu. Ta se Je bil med borbo na vrstu ves premenil. V boju je namreč izgubil vlasuljo in prilepljeno brado. Zdaj se je videlo, da je krepak, čeden človek, energičnega izraza in črnih las. Na vratu je imel krvavečo rano. »Ta lopov mi je strgal vlasuljo in brado in zato sem se vam moral pokazati tak, kakršen sem v resnici. Moj pravi obraz poznajo le tri osebe. Moram biti pač previden, ker je polno ljudi, ki bi me radi poslali na drugi svet.« Na to se je Lecoq obrnil do Ro-belota in mu pokazal svojo rano na vratu. »Ti si se hotel z menoj z nožem pogovoriti. No, o tem se bova že še drugod pomenila. Zdaj povej, čemu si se priplazil na vrt?« Robelot je povesil oči, a ni ničesar odgovoril. Zdravnik, ki je mislil, da ima pri Robelotu kaj več veljave, je ponovil detektivovo vprašanje na kar je Robelot po kratkem premišljevanju rekel: -Krasti sem hotel.« »Krasti? Kaj pa?« .»Sam ne vem, kaj; kar bi bil pač dobil«« >Le nikar ne govori tako bedasto. Kdor se splazi čez zid na tuje posestvo, ta stori to s popolnoma določnim namenom. Kaj si torej hotel ukrasti?« »Nekaj teh redkih rož, ki so na vrtu.« »Z nožem, kaj ne,« se je ponor-čeval detektiv. »Lonce sem rabil in rože . . .« »Nehaj! Tak človek, ki kupuje zemljišča in jih plačuje z gotovim denarjem, ne krade loncev za rože.« i Lecoq je Plantatu in zdravniku povedal, da izroči Robelota drugi dan orožnikom in je prosil, naj mu Plantat odpre trdno klet. V to je spravil Robelota. Plantat se je med tem spomnil, kaj je v županovi hiši namigaval Robelotu in je zdaj tudi uganil, čemu se je Robelot hotel splaziti v njegovo hišo. »Vi s*e mi rešili življenje,« je rekel detektivu in mu segel v roko. •»V županovi hiši sem Robelotu nekoliko preveč povedal in hotel me je kratkim potom spraviti iz življenja, da bi ne mogel še kaj povedati. Hvala vam torej gospod Lecoq. »Zahvalili se mi boste lahko pozneje, ko bom imel boljšo pravico do vaše hvaležnosti, kakor sedaj,« je pomembno rekel detektiv. Tud; doktor Geudron je podal detektivu roko in mu s toplimi besedami izrazil svoje občudovanje. »Sam s seboj še nisem zadovoljen,« je dejal Lecoq. »Krivda grofa Tremoreia je pač brezdvomna, toda zdai je rešiti vprašanje, kaj ga je pripravilo do tega, da je svojo ženo umoril in poskusil ustvariti mnenje, da je tudi on sam umorjen.« »Morda je bil svoje žene naveličan in kdo ve kako zaljubljen v kako drugo,« je menil zdravnik. mu obvestilo, da o kapitulaciji črnogorske armade ne more biti govora. Vse kar se je o tem pisalo, so le izmišljotine sovražnega časopisja, ki naj bi diskreditirale kralja Nikito. Združenje avstrijskih in bolgarskih čet pred Dračem. Iz Sofije poročajo: Bolgarske čete, ki so zasedle Elbasan prodirajo proti Draču, da se združijo s K6-vessovo armado, od katere so oddaljene le še 2 dni hoda. Zapovednik bolgarskih čet je general Todorov. Srbske čete v Albaniji. Atene, 15. februarja. (Kor. urad.) Listi poročajo* Srbski oddelki, ki so operirali pri Tirani in Elbasanu, so prekoračili v Epiru grško mejo ter so se podali v Santi Ouaranta, kjer so se vkrcali na Krf. Obnovitev železniške zveze Bitoli-Florina. Atene, 15. februarja. (Kor. ur.) Listi poročajo: Prefekt v Florini se pogaja z bitoljskim bolgarskim pre- »V takem slučaju,« je dejal detektiv, »se moški svoje žene lahko izlepa otrese« in je ni treba umoriti. »Če pa ima samo žena premoženje, mož pa ničesar?i« »»Poizvedoval sem tudi v tem oziru,« je pojasnil Lecoq »in sem dognal, da je imel grof še pred nekaj dnevi svojega lastnega denarja 300.000 frankov. To je vse, kar mu je ostalo njegovega nekdaj več milijonov zfiašajočega premoženja. Vrh tega mu je grofica v ženitovanj-ski pogodbi zapisala 500.000 frankov. Od obresti takega premoženja tudi razvajen in zahteven človek lahko še ugt>dno živi.« Vsi so se zamislili in nekaj časa je vladala v sobi tako popolna tiho-ta, da se je slišalo še dihanje vsakega posameznika. Končno ie detektiv uprl vprašajoč pogled na očeta Plan-tata in nekako Sepetaje rekel: »Čut mi pravi, da je treba nagibe izvršenemu umoru iskati v preteklosti. Kdo ve, če ni grofa in grofico združil kak zločin, ki sta ga skupno storila. 2e od začetka preiskovanja sem imel ta vtis, potrdile so mi ga razne okolnosti in morda se ne motim, da je bil posredovalec ali sokrivec ta Robelot, ki je hotel gospoda Ptantata umoriti in ki ga imamo zdaj v kleti zaprtega.« (Dalje priboUnJlC* Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 16. februarja 1916. 37. slev. fektom o obnovitvi železniške zveze Fmorina - Bitolj. Srbska skupština v Nlzzi? Švicarski listi poročajo: Srbska skupština se zbere v Nizzi začetkom meseca marca. Zborovala bo v poslopju tamkajšnje opere. Kralj Peter je sklicanje skupštine Že odobril. JASNOST V ROMUNSKI POLI-TIKL Iz Bukarešte poročajo: »Ziuva« pišeiPerijoda kohsanja romunske politike se nagiba koncu. Odbila Je odločilna ura, kajti ena izmed vojujočih se velesil zahteva točna pojasnila o politiki Romunije Politika Romunije ostane nespremenjena. Budimpeštanski »A Vilay« javlja iz Bukarešte. Ministrski predsednik Bratianu je izjavil italijanskemu poslaniku s posebnim poudarkom, da ostane politika Romunije neizpreme-njena. Romunija ostane v oboroženi nevtralnosti, dokler je eksistenčni interesi ne prisilijo k intervenciji. Nabori romunskih vojaških obve-zancev letnika 1918. Iz Berlina poročajo: Tukajšnje romunsko poslaništvo poživlja ro- munske podanike letnika 1919. da pridejo 21. februarja k naboru. Romunski rezervisti zapuščalo Solun. Curiti, 15. februarja. Listi poročajo iz Soluna: Romunski rezervisti, ki se nahajajo v Solunu, so dobili povelje, da se takoj vrnejo v domovino. Dijaški nemiri v Romuniji. Bukarešta, 14. februarja. (Kor. urad.) Tukajšnje dijaštvo Je proglasilo splošni štrajk v znak simpatije s tovariši na univerzi v Jassvju. četverozveza hoče zasesti Atene? Nemški listi poročajo iz Aten: Poslaniki centralnih držav zapustijo Atene radi tega, ker namerava četverozveza grško glavno mesto zasesti. Grška in Bolgarija. Bukareški »Journal des Bal- kans« poroča: Bolgarska vlada se je obrnila na grški kabinet s prošnjo, da naj precizira svoje stališče. Pred svojim odhodom je konferiral Rado-slavov z grškim poslanikom Naumom, ki Je izjavil, da bo ostala Grška tudi v slučaju bolgarske ofenzive proti Solunu nevtralna. Vojna z Rusijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. 15. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. V vzhodni Galiciji živahnejše delovanje sovražnih letalcev, toda brez uspeha. Severozapadno Tamo-pola je neki nemški letalec strmoglavil rusko letalo na tla. Letalca sta mrtva. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hote r, i ml. NEMŠKO URADNO POROČILO Berlin, 15. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Položaj je v splošnem neizpre-menjen. Na fronti armade generala grofa Bothmeria so se vršili živahni artiljerijski boji. Pri Grobli ob Sere-tu severozapadno Tamopola je sestrelil nemški bojni letalec ruski aeroplan. Pilot in opazovalec sta mrtva. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 12. februarja. V odseku pri Rigi so obstreljevali Nemci naše strelske jarke ob Dvini s težkimi minami. V poziciji pri Dvinsku je trajal boj za posest vdrtine, ki je nastala vsled eksplozije naših min, ves dan ter se končal nam v prilog. Po živahnem streljanju smo zasedli vas Gar-bunovko (6 kilometrov južno od Iluksta). V bližini Svetenskega jezera hudi boji z bombami. Pri čeme-rinu (med Rovnom in Luckom) je sovražnik od časa do časa silno obstreljeval od nas zasedeni vrh. V Galiciji se je trudil sovražnik, da bi nas vrgel iz višinske pozicije, ki smo jo imeli zasedeno pri Cebrovu (23 km zapadno od Tarnopola). S prav velikimi izgubami se mu je to posrečilo; eden naših starih slavnih polkov pa ga je takoj z drznim protinapadom prepodil z višine. Pri tej višini dobljeni vjetniki potrjujejo, da je naša artiljerija sovražniku prizadejala prav velike izgube. V noči na 12. februar je poskusil sovražnik, višino pri Cebrovu zopet vzeti. Tri obupne protinapade je izvršil, vse pa smo z velikimi izgubami za sovražnika odbili. Brez datuma. V odseku pri Rigi v pokrajini Olaj - Berzeminde živahen artiljerijski boj. Naša artiljerija je provzročila pri sovražniku v bližini Oajerja (4 kilometre jugozapadno od Ikskila) eksplozijo. V bližini Jakobštata so poskusili nemški oddelki, približati se našim jarkom zapadno od Livenhofa. naši oddelki pa so jih vrsrli s protinapadom nazaj. V odseku pri Dvinsku ogenj pušk. najbolj živahen pri Ilukstu. kjer so metali.Nemci ročne granate s strupenimi plini. Poskus Nemcev, obkoliti vas Gabunovko, ki smo jo bili ravnokar zavzeli, je naš ogenj z dveh strani odbil. Iz Vzhodne Galicije. Iz onih krajev Vzhodne Galicije, ki jih imajo Rusi zasedene poročajo: Pokrajina med rekama Stripo in Se-retom je popolnoma opustošena. Prebivalstvo je zbežalo. Vzhodna pokraiina ob Seretu ni toliko trpela. Od mest je Husiatin skoraj popolnoma uničen in Trembovla do polovice pogorela. Med jesenskimi boji je posebno trpelo mesto Czortkov. Prebivalstvo iz Husiatina je zbežalo v zapadni smeri, iz Trembovle je zbežal le majhen del prebivalstva. Mesto Tarnopol, kjer uraduje ruski gubernator, je popolnoma nepoškodovano. Samo Sokolski dom in neka pravoslavna cerkev sta poškodovana. Posle župana vodi bivši državni poslanec Mihalovskij. Novi nabori na Ruskem. Mornariški minister je iredil nove nabore vseh popolnoma odpuščenih do 45. leta. Tudi vsi [ >jenci mornariških vzgojevališč se : pokličejo. Proti Nemcem v Rusiji. Vlada je razgnala nemško kmečko kolonijo Romershof, ustanovljeno od barona Sieversa. Koloniste so deportirali in njih posestvo konfiscirali. Enako se je zgodilo tudi v Kav-kaziji. Ameriški denar za Rusijo. Velike ruske banke imaio na razpolago dve ameriški ponudbi za posojilo po 300 milijonov rubljev, eno proti zastavi ruskih železniških vozov, drugo proti zastavi železniških obligacij. Zapadno boječe. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin. 15. februarja. (Kor. ur.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan: * Zapadno bojišče. Jugovzhodno od Ypresa so osvojile naše čete po izdatni pripravi z artiljerijo in ognjem metalcev min približno 800 m angleških pozicij. Velik del posadke sovražnih Jarkov ie padel. En častnik in neka] tucatov mož so vjeti. Ob cesti Lens - Bethu-ne smo po uspešni razstrelitvi zasedli rob neke vdrtine. Sovražnik Je nadaljeval obstreljevanje Lensa In predmestij. Južno od Somme so sledili brezuspešnim francoskim z ročnimi granatami izvršenim napadom (juti do pozne noči trajajoči artiljerijski boji. Severozapadno od Reimsa *o ostali francoski napadalni poskusi i plinom brezuspešni. y ChampagnL je sledil po močni artiljerijski pripravi slaboten napad proti naši novi poziciji severozapadno od Tahure. Odbili smo ga z lahkoto. Vzhodno Mase živahen ogenj proti naši fronti med Flabas in Ornes. Ponočni protinapad Francozov se je pred pozicijo, ki smo jo jim pri Oberseptu iztrgali, ponesrečil. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 13. februarja popoldne. Severno od Vie sur Aisne Je razpršila naša artiljerija nekaj sovražnih skupin, ki so prodirale proti našim žičnim oviram. Severo - vzhodno od Soissonsa so mogli Nemci vsled bombardiranja dospeti do našega strelskega jarka v okolici ceste v Crony. Protinapad jih Je kmalu zopet vrgel nazaj. Sovražnik je pustil mrtve na bojišču. Tudi smo jih nekaj vjeii, med njimi nekega častnika. M ChMnpagRi, v pokrajini severovzhodno od Butte de Mesnfl so včeraj zvečer in ponoči petkrat zapored izvršili protinapade na strelske jarke, ki smo Jih bili prej vseli; vse poskuse smo zavrnili. V Lotaringljl delovanje obeh artiljerij v odseku pri Reilkmu in v gozdu Parrov. Ravno tam je nas ogenj uničil več sovražnih poizvedovalnih oddelkov. 15. februarja sveče r. V Artoisu je bil dan omembe vreden vsled cele vrste nemških napadov od višine 140 do ceste iz Neuvilla v La Folie. Zjutraj je bil prvi poskus zapadno od višine 140 brezuspešen. — Popoldne je napadel sovražnik po silnem obstreljevanju naših pozicij štiri razne točke naše fronte. Tri napade je naš zaporni ogenj in ogenj naše pehote gladko zadržal. Tekom četrtega napada se je posrečilo sovražniku, vdreti v naš jarek prve črte zapadno od višine 140. S takojšnjim protinapadom, ki mu je prizadejal občutne izgube mrtvih in ranjenih, smo ga zopet prepodili iz jarka. Neko nemško letalo, ki je bilo zadeto od naših baterij, je padlo vzhodno od Oivenchvja goreče na tla. Južno od Friseja se je ponesrečil neki napad z ročnimi granatami na naše utrdbe. Vzhodno od Oise smo obstreljevali sovražne okope pri Fortenovu. Med Soissonsom in Reimsom je bila nemška artiljerija posebno delavna v odsekih Soissons. Chassemv in Pompelle. Naš zaporni ogenj je zadržal delovanje infanteri-je med pripravami. V Champagni smo v neki posamezni bitki med cesto iz Navarina in iz St. Sonpleta vjeli nekaj sovražnikov. Vzhodno od ceste iz Tahura v Somme Py se je sovražnik vstalil v nekaterih delih naših eksponiranih jarkov. V Argo-nih uničevalen ogenj na sovražne okope severno od Four de Parisa. V Zgornji Alzaciji smo zadržali sovražni nanad vzhodno od Seppoisa z ognjem svoje artiljerije. Belgijsko poročilo. 13. februarja. Zelo hudo artiljerijsko delovanje v odseku Pix-muiden in na delu fronte, ki se razteza severno od te fronte. Da se maščujemo za obstreljevanje krajev, kjer stanuje civilno prebivalstvo, ki se je izvršilo zadnje dni iz letal, so naši letalci zadnjo noč uspešno napadli letališče Ghistelles ter tam provzročili požar. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 13. februarja. Tekom pretekle noči smo zažgali vzhodno od Hullucha mino ter zasedli brez izgub vdrtino. Cez dan precejšnje obojestransko artiljerijsko delovanje pri Buthuillu, pri Hohenzollernredouti in pri Cuinchvju in Armentieresu. Sovražnik je obstreljeval naše strelske jarke pri Hoogu in severno od tam. Pri Ypresu precejšnje delovanje letalcev. Novi angleški vpoklici. Ta teden pričakujejo v Angliji vpoklic 15 skupin neoženjenih re-krutov lorda Derbvja. Kraljevska odredba kliče vse neoženjene pod zastave, Is:očasni napad na vseh frontah? Zastopnik lista »Giornale d' Ita-lia« je imel pogovor z Briandom. ki je izrazil nado, da bo Italija vztrajala do konca. Ugoden položaj Nemčije mora omajati istočasno napad na vseh frontah. Angleški polkovnik Repington pravi v »Timesu«: Posamezne vojaške akcije ne morejo imeti nikakega odločilnega vpliva na splošni položaj, samo na vseh frontah paralelno započeta ofenziva more dati odločilen rezultat, ako jo bo podpirala ogromna artiljerijska priprava z uporabo velikanskih množin municije. Belgija in londonska pogodba. Belgijska vlada je baje še vedno odločena, da ne pristopi londonski porrodbi, ki prepoveduje separatni mir. Ententna konferenca v Parizu. Prve dni meseca marca se sestane v Parizu konferenca entente. Italijo bedo zastopali veleposlanik Tittoni, general Porro in drž. podtajnik general Dallilio. Splošno ne prisojajo tej konferenci niti francoski niti italijanski listi velike važnosti. Angleška zbornica. Angleška zbornica je bila včeraj zopet otvor jena s prestol nim govorom, ki naglasa simpatije med zavezniki in pomnožitev virov za bro-dovje in vojsko. Proti Nemcem v Kanadi Amsterdamski listi poročajo, da so kanadski vojaki v Galgarvju napadli nemške trgovine ter neki veliki hotel demolirali. Neko zborovanje v mestni hiši v Berlinu v Onta-riju (Kanada) je sklenilo, zaprositi občinski svet za izpremembo imena Anglija In Norveška. Iz. Amsterdama: Anglija je naznanila norveškim paroplovntm podjetnikom, da bo vsem onim podjetjem prepovedala, dobivati premog v angleških pristaniščih, katerih ladje bi pristajale v nemških pristaniščih ali takih nevtralnih pristaniščih, ki so z Nemčijo v trgovskih stikih. Enak korak bo storila Anglija tudi na Švedskem. Boji naf* morju. Angleška križarka »Arethusa« izgubljena. London, 14. februarja (Kor. ur.) Križarka »Arethusa« je zadela ob vzhodni obali ob mino. Sodi se, da je križarka popolnoma izgubljena. Kakih 10 mož posadke je utonilo. Lahi* a križarka »Arethusa« je bila zgrajena leta 1913, obsega 3560 ton ter je oborožena pri posadki 400 mož z 2 topoma kalibra 152 in 6 topovi kalibra 102 cm. Dolga je bila 125 m, široka 119 m in je segala v vodo 4*1 m. Stroji so imeli 37.000 konjskih sil.Vozila je križarka 30 milj na uro. »Admiral Charner«. Izguba ladje »Admiral Charner« se potrjuje. V bližini sirijske obali so našli plav s 15 mornarji, od katerih je živel samo še eden, ki je povedal, da je bila križarka 8. t. m. ob 7. zjutraj torpedirana in da se je v par n inutah potopila, ne da bi bila mogla spustiti v morje Čolne. »Appam«. Državni departement je sedaj definitivno proglasil »Appam« za pomorski vojni plen. Izmišljeno. Berolin, 15. februarja. (Kor. u.) Zadnje dni so se ponovno razširjala v sovražnem časopisju (vir Reuter) poročila o potopitvi neke velike nemške voine ladje v Kattegatu. K temu sporočajo Wolffovemu uradu z merodajnega mesta, da so vse take vesti prosto izmišljene. Obrekovanje podmorskih čolnov. Berolin, 15. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Angleški tiskovni urad naznanja 5. februarja poročilo kapitana dne 2. decembra od nekega nemškega podmorskega čolna potopljenega transportnega pamika za čete »Commodore«, v katerem trdi ta. da je videl na podmorskem čolnu, ki je priplul ob strani ladje, da sta bili pripravljeni nemška in avstro - ogrska vojna zastava, da razobesi to ali ono zastavo, kakršne narodnosti bi bil parnik. Kakor izvemo z merodajne strani, gre za eno navadnih angleških izmišljotin, ki naj služi, kakor več drugih francosko - angleških poročil podobne vsebine pač v to, da bi Italija mislila, da so nemški podmorski čolni potopili italijanske ladje. Oboroženi pamiki. »Times« poročajo iz Washingto-na. da je bil ameriški državni departement neuradno obveščen od Anglije in Italije, da bi občutili nepripo-znanje pravice oboroževati trgovske parnike, zelo mučno. Državni departement še ni prišel do odločitve. Turška vojna. TURSKO URADNO POROĆILO. 14. februarja. Fronta v Iraku. Dognalo se je, da je sovražnik vsled uspešnega napada naših čet 7. januarja dopoldne svoje taborišče pri Batihi, vzhodno od Korne zapustil. 500 mrtvih je ostalo na bojišču. Nadalje smo v zasedi obkolili ravno tam neki manjši oddelek in ga popolnoma uničili. Pri nekem drugem napadu pri Suhelšijuhu med Korno in Nasrijo je imel sovražnik težke izgube. Tudi neki angleški politični agent je bil ranjen. Na dveh točkah smo prisilili sovražne čete, ki so imele v okolici svoje taborišče in so prišle na pomoč, da so se umaknile, pri čemer so pustile na mestu mnogo mrtvih. Pri Felahiji in Kut el Amari nobenih izprememb. — Kav-k a z i j a. Boji prednjih straž v cen-trumu so silnejši ter so se v zadnjem času raztegnili do eksponiranih pozicij. S svojimi protinapadi smo zadržali sovražne napade. Dve ruski letali smo s svojim ognjem poškodovali in lih prisilili, da sta se spustili na tia. Sicer nič novega. V Mezopotamiji. V »Petit Parisienu« pravi polkovnik Rousset, da je položaj Angležev v Mezopotamiji vsled poplav Tigrisa in vstaje Beduinov skoro kritičen. Morda hočejo priti Rusi Angležem po ovinku preko Perzije na pomoč, kar bi razložilo tudi dej* stvo, da so se niske operacije in njih ofenziva v Kavkaziji ustavile. Razširjenje brambne dolžnosti v Turčiji. Turška vlada je predložila zbornici zakonski načrt, ki razširja brambno dolžnost do 50. leta. Oprostitev s plačilom takse se utesni. V Egiptu. Iz Kaira poročajo, da vlada prav energično likvidira avstrijske, ogrske in nemške firme v Egiptu. Vjeti turški poslanik v Perziji. Iz Teherana poročajo: Ruska vlada je odredila, da se spravi turški poslanik v Perziji, ki je bil skupaj z Avstrijci pri Keredži od neke ruske patrulje vjet, v Baku in od tam skozi Rusijo v Turčijo. Avstrijski vojaški ataše in drugi vjetniki pridejo kot vojni vjetniki v Rusijo. Turška zbornica. Zbornica se bavi z izprememb-o ustave. Izprememba se tiče pravice vladarja, razpustiti zbornico in ustavo tolmačiti. Vladarjeve pravice se močno razširijo. Proračunski zakon daje vladi pravico, uvesti užitnino na cigaretni papir, vžigalice, karte, sladkor, petrolej, čaj in kavo ter zvišati užitnino na špirit. Doslej je Turčija pri centralnih državah sklenila predujmov za 21,613.816 funtov (ca. 470 milijonov kron). K temu je dodati še 20 milijonov in 1,240.000 funtov, ki jih bo vlada najela v Nemčiji, tako da bo znašalo posojilo pri centralnih državah v kratkem okroglo 1 milijardo kron. Sporazum med Ameriko In Nemčijo. Glasovi ameriških listov dado sklepati vedno z večjo gotovostjo, da je prišlo do sporazuma med obema vladama vsaj v glavnih točkah. Do končnega formuliranja sporazuma pa bo preteklo še nekaj časa. Angliji prijazno časopisje vehementno napada vlado Zedinjenih držav ter pravi, da je prihodnji korak Amerike lahko prepoved izvoza orožja in municije. »Times« poročajo iz VVashing-tona, da se je kabinet Zedinjenih držav včeraj posvetoval o nemški spomenici glede oboroženih trgovskih ladij. AMERIŠKA NOTA AVSTRIJI. Preko Švice poročajo: Ameriški veleposlanik Penfield je dne 12. februarja izročil noto v znani zadevi »Petrolita«. Nota se omejuje na to, da popisuje stanje, kakršno se kaže po poročilu kapitana ladje »Petro-lit« ter vljudno želi pojasnil o resničnih dogodkih. S tem so vsa poročila angleških in ameriških listov, ki govore o ostrih zahtevah ameriške vlade, ovržena. Baje je »Petrolit« ustavil neki avstrijski podmorski čoln v Sredozemskem morju in prisilil ladjo, da mu je oddala petroleja in živil. Kazne politične vrti, = Zedinjenje čeških strank. Iz-vrševalni odbor Češke narodno socijalne stranke je v svoji nedeljski seji v Pragi sklenil resolucijo, ki pozdravlja ustanovitev češke Narodne stranke ter odobrava dogovor sklenjen med češkimi naprednimi meščanskimi strankami ter narodno-socijalno stranko. Resolucija pravi: Narodnosocijalna stranka osnuje pridržujoč si svojo samostojnost sploh posebno pa svoje samostojno delovanje na socijalnem in gospodarskem polju, z narodno stranko skupen izvrševalni odbor v svrho vodstva češke državne in deželne politike ter žrtvuje temu skupnemu eksekutivnemu odboru svoje samostojno odločanje v narodnih in političnih vprašanjih.« = Konference rusofilskih Poljakov. V Lausanne se vršijo te dni po-vetovanja rusofilskih poljskih politikov, katerih se udeležujejo m. dr. poslanec v ruski dumi Dmovvski in Varšave, avstrijski državnozborski poslanec grof Skarbek, knez Vitold Czartorvski, znani publicist Seyda iz Poznanja. = Kritični položaj v Švici. »Ber-ner Bund«, glasilo švicarske vlade objavlja na uvodnem mestu članek, v katerem konstatira, da se nasprot-stvo med nemškimi in romanskimi Švicarji vedno bolj poostruje. Romanskega dela prebivalstva se je polastila razburjenost, ki grozi imeti resne posledice za celo deželo. Članek opozarja zlasti na dogodke v Lausanne, na sklep neke francoske pobožne družbe, ki poživlja švicarske vojake k uporu, na očitanje, da nemški sodržavljani niso nevtralni. V nemškem delu Švice narašča ogorčenje nad temi dogodki. Švici se bližalo dnevi nairesnejše krize in 37. štev. .^Lomrsife nlfcROD0, dne 16. februarja i»i6 Stran d. [reba je naglih ukrepov, da se resna »evarnost zaduši v zarodku. Edino [redstvo je, da se polasti državnega -mila močna roka in da se Švici državljani združijo v eni sami lisli: ostati Švicarji in skrbeti, da izide Švica iz svetovnega meteža ne-skodovana in srečnejša. = Garrison proti VVilsonu. Voj-mlnister Garrison je pričel poto-anje skozi Zedinjene države, da Lgitira proti Wilsonu. Hrvatski sabor. Seje dne 15. t. m. se je udeležil tudi bivši hrvatski minister, iz France vrnivši se grof Pejacevich. Sa-?or je nadaljeval razpravo o poroči-regnikolarne deputacije glede malega grba. Posl. Wilder je z ozirom ia članek, ki ga je proti njemu priučila »Hrvatska« obžaloval, da izrablja majhna stranka vojni čas za ienuncijacije. Ogrski državni zbor. Pri razpravi o izrednih poobla-ttflih vlade za časa vojne, je posl. ;zaghy zatrjeval, da so vladne napake in opustitve največ krive, da je iastala velika draginja živil. Govor-hik je razpravljal o kupčijah, ki so Ijih banke delale z živili in pribil, da Išo tudi banke mnogo krive draginje. Ministrski predsednik grof Tisza he pojasnil, da je doslej preskrbeti l^npo ogrskih invalidov, katero šte-ilo se bo pa še dosti pomnožilo. V brvi vrsti se bodo izvežbali za indu-| !ne delavce. Dalje je Tisza ponosni!, kaj je vlada preskrbela za pri-Jnjo žetev ter razložil, da ie vsled tega zmanjkalo masti, ker se je koru-7i porabila večinoma za armado in ItoreJ ni bilo z njo mogoče rediti pra-: ev. Bolgarski brali m Dunaja. Pri svečanem obedu v Schon-brnmnj je izrekel cesar Franc Jožef raslednjc napitnico na kralja Ferdinanda bolgarskega: »Z iskrenim veseljem Dozdravljam V. V. kar najcenejše kot prijatelja in zvestega zaveznika. Z Menoj vred pozdravija-io Moji narodi Vaše Veličanstvo kot zmagovitega najvišjega vojnega go-fpoda junaške bolgarske armade, kot [presvetlega nositelja s skupno prelito krvjo utrjenega prijateljstva, ki eže naše države tem ožje, ker ne emelji le na skupnosti interesov7, temveč tudi na vzaiemni simpatiji in spoštovanju. Naj blagoslovi Vsega-r.;ogoČn; naše zastave tudi v bodoče in naj gre lepa dežela, ki Časti v V. V. svojega modrega vladarja, iz velikanskega borenja današnjih dni cve-: čemu razvoju in trami. zavarova-: i, srečni bodočnosti naproti. V tej radi dvigam Svojo čašo na zdravje V. V. Ni. Veličanstvo, bolgarski kralj živ i! Kralj Ferdinand se je zahvalil v prisrčnih besedah predvsem za pozdrav in za podelitev maršalske palice, ki mu je dragocen dekaz očetovske miTosti. zavezniške zvestobe in rriznama. »Naj srremTja božji blagoslov avstro - ogrske in zavezniške zastave v teh resnih časih, ko se bo-~ mo proti hidri sovražnikov za svo- 3 eksistenco ter za svobodo sveta, jokfer ne izvofujemo trajnega častnega miru, ki nas bo od^kodoval za ^rinešene Ogromne žrtve ter nam vsem omogočil sr^čno b'?goslovlje-ro bodočnosti Kra!i Ferdinand je napil cesarju Francu Jožefu svojemu ?~esvetlemu zavezniku in očetovemu prijatelju. i iz wmnm o Da bi poslali pokionstveno deflacijo na Dunaj, poziva Tržačane [] Cittadino di Trieste«. Pravi, da je Trst pod Avstrijo 534 let in pod Av-^rijo se je krasno razvil. Vse me-Janstvo bi z veseljem pozdravilo zvedbo sorožene misli. Promocija. Na češkem vseučilišču v Pragi je promoviral doktor-em prava g. Ernest Š t r p i n iz Dra-:;uča v Istri. Za mrtve sta bila razglašena Pudolf Skomina in Ivan Skomina, oba iz Gradišča pri Renčah. Poroko se je, da jih je snežna plast podala lansko zimo v Karpatih Sedaj sta pisala svojim starišem. da sta rava v ruskem vjetništvu. Ta vest »e stnri^e seveda zelo razveselila. Mihcel Lipičer iz Šmartna v Br-,;h. sedaj etapski bataljon 416, 3. totnija. poljska pošta 330. išče svo-io ženo Katarno in svojo mater, o katerih ne ve nič, dasi je prašal po jih tudi že preko Švice. Ako bi kdo ka] vedrT. naj mu sporoči. iDsvinskl grad.tItalijani so torej -okOnJalHu^rdevinski erad. Iz kakega vzroka neki? V gradu ni bilo nobenega človeka razven upravitelja, grad stoji za fronto, v bližini ni nikakih topov; zakaj so torej porušili ta obmorski kras? Radovedni smo, če se bo kaj zgražal d' Annunzio radi porušenja devinskega gradu, katerega dobro pozna, ker je bil tam dvakrat v gosteh, ko se je vračal iz >neodrešenega« Trsta v Italijo. Grad je v svojem sedanjem stanju zidan okoli mogočnega stolpa, ki je iz četrtega ali petega stoletja. Grad ima za seboj staro zgodovino, tekom dolgih stoletij je pretrpel mnogo, bil razdejan pa zopet sezidan in okoli niega ie spletenih polno povesti in pravljic. Okoli leta 1100 je prišel grad v last gospodov Tybein, iz česar bi tudi izviralo ime kraja, ta rod je izumrl leta 1399, na kar je dobila grad družina Wallsee, ki je izumrla leta 1472. Cesar Friderik III. je podelil grad družini lioffer, zadnji tega rodu je imel dve hčeri, katerih jedna je poročila grofa de la Torre, grofa Thur-na, v kateri družini je ostal grad na pol last na pol v upravi, dokler ga ni končno kupil odd cesarja Leopolda I. jeden grofov Thurnov leta 166Q. Otrok za otrokom so podedovali grad, princ Friderik Hohenlohe-\Valdenburg - SchiMingsfurst, ga je nrodal pred 10 leti princu Thurn-Taxisu, sedanjemu lastniku. Prihodnji lastnik bo mlaiši sin, ki je sedaj na fronti. — škoda je velikanska. Sedai stoji še stolp. Ako bi Italijani še dalje obstreljevali grad in ako zadenejo stolp, potem bo res podrto vse skupaj in ponosni grad velika razvalina. Železniška zveza Dalmacije z noranjiml deželami. Poslancem dr. Ivčeviču. dr. Dulibiču. Biankiniju in dr. Ziliottu ie v razgovoru o dalmatinskem železniškem vprašanju rekel vojni minister Krobatin, da je prepričan, da bo kar najhitreje mogoče izdelana železniška zveza Dalmacije z notranjimi deželami preko Hrvatske. Krompir iz ruske Poljske za Dalmacijo. Zupanu v Splitu Petriču sc ie posrećio, da se :e pogodil in nakupil v Lubinu v ruski Poljski za »Zadružno zvezo« sto vagonov kromnirja. Guverner v Lubinu je dovoli izvoz te zaloge. Kdo ka5 ve? Karal Proč pri k. u. k. Ftappen - Ac«:stenz. 7ug 14. in St. Mihael ob Leoben (?ta;e~sko). prosi obvestila o svo'Lh starijih, ki fth je ob začetku vojne z Ttal'jo pustil doma v Martenjaku nri Kozpp«. žn-nanHa Koisko pri noric1'. Ooe je Lorenc D?vanzo. mati Marija Da-vanzo. Poirreš^ se Ciril S'*^m'na nešec, tržaškega pešpolka št. 97.. 3. storže ;n sicer že od 15. vinotoka L 1014. Kdor bi kaj vedel o niem. nai to h\a-eovoji proti leni na^ra^' snoroeiti njetrovemu ©čelu Ivanu Skomin^, pn. sestftflra na rtrafffšč« ?t. 103 p. Renče pri Por'ci. Primorko. Prebivalstvu! S čudovito pripravi'enostjo in z dvnim navdušemem se je vse od7\\Vo klicu, ki smo ga pred nekaterimi te M izdali na prebivalstvo monarhne, nai bi dalo vojni upravi na razpolag nie kovinske predmete, ki iih ima in jih lahko poereša. Usneh patriotskega nabiranja kovin za vojno je daleč md-krilil celo najsmelejše pričakovrirrje. Srčna dolšnost nam je, da izre. mo vsemu prebivalstvu za to svojo naj-iskrenejšo zahvalo v imenu domovine, kateri se ni treba ban orožniški ritmojster Franc Perli a u z. — Odlikovani vobkl. Narednik 17. pešpolka Franc Likar je dobil srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje; enoletni prostovoljec nadlovec 7. lovskega bataljona Karel Č e r n e je dobil sre-brno hrabrostno svetinjo I. razreda. Srebrno hrrbrostno svetinjo IT. razreda so dob!li: Ferdinand 2 a g a r, Jakob Miloš in Marko P l e s e c, vsi 7. lovskefra bataljona. — Odl'kovanjh pri S7. pešpolku. Zlato hrabrostno kolajno so dobili: rezervni častniški namestnik Avgust Dolinšek. četovodja Ivan Jelenko in desetnik Franc Barbei: veliko srebrno hrabrostno svetinjo so dobili: poročnik Friderik Heller, rezervni prano; jak Jože Grilz, Leon Heller in Juri i Ufflcfc, črnovojniŠki praporščak Hugon Evers, štabni narednik Ivan Rozman, četovodje Anton Čo-bal, Ignacij Kune, Martin Lang, Anton Pctclinšek, Roman Urnaut, Josip Žgank. rezervni četovodja Ivan Ur-Icp, enoletnik Feliks Trstenjak, desetniki: Jurij Sekirnik, Anton Fohn, Anton Kokol. Vincencij Mam. Franc Matko, Ivan Požin. Helijodor Ternik, Ivan VidoviČ, Franc Zibert, pešci: Ivan Cvetko, Ivan Olažar, Jakob Ga-brijan, Franc Lesnikar, Josip Pukl, Jaroslav Tunovvskv. Malo srebrno hrabrostno svetinjo je dobilo znova 48 mož 87. pešpolka. — Odlikovanja Rdečega križa. Častno znamenje II. razreda z vojno dekoracijo so dobili: Ivan Cerne v Št. Petru na Krasu; dr. H 6 g 1 e r v Ljubljani; župnik Franc Hir-sche v Radečah; dr. Ko n vali n-ka v Toplicah; okrajni glavar dr. M a t h i a s v Krškem; okrajni glavar Merk v Kočevju; ravnatelj Pauer v Zagorju; dr. Pregel v Ljubliani; okrajni glavar baron baron Rechbach v Novem mestu; okrajni glavar S c h i t n I k v Kranju; profesor dr. pl. V a I e n t a v Ljubljani in zdravnik dr. Z a j c v Št Petru. — Za čmovojn. praporščaka sta imenovana za čas vojne pri čmovoj. okrajnem poveljstvu št. 26 Škerbinc Viljem in Smole Maks. — Pod orožje poklicani občinski predstojniki in svetovalci morajo, kakor smo že objavili, nastopiti svojo vojaško službo dne 21. februarja. V smislu posebne naredbe c. kr. domobranskega ministrstva, bodo oproščeni le oni občinski predstojniki, ki so občinske posle dosedaj 4 izključno sami vodili in katerih ne more nadomeščati za čas vojne kak član občinskega odbora, ki ni vojaški obvezanec. — Naknadna prebiranja se bodo vršila tudi za pisarniško pomožno osobje pri političnih okrajnih oblastnijah. — Za spodnještajerske črnovoj-nlke. Oni črnovojniki, ki sc imajo dne 21. februarja zglasiti k vojaški službi v Mariboru in pripadajo glasom svojega črnovojniškega legiti-niacijskega lista k skupni arma-d i, ne bodo prezentirani v Mariboru, temveč v Hodah pri Mariboru (poleg kolodvora). Odpeljejo se naj torej naravnost tja. — Za slepe vojake. Deželnemu odboru so poslali nadalje darove za nameravani deželni zavod za slepe: dr. Julij Dereani, okrožni zdravnik v Kamniku, 20 K; černe Marija, mesarica in posestnica v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 85, 20 K; sestri Mat-tanovič 6 K; nju služkinja Benedičič 2 K; po upravništvu »Slovenca«: župni urad v Ambrusu 38 K, M. Smerke, trgovka na Jezici, izkupiček od prodanega »Slovenca« 40 K, županstvo Vrhnika mesto venca pokojnemu Fr. Povšetu 20 K; po deželnemu poslancu K. Skulja lesna zadruga v Dolenji vasi 27 K; neimenovan iz Cermošnjic 9 K; č. g. župnik Stazinski, Primskovo pri Kranju, 40 K; učiteljstvo dekliške šole v Kamnrku 10 K; Lud. Jutraš, Milan Makar in Franc Šaler v Metliki 20 kron; katol. slov. izobražev. društvo v Črnomlju 100 K čistega dobička od igre »Junaške Blejke«; upravni-štvo »Slovenskega Naroda« iz listove zbirke 10 K; Oskar Dev, c. kr. okrajni sodnik v Kranju 265 K kot polovico čistega dobička dobrodelnega koncerta v korist oslepelim vojakom in goriškim beguncem; Ciril Dolenc, ravnatelj deželne prisilne delavnice. 10 K. Bog plačaj! — Spomladansko obdelanje polja. 5. armadno poveljstvo je sporazumno z deželno vlado odredilo sledeče: V posameznih okrajnih glavarstvih — izvzemši Kranj in Radovljico, ki sta v območju sosedne armade — se spomladanska posetev kolikor možno pospeši s sodelovanjem žnnanov, žetvenih komisij in sličnih činiteljev. Vsakemu glavarstvu se dodeli posetveni Častnik, ki posreduje pri dodelitvi vojaštva za obdelovanje polja ter obvešča vojaško poveljstvo (odd. O.) o poteku teh del. Delovanje posetvenega častnika mora biti v vednem stiku z županstvi ter žetvenimi komisijami ter mora biti o vseh stvareh vsestransko obveščen in noučen. Dobava vojaških delavskih moči kakor tudi potrebnih voz se izvrši brezn!?čno: za mih prehranile v skrbi armada. Vno-števajoč okoliščine, se bodo tudi vojni vjetniki norabni za t?ka dela. 7a LJrHiano in oko!:eo je določenih 400 konji, da se opravijo spomlpdan-ska posetvena in druga dela. Če bi se prebivalstvo branilo delati., ga je lahko z orožmštvom k temu prisiliti, oziroma nai vas pomaga pri poljskem delu sosednji vasi. Posebno je skrbeti za to, da se pridelki po nepotrebnem ne poškodujefo; vsaka kvar nai se naznani armndnemu poveljstvu (odd. O.), ki bo nroti krivcu z vso strogostjo nastopilo. Kar manjka še semenskega žita. se ga bo dobilo pri zavodu za promet z žitom ob času vojske al' pa pri poljedelskem ministrstvu. Potrebno množino semenskega žita naj dožene poset-veni častnik, ki naj predloži tozadevni izkaz 5. armadnemu poveljstvu (odd. O.) Ker se bliža pomlad, ie treba vse priprave pospešiti, da bo imel trud tudi svoj uspeh. Potrebna pojasnila daje mestni gospodarski urad. — Poraba primorskih beguncev za pofiedelska ^e'a- Z neke strani se je sporočilo, naj bi se begunci s Primorskega porabili za poljedelska dela. Pri tem pridejo v poštev begunci, ki so nastanjeni izven Kranjske v skupnih barakah in ki pripadajo poljedelskemu stanu. Primorski begunci kmečkega stanu, ki žive na Kranjskem, bodo pa itak lahko dobili med nami primernega dela in posla. Političnim oblastem je naročeno, naj doženo, ali bi se nameravana poraba teh beguncev rzplačala, oziroma če so posamezni posestniki pripravljeni in v stanu, prevzeti moške in ženske delavne moči morda tudi z njih otroci v popolno oskrbo, odnosno, če se jim morejo preskrbeti posebna bivališča. Tozadevna pojasnila daje mestni gosoodarsk! urad. — Zamena iarega žita z ozimnim. Vsled ministrske odredbe morajo vsi kmetovalci, ki imajo lepo jaro pšenico ali rž in bi jo sicer oddali v mlin, oddati isto zavodu za promet z žitom ob času vojne, ki jim bo v zameno dal ozimno pšenico in rž. Potrebna pojasnila dajejo županstva, oziroma mestni gospodarstveni urad. — Oddaja volov za obdelovanje pofja. 5. armadno poveljstvo (odd. Q.) namerava oddati prebivalstvu večje število vetov za obdelovanje polja pod določenimi pogoji. Vole, ki so sedaj v precej slabem stanju, bi bilo takoj prevzeti in jih zlasti sprva skrbno negovati ter jih zopet s svojimi sredstvi spraviti na noge. Za najnujnejšo potrebo bi se dobili tudi morda vprežni vozovi. Kdor torej rabi vole za obdelovanje polja, naj se še tekom .tega tedna zglasi pri svojem okrajnem glavarstvu, oziroma županstvu (v Ljubljani v mestnem gospodarskem uradu.) — Nabava raznih predmetov za c. In kr. vojsko. C. in kr. vojno mi-, nistrstvo nabavi meseca maja 1916 razne predmete, med drugimi: sukno in vojaške oblačilne predmete iz sukna, ovratne preveze, motvoze za signalne piščalke, tornistre iz telečje kože poljsko - sive barve, usnjene jermene za čevlje, stremena, različne gumbe, poljske steklenice, skodelice, piščalke, bučke, varnostne igle, krtače za lase in glavnike, razne druge krtače, beležnice s svinčniki itd. Ponudbe s potrebnimi vzorci je poslati skupno v enem zavitku najkasneje do 29. februarja 1916 13. oddelku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Odškodninski zahtevki v vojnem okolišu. Često se dogaja, da se pri višjih poveljstvih vojnega območja prijavljajo mnog trat pretirani odškodninski zahtevki za pro-vzročeno škodo. Ta poveljstva imajo vsled svojih operativnih agend toliko posla, da se ne morejo ukvarjati s silno zamudnimi komisijonalni-mi obravnavami. Potek teh obravnav je redoma — če je sploh mogoč . — brezuspešen in to posebno v krajih, katere je sovražnik začasno zasedel. Da se torej tem poveljstvom ne dela nepotrebnega posla, se je političnim oblastvom naročilo, občinstvo poučiti, da se taki zahtevki za odškodnino po zakonu o vojnih dajatvah naznanjajo pristojnemu županstvu, in sicer samo v onih slučajih, v katerih ni bila škoda poravnana od doticnega voiaSkesra oddelka, oziroma oblastva. V smislu § 33 zakona o vojnih dajatvah bo potem županstvo škodo cenilo in vse spise odstopilo pristojni politični oblasti v rešit ev. — Nove krušne karte. S Štajerskega pišejo: Nove krušne karte, na katere se more kupiti vsaka dva tedna le 1 kilogram moke, medtem ko se morajo ostali odrezki porabiti za nakup kruha, so bile vpeljane tn.di v nekaterih večjih občinah na Spodnjem Štnierskem. Pokazalo pa se je skoro, da je ta uvedba popolnoma neumestna, kajti prebivalstvo si peče v teh krajin kruh doma in če bi moralo kruh pri peku kupovati, bi s tem ne bilo ničesar doseženo, kakor večji izdatki za vsakega posameznika, ne glede na to, da peki v teh krajih niti nimajo dovolj obsežnih obratov in zadostnih delavnih moči. da bi naenkrat preskrbovali vse prebivalstvo s kruhom. Mariborsko okrajno glavarstvo je vse to že uvidelo in je pri cesarski namestnic v Gradcu izposlovalo, da so bile te nove krušne nakaznice v mariborskem okraju odpravljene, tako da veljajo tam zopet stare nakaznice, na katere se more kupiti moka a I i na kruh. Želeti bi bilo, da bi mariborskemu okrajnemu glavarstvu sledilo tudi celisko in ptujsko. — Ž«vi!a na Sedmo^raškem. Pred par dnevi je dospel jako verodostojen gospod s Sedmograškega (Hermannstadta) v Ljubljano in je prinesel nekoliko živil seboj. Kruh iz čiste (brez primesi) bele moke št. 4 stane tam štruca, velika, kakor dve naši, 44 vin., bolj mala, podobna eni mali naši, iz take meke, kot so mlečne žemlje, stane 20 vin. komad. Dve čedni, prekajeni in kuhani svinjski krači, staneta na gostilni obe 2 K 10 vin. Sveži špeh je po 4 K in prekajeni po 5 K kilogram: neke boljše vrste sir. podoben našim safaladam, samo malo večji, stane 90 vin. kos. — Pisec teh vrstic je imel te reči v rokah, torej ni pretirana stvar, ampak dokazuje, da so cene živilom na Sedmograškem še vedno nizke. Kaj pa pri nas? — Predčasne mature na srednjih šolah. »Fremdenblatt« poroča: Me-rodajni krogi uvažujejo, ali bi ne kazalo letos odrediti mature na srednjih šolah že za maj. oziroma že za konec aprila. Svrha teh zgodnih matur bi bila ta, da bi v vojake poklicani dijaki mogli nastopiti svojo vojaško službo že z enoletniško pravico. Poduk v ostalih razredih srednjih šol bo trajal, kakor običajno, do srede julija. — Šolske vesti. Za suplentinjo v Rovtah je imenovana Rafaela Pavlica; za provizorično učiteljico v Naklem Josipina Grom; za suplentink) na Vrhniki Ana K a v s. — Na sestanku kmetskih učiteljev v Ljubljani, ki se je vrši! dne 10. februarja v hotelu »Uniotic, se ie razmotrivalo vprašanje o združitvi kmetijskih korporacij, podružnic in zadrug, katera misel se je sprožila na zadnjem občnem zboru kmetijske družbe v Ljubljani. Poudarjalo se je od strani udeležencev, da je želeti konsolkliranje kmetijskih organizacij, da se pa društva, osnovana na različnih zakonskih temeljih, ne bodo dala združiti. Organizacije, ki nr-so vznikle iz kmetskih potreb in katerim manjka bistvenih pogojev za nadaljnji razvoj, naj se raje opuste in delo obrača na hvaležnejŠe organizacije. Izmed pridobitnih zadrug naj se pospešujejo le tiste, ki ustrezajo našim gospodarskim potrebam in ki kot pridobitna podjetja uspešno napredujejo, izpopolni naj se po vojni podrobna organizacija kmetijske družbe po deželi, ker je ta organizacija vdomačena in ker ima nasproti podobnim ustanovam razne prednosti za našo deželo, zlasti odkar se je izvršila njena reorganizacija. »Kmetovalec < naj postane strokovno glasilo kmetijskih učiteljev, naj pridobiva stalne sotrudnike in naj objavlja strokovne spise načeloma s podpisom avtorjev. — Opomba uredništva: Tako se glasi komunike, ki je bil izdan o tem sestanku kmetijskih učiteljev: sklepi tega sestanka pa so tako splošni, da si moramo že pridržati pravico, jih o svojem času natančneje premotriti. — Muzejsko društvo za Kranjsko je imelo snoči občni zbor. ki ga je otvoril predsednik ravnatelj dr. M a n t u a n i naglasajoč. da se H društvu posrečilo tudi v preteklem vojnem letu vzdrževati kulturno delo. Spomnil se je umrlih članov dr. Ane S c h i f f r e r j e v e na Dunaju, msg. prof. Antona Zupančiča v Ljubljani, veletrgovca Ferdinanda S o u v a n a v Ljubljani, župnika Frana Kadunca v Ljubljani, pre-paratorja Frana Dobo v seka. ki je padel v Bosni, prof. Friderika Zakelja v Ljubljani, ravnatelja prof. Luke P i n t a r j a v Ljubljani, prof. Izidorja M o d i c a , ki je padel na laski fronti in ces. svetnika Frana Povšeta. katerih spomin so počastili člani s tem, da so se dvignili S sedežev. Iz nadaljnjega predsednikovega poročila je važno.da upa društvo dobiti letos od naučnega ministrstvi; podporo. Dr. Gvidon Sajo-V! c je podal namesto k vojaški službi vpoklicanega tajnika gesp. dr. O m c r z e tajniško poročilo. Poleg dru^e^a je omenil izročitev diplome, izdelane od umetnic gdč. Marije Novakove in Anice Zupančcve, dvornemu svetnika g. Fr. L e v c u in vlad. svetniku prof. Ferd. S e i d 1 u. Odlikovani so bili prof. Ferdinand S c i d 1 z naslovom vladnega svetnika in pristanišni kapitan Fran VVilfan z vitežkim križcem Franc .Tožcfovega reda. Dvorni svetnik g. Fr. L e v e c je bil izvoljen za častnega meščana ljubljanskega. Prof. dr. B. Z a r n i k je bil imenovan za rednega vseučihške-:a profesorja v Carigradu. Posebno pozornost je obračal odbor na glasilo -Carniola ter na knjižnico. V znanstvenem stiku je bilo društvo s 119 znanstvenimi družbami, med njimi 50 inozemskimi. Ustanovila se je dijaška čitalnica za dijake zadnjih 2 letnikov srednjih šol ter je za dijake odprta .'krat na teden po 2 uri in sicer posebej za gojenke c. kr. ženskega učiteljišča in mestnega dekliškega liceja in za dijake učiteljišča, obeh drž. gimnazij m realke. P edavanje se je priredilo samo eno poljudno znanstveno dr. Borisa Zamika. Izreče se njemu in mestnemu magistratu za prepustitev dvorane zahvala. Zbiranje za Valvazorjevo .spominsko ploščo je ma'one ponehalo in tudi ptacijski odsek ni mogel delovati, kakor je želel. Krive so razmere. Dne 31. decembra 1915 je imelo društvo 5 častnih članov, 2 dopisujoča člana in 301 rednega člana. Med letom je izstopilo 11 članov, umrlo 8 članov, pristopilo pa 14 članov; 24 članov je v vojni službi, 2 sta padla. Posebna zahvala se izreče deželne-IHU odboru za podporo. Gospod prof. dr. Sajovic je podal nadalje tudi poročilo o blagajniškem stanju društva. V preteklem letu je imelo muzejsko društvo 5316 K 96 v dohodkov ter 5027 K 95 v izdatkov, med temi 3389 K 88 v za »Carniolo<'. Premoženje izkazuje pri aktivih 288 K 11 v primanjkljaia 2488 K 74 v. Proračun izkazuje 3908 K 11 v dohodkov in 4313 K 85 v izdatkov. Fond za iz-|o dela Flora carniohcat« znaša do sedaj 2609 K 28 v in je naložen v Mestni hranilnici ljubljanski. Na predlog revizorja £..PoSIov. Naroda«. Najden je bil koc. Dobi se v Zeleni jami štev. 89. 2reban«e razredne loterije. (3. razreJ, 1 dan.) 40.000 K dobi 28.249. m.OOO K dobi 100.410. 10.000 K dobi 49.405. Po 5000 K dobe* 11.135, 49.426, 106.719. Po 2000 K dobe 15.7», 26.369, 30.187, 41.515, 73.809. 0 538, 105.407. Po 1000 K dobe 376. 13.068, 17.651, 32.278, 40.301, 41.900, 14.640, 5*21°. 59.561, 66.495, 66.561. 70.373, 80.104. 92.751. 0.^.517. 108.726 V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke C i u h a <5c J e s i h , »Pod Trančo* vzliudno javljata p. n. občinstvu, da ostrme trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svo?o naklonjenost do 7opetne otvoritve. * Razpuščeno sokolsko društvo. Praška namestnija je razpustila sokolsko društvo v £ičaneh pri Pragi. * Zap'emena turška imetja. Italijanska vlada ie odredila zaplembo vseh nosestev in premoženj, kar jih :majo turški državljani v Italiji. * Zveza svobodomiselcev za Češko. Dne II. novembra 1914. je češko namestništvo razpustilo zvezo svobodomiselcev za Češko in vse njene podružnice in ministrstvo no-t ran jih del jc to odobrilo. Proti tem odločbam se je zveza pritožila na dr- ::vno sodišče, kjer ie bila 15. t. m. zadevna razprava. Sodba se razglasi v četrtek. * Socijalnodemokratični ženski km Od i. 1911. do 1914. so bili v \vstriji v iako mnogih krajih ženska zborovanja, »ženski dnevi« : ki so manifestirala za žensko volilno pravico. L. 1915. ni bilo takih priredb, pač pa pripravljajo socijalni demo- . • je letos take manifestacije. Ženki dnevi se bodo vršili od 12. do 36. marca povsod v Avstriji. * Kavarna — 150 metrov pod ^ernlto. V rudokopu Orangesberg na mčkem je rudniško vodstvo dalo raviti 150 metrov pod zemljo — arno. kjer dobe rudarji lahko tu-ii ledi. Kavarna je 14 metrov dolga n 5 metrov široka in razsvetljuje jo ,r»o žarnic. Vpeljana je tudi električna kurjava. V tej kavarni se zbirajo •^od zemljo zaposleni rudarji opol-Ine. * Moških manjka. Ogrski listi avliajo, da se je po nekaterih madžarskih vaseh razširila govorica, da >odo imeli ogrski samci po posebni 'Ministrski naredbi pravico, vzeti več ^ena. največ pet. Kdo je raznese! to govorico, se ni dalo dognati. Dejstvo e pa, da se je jako mnogo žensk lasilo pri okrajnem oblastvu in je lovesno protestiralo proti tej mini-trski naredbi. * Nevarna prijateljica vojakov. Hivša služkinja Ida Krautnicz v Be-rolinu Je že od avgusta lanskega leta ;.ivcla od tega, kar je ukradla vojakom. Nastavljala se je vojakom, jim lala piti in ko so zadremali, jih je okradla ter pobegnila. Vojak, ki se mu je tako zgodilo, je to nevarno prijateljico vojakov zalotil v neki kavarni, ko je napajala drugega vojaka, ter io izročil policiji. * Mlada ubijalce. V Oersdorfu na nemškem Štajerskem sta dva po 17 in 18 let stara fanta napadla posestnika Mayerjaf ki se Je nekoliko pijan vračal domov. Vrgla sta ga ob tla, ga suvala z nožem in ma zlomila nogo in dve rebri. Sele zjutraj so našli ljudje težko poškodovanega Mayerja in ga spravili v bolnico v Gradec, kjer je pa mož kmalu potem umrl. Mlada ubijalca so že zaprli. * Nemško knjffOtritvo v vojni Naravno je, da je vojna selo vplivala na izdajanje knjig iu to v vseh deiehth, Prod vojno eo Ne»o| po- vprečno izdali na leto 36.000 knjig, torej veliko več kakor Angleži in Francozi, a zdaj je zavladala suša. Izhajajo skoro same knjige o vojni, a to blago ni dosti prida. Zlasti občuti nemško knjigotrštvo posledico vojne v tem oziru, da je ustavljen skoro ves izvoz knjig. Pred vojno je šlo povprek na leto za 51 milijonov mark knjig iz Nemčije v inozemstvo m sicer v Avstrijo za 20 milijonov, v za 7 milijonov v Švico, za 5 milijonov v Rusijo, za 3 milijone na Francijo m za dva milijona na Angleško. * Voiak s krogljo v srcu. Na sestanku dunajskih zdravnikov je predstavil dr. Fuhrmann nekega vojaka s Spodnjega Štajerskega, katerega je zadela na Doberdobski planoti italijanska kroglja naravnost v srce, kjer je obtičala. Rana se je zacelila in vojak sploh ne čuti več, da mu tiči kroglja v srcu. Na sestanku se je razvila živahna debata, ali je treba krogljo z ozirom na možnost, da bi pozneje enkrat vendar le ogrožala vojakovo življenje, odstraniti ali ne. Večina zdravniKov se je izrekla proti operaciji in vojak bo odšel s krogljo v srcu kot invalid, pa za lahko delo nopolnoma sposoben v domovino. * Kubelikov koncert brez Kube-Hka bi se bd skoraj vršil v Plznu. Koncertna dvorana je bila namreč že dolgo pred začetkom koncerta tako prenapolnjena, da je policijski komisar postavil k vratom poslopja straže, ki niso mele riokgar pustiti v hišo. Med tem je ura koncerta že odbila, ne da bi bil Kubelik nastopil. Občinstvo je postajalo nemirno, prireditelji so ohupavali. Končno se je stvar pojasnila. Kubelik je bil prišel Pravočasno, toda stražnik, ki je stal ">red vrati, ga ni hotel spustiti v poslopje, češ, da je strogo prepovedano. Še le intervencija pri službujočem policijskem komisarju je pomagala in Kubelik ie s četrturno zamudo pričel svoi koncert. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za zavod za v vojni oslepele vojake: Neimenovana služkinja iz Liub-:ane 4 K in Davorin Šetinc, trgovec z Vrhnike 50 K. mesto venca na krsto prijatelju Ignaciju Kesslerju. — j ^kupaj 54 K. Za Ciril - Metodovo družbo: Dr. Dereani iz Gorice. 20 K, mesto venca na krsto gosp. Fabčiču: Ne- i :menovana druža s Trate pri Škofii Loki 20 K (za skoro pozabljeno Ciril - Metodovo družba) in Ivan Poč iz Polja 2 . Skupaj 42 kron. Srčna hvala! Danafnj list obsega 6 stran!. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. I astnina in tisk »Narodne tiskarne«. Sanatorij Zlata svetinja Berolin, Pariz, Rim itd. KaJbelJSe kcim. tijtito za lideloje / O. Sey<0 StrlUrjcTi ,1lca7. V* J. Zn zobozdravnik, Moravska Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju ie dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj te torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba jzpričala, da je v resnici dobra in ta je: Jforespondenca. U s^rho korespondence se 5«// Seznaniti 27letni štabni naredni^ j mladenko 17—25 let Cenjene ponudbe s sliko naj blagovolila poslati na upravn. „S^v, /Haroda" pod štfro »Srečna bodot, nostl569" 569 fajnost zajamčena* Kupini sfflfilŠCI za vilo v tivolski okolici ali pa hišo z vrtom (6 sob), ki bi bila po ceni in prn pravna za prezidavo. — Fr. Mulec. Oartenstadt St. Peter 19 bel flraz. 56a Pcdpisani Franc Lassov&efc, čevljarski mojster in njegova soproga Marija Lamovšek, preklicujevas tem vse žaljive besede, ki sva jih govorila slede gospoda Vlnkota Vojevlča, h snega posestnika in njegove gospe soproge, ter se jima zahvaljujeva, da sta nama odpustila in odstopila od kazenske obtožbe. 58C V Ljubljani, 15. febr. 1916. Franc Lamovšek, Marija Lamovšek, na Tri&akl cesti ste v. 11. i I S ■ V soboto 19. februaria: 9 Darrlt Gteiglsr v veseloigri ! Dvojnik IH! Raz v en tega nor disk a senzacijska drama. Prihodnji teden Revelis li. z Waldemat* Psilandrom. v deželnem gledališču. Ob 7. i« *|,9. uri zvečer. - Pod masko. - - Slika is iivljeaja w 3 dejanjih — V glavni vlogi JU ta Nielsen. Kamilo, vzgojitelj prinčev. Izborna veseloigra v 2 dejanjih. — t—rf% T glavni vlogi. Jutri v četrtek: „VERA". Roman nesrečne matera ▼ 4 dej. V glav. vlogi Oidnn 37. 5tcv. •&IOVČNSKI NAKOU% a™ februarja iS»l6, Stran 5. telicm gospa ■_ Potrti globoke žalosti naznanjajo podpisan! vsem sorodnikom, prijalo znancem tužno vest, da je njih ljubljena mati, tašča in stara mati, Viljemina Merk dvornega svetaika vdova v torek, dne 15. februarja 1916, ob 9. uri dopoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 77. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki drage nam pokojnice se bodo dne 17. februarja t. 1. v Kranju blagoslovili, nato prepeljali v Ljubljano, v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, dne 17. t m. ob S. uri popoldne iznova blagoslovili in nato istotam položili v rodbinski grobnici k večnemu počitku. 574 KRANJ, dne 15. februarja 1916. Emil Merk, c. i. kr. major v p. p. 5t. 9, Oton Merk, c. kr. okrajni nad-komisar, Viljemina Mendllk, Berta dr. Gregorlćava, otroci. — A-ia Merk, roj. Omersa, Jostnina Merk, roj. I ackner, sinahl. — Viktor Mendllk, dr. Viktor firegorić, okrožni zdravnik, zeta. — Vsi vnuki In vnukinje. Brez posebnega obvestila. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da ie Bog Vsegamogočni izvolil našega preljubega soproga, očeta, sina, svaka, brata in strica, gospoda Antona Peterlina ml. trgovca, posestnika in gostilničar]a danes ponoči ob 1. uri, po kratki mučni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere, v starosti 52 let, poklicati k Sebi boljše življenje. Pog leb nepozabnega rajnkega se vrši jutri v četrtek, dne 17. t. m. ob pol 11. un dopoldne v Robu Štev. 2 na ondotno lamo pokopališče. Zadušnice se bodo darovale tam. Bodi mu blag spomin! t5$e£: NA ROBU, dne 16. februarja 1916. Mestni pogrebni zavod. Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse Izraženo srčno sočutje in časteče spremstvo k zadnjemu počitku naše preljube soproge in dobre mamice, gospe 3©$lpinc S'*JaK izrekam tem potom vsem ljubim in dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa vsem ljubeznjivim darovalcem lepih vencev, svojo najiskre- nejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 16. svečana 1916. Žalujoči Filip Bizjak z otroci. Zahvala. Glnjena radi tolikega sočutja za časa dolgotrajne bolezni, rad? tola- žilnih besed zadnje dni velikega trpljenja in radi tako številnega spremstva na zadnji poti mojega nepozabnega soproga 579 Ivana Josipa Fabčiča izrekam vsem prizadetim p. n. Goričankam in Goričanom ter zastopstvu tukajšnjih tiskarjev svojo najiskrenejšo zahvalo. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našegn iskrenoljubljenega, dobrega soproga, oz. očeta, brata, strica, nečaka in svaka, gospoda Ignacija Kesslerja trgovca v Ljubljani izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi slavnemu trgovskemu društvu .Merkur* za korporativno udeležbo pri pogrebu, p. t magistr. uradništvu z blagorodnim gospod, ravnateljem dr Miliutin Zamikom na čelu, gg. trgovcem iz Ljubljane, častitim damam za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu, darovateljem krasnega cvetja in sploh vsem, ki so počastili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti. V LJUBLJANI, dne 16. februarja 1916. Žalujoči ostali. za takoi se išče: dve sobi in kuhinja eventueno tudi vrt za stalno stranko. 578 Ponudbe pod „R. B. 578u na upravn. »Slov. Naroda«. LJUBLJANA, 16. februarja 1916. Rezi Fabčič. za drčo, svež ali suh, v vsaki množini, proti plačilo v gotovini In takojšnji dobavi so Išče. Ponudbe franko drvni k Gori-Časi3, oziroma postaja Medvode na papirnico Gorisane, pošta Medvode, Kranjsko. 573 Tužnim srcem in bolestjo v duši javljamo prežalostno vest, da nam je nad vse ljubljeni oče, oziroma tast in ded, gospod van Šutej st. M\m m\i M vsakih kart! Samo pri meni se dobi šartljeva moka znamka „3basin". Samo 1 zavitek rabite za en šartelj, ne da porabite kaj sladkorja, kvasa in več dr u "h reči. 1 zavitek stane SSmO K 1'30. Po pošti se pošilja samo po povzetju najmanj 3 zavitke. Pri pošiljatvi denarja naprej se nič ne računa za ovoj. Toraj naročite obratno pri razpošilalnci š*rtli. moke 7namka »l ha s in«. IVAN UREKV Ljubljana, Streliftka ulica 22. (Prej v Borov-ljah—Koroško.) 563 V Novem mesta pa Glavnem trgu se prodasta dve *epi • ■ • v« po zelo ugodnih pogodb, v hišah se nahajajo velike prodajalne z dvema portaloma. ena teh hiš je popolnoma nova, moderno sezidana in Še 8 let da. ka prosta, hiše so za vsako veliko trgovino pripravne. Natančna pojasnila dasta gospoda Paučič in Kopač v Novem mesto. 4ss popolnoma vešča tudi v brzojavu išče Službe. Ponudbe pod „posta 564" na uprav. »Slov. Naroda«. 564 s parletno odvetniško in sodno prakso, zmožen deloma tudi solicitatorskih del, išče mesta s t. marcem. Ponudbe pod K 100 565 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 565 Opremljeno 567 tionounnie V Kamniku, z 2 sobama in pripadki f&T se odda s 1. majem. ~^B9 K;e, pove uprav. »Slovensk Naroda«. Kupim eno aH dvonadstropno v mestu ali prav blizu. 566 Ponudbe pod „kupčija 566" do 28. t. m. na uprav. »Slov. Naroda«. KONJ okoli 16 pesti visok, star 7 let kakor tudi napol pokrita kočija v dobrem ^tanu SO proda- — Več se poizve v LJubljani, Karlovska cesta it. 11. 570 |^ Na prodaj ima "VB bpinje za kuho brinjevca v poljubnih množinah, — po nitki ceni, — tvrdka Ivan lelačin v Ljubljani. 478 Kolinska tovarna išče z daljšo prakso, ki je vajena slov. in ne m-k. korespondence, samostojno. — Prosijo se samo resne ponudbe, z navedbo plače, ne začetnice. 554 Sprejmem cipijenta v svojo odvetniško pisarno. Prednost imajo gospodje, ki imajo sodno in že nekaj odvetniške prakse. Vstop takoj ali po dogovoru. Dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani. M veleindustrijalec danes, dne 14. svečana ob 10 url dopoldne, sprejemsi sv. zakramente, po kratki in mučni bolezni, v starosti 77 let mirno preminul v Gospodu. Zemski ostanki nepozabnega nam pokojnika se bodo v sredo dne 16. febr. ob polu 4. uri popoldne blagoslovil« v hiši žalosti, Mažuraničev trg St. 9, ter prenesli na pokopališče, v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek 17. febr. ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi sv. Marka. Večni mu pokoj! ZAGREBU, 14. februarja 1916. Ivan in Anton, sinovi. — Marici Schwelger roj. SnteJ, Kitica Koder roj. ŠoteJ. Margareta Margetič roj. Šutej, Slavici Bazianec roj. Šote], hčerke. — Janko Schveiger, Anton Ksder, Josip Margetić, Matej Bazianec, zeti. — Jolka Šotej roj, lertević, snaha. — Janko. Slavko. Drage, Vlado, Ivica, Marjan in Zvonko, vnuki. — Drajica, Vida, Jelka, Ivka, SUvici, Marica, Anici in Stcfica, vnukinje. Prodaja VINA Ravnateljstvo nadbiskupskih posestev v Zagrebu, Vlaška ulica štev. 75, 383 proto okoli 1000 hektolitrov vino iz leta 1915 in jedno manjšo množino iz leta 1913 in 1914. — Reflektanti naj se obrnejo na gori označeno ravnateljstvo. i* ■ Anton Rathkolb mornariški podčastnic Alojzija Čučnik *y$m poročena w«tC* % Ljubljani, dne t5. februarja t$t6. 582 Gradec. Jtostanjevica. 89 4 12HD Stran o. .SLOVENSKI NAHOD*, dne 16. februarja 1916. 37. šiev Telefon tftev. 10. Lota 1S7S. nttMttlJMa MalUa aeMakoi stavbiiska irolli t 144 Stavbno podjetništvo i pisarna za arhitekturo in stavbno tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. Ugodna prilika za prodajo! Kupi se vsaka množina loja, neužitnega olja vsake vrste, tudi pokvarjeno olje (izvzemši mineralno olje), vsaka druga maščoba, ki se rabi samo v tehnične svrhe, kakor pokvarjeno maslo itd. Natančne ponudbe z vzorci in z označbo maščobe naj se naslovijo z navedbo najnižiih cen na 539 Podružnico LjufcijansKe kreditne Danke v Trstu. mi sil parfumerija, fotografična manufaktura itd. I Obiasfveia koBceiilosiraei prsdaia sfruiev. Ustanovljena ieta 1897. Snte-n Kar>e Ljabljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. A. & E SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10 specijalno trgovino pletenin, tr^otaž in perila priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo n sicer: nogavice, gamaše, doko iemce, snežne kučme, rokavice, žilcgrelce, svitene, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, celina, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. Popolne opreme 274 ega perila v zaSogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom O. J. Hamann LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. Ustanovljeno 1866. Perilo lastnega izdelka. Vizitflice in kuverte s firmo išče službe pri kakem krojaškemu mojstru. Naslov pove uprav. .Slov. Naroda. 534 Lep lokal ▼ Kolodvorski ulici z 2 izložbenima oknoma S*F" 66 odda tako), mi (Prej je bila pisarna »B emrn-Amerika.) Vpraša se pri fotografu Hovftek« 48 HA IZBIRO pošilja tudi na deželo K asne BLUZE 2652 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo. Soiukovlno, momie predme.e Zelo solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar Livbliana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah b: in krstni opravi. :: 1 kg praske gniati......K 7*60 1 „ prekajen kare Ia . . . . „ 7*60 I „ praške sa'ami......„ 6'00 1 potiske salami.....„ 6*60 1 „ krakovskih gajatnlh salami „ 7*40 1 „ mortadela salami • • • , „ 7*20 1 ff pariških salami.....„ 7*20 1 „ debrecinskih salami . . . 7 20 1 klobas (ietraice) . . . . „ 720 1 „ tirolskih salami ....... 6*80 I M bronš viških salami . . • * 5*00 1 „ gothaških salami ...... 8*20 I „ mesence........, 8*20 1 p prekajene«;a govejega jezika850 1 par draždansk. tečnih klobasic K —'55 razpošilja po povzetju v pošt. zavojih I 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. IZ70Z pratklb gn aiif M. Kohn, 552 Praua - Žižkov, Havličkova ulica št. 16. I. Gonoktein. 3 Najnovejše izkušeno sredstvo proti akutnemu kroničnemu kapavcu (tripetju.) belemu toku, cystitidi, črevesnemu in mehurnemu katarju 1. t. d. Brez vbrizgavanja. O Gonoktetnu piše: .Časopis če škihzdravn i kov leta 1912. štev. 14.' Eno izmed mnogih sredstev, ki ga lahko toplo priporočamo v resnični praksi je takozvani Gonoktein. Spaja v tebi vsa dobra svojstva in prekaša vsa druga sredstva. Gonoktein ovira s svojim bakcerid-nim delovanjem nadaljevanje vnetnega procesa v zadnjem delu sečne oevi, kakor tudi pojave komplikacij. V slučajih, ki smo jih mi imeli, preiskušali smo tudi vodo, ter nismo opazili niti najmanjih sledov draženja ledvic, a bolniki se nikoli niso pritoževali, da jih boli na lumbalni strani. Dobro spričevalo temu antigonoro-iku daje tudi okolnost, da so bolniki, opazivši, kako je sobolnikom odleglo, sami zahtevali, da dobe ta preparat. Zahtevajte literaturo in prospekt. Dobi se v vseh večjih lekarnah. Skatljica K 5 —. Ljubljana: Lekarna „Trnkoxcy" Zagreb : Lok m „Sslvstsr" S. Mlt-tslbsck, Jslsćicev trg. Proizvaja: Farmakološko - kemični laboratorij „HERA- Praga - Vrstice 552. BobavatelJ vofasfs ministrstvi la priporoča „Narodna tiskarna". Preselitev razpošiljalnice „Sartljeve moke". Slavnemu obč nstvu in vsem svojim cenjenim naročnikom vljudno naznanjam, da sem radi boljšega poštnega in železniškega] prometa bil primoran preseliti SVSfO Razposilla'nico „Sartljeve moke" znamka ,?!hasin" v L]ubijsnof SfpeSiska ulica 22. Vsak moj cenjeni naročnik, ki je do danes naročil pri meni »Šart-Mevo moko znamka Ibasin", je bi gotovo popolnoma zadovoljen. V ta dokaz je vsakemu na razpolago več 100 priporočilnih pisem. Dovoljujem se tem potom prositi slavno občinstvo in vse moje stare cenj. naročnike za mnoge številna naročila. Potruditi se hočem, da bodem vsem naročilom točno in v popolno zadovoljnost mojih odjemalcev ustregel. 562 Se priporočam s spoštovanjem IVAN USEK, razpošiljalnica šartljeve moke, ■ Ljubljana, Streliška ulica 22. i Uradniško hranilno društvo v gradcu. 0*»<£fc>*-*i kredit in dolgoroka uradnikom, profesorjem, učiteljem, nnairovljencem 1. t. d. ob nalngodnejših pogojih, takoj izplačljiva. Bočni presnimi do 240 K. NI kakih predstroškov I Hranilne vloge od vsakogar z dnevnifa cbrestovanjern brez rentnega davka po 5* KI 0 0 in eb 6Cdis&7sem cd?oved*em roku. ^Jf 2 0 Vloge: 7,009.000 S. Jamstvo v deležih: 15,&p.c00 K. Število članov 65j0. Več v razvid h! Tiskovine in poštne položnice zastonj. Pojasnila dae brezplačno vsak ponedeMek in petek med !/23 in V24 popoldne: Josip Kosem v Ljub!fani. Krakovski nasip št. 22. i, Priporočamo najnovejše zemljevide naslednjih Freylagovo: Sev. Francosko in Belgijsko 9, Zapadno Rusko . . . - . ,, Avsiro-ogrskega Primorja f, Romunsko Avsirrsko- in Nemško Ruskih obmejnih pokrajin ■ ■ i9 Srbsko •■■■•■■■« ,, Perzijsko in Afganistansko Dardanelsko ...... „ Egipta, Palestine in Arabije HoJzIovo: Splošno rusko bojišče • . • c ceno po ooiti 1-20 1-30 1-20 1-30 1-20 1-30 1a20 1-30 1-20 1-30 1-50 1-60 —60 —-70 —•80 —-90 —•80 —-90 1-20 1-30 Pošilja se le prati gotovini v naprej ali pa po povzetja. NARODNA KNJIGARNA 0 Lili!« Prešernova uliea št. 7. .jubljanska kreditna banka v Ljubljani ii Delniška glavnica 8,000.000 kron. n Stritarjeva ulioa štev. 2 Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na atasfttftee in na tekočI račna in jih obrestuje po 4-V*0/« *■•*»" PHporoča nakup srečk x« S. razred V^e. kr. avstrijske Žrebanje asom Som s-a-sas-esel Cene za posestnike srečk prejšnjega rasreeo: Cena sa '/i srečke B *•>—, '/i srssks -4 i Cene za novo vstopi vse Isjreleei 1/1 meka a 110- Vt sveske K 00»-, 1/4 sreeke B B0>—. srn a*»a< B 1% POntnino od vlof na kojiiioo plača banka toma. v vsak sMavaa, Uvrtaleje ee teeae la s^kalaataele. 16