| 507 | GEODETSKI VESTNIK | 65/4 | UVODNIK | EDITORIAL Anka Lisec glavna in odgovorna urednica | Editor-in-chief NAVDIHUJOČE INSPIRING Dragi bralci in bralke Geodetskega vestnika! Navdihujoče je prebirati vsebino letošnje praznične decembrske številke! Prinaša mnogo kakovostnih prispevkov iz znanosti in stroke, pa tudi poročila z zanimivih strokovnih in društvenih dogodkov. Upam, da boste v zimskih dneh našli čas za njeno listanje. Verjamem, da se bo za vsakogar našlo kaj zanimivega. V prvi številki Geodetskega vestnika letnika 2014, ko sem prevzela vlogo glavne in odgovorne urednice, sem s kančkom negotovosti pisala o »prvih korakih«. Z veseljem ugotavljam, da je Geodetski vestnik ohranil in celo okrepil vlogo medija za deljenje najnovejših raziskovalnih dognanj, razvojnih dosežkov in novosti v stroki – tako v Sloveniji kot tudi širše v mednarodnem prostoru. Mednarodna vpetost revije je v dobi globalizacije in internacionalizacije izrednega pomena, saj se v sodobnem svetu vse pogosteje srečujemo z družbenimi izzivi, ki niso omejeni na eno državo, regijo. Naj jih omenim le nekaj: čezmejna mobilnost in promet, turizem, varovanje okolja, podnebne spremembe, upravljanje tveganj, ukrepanje ob elementarnih nesrečah in podobno niso izzivi, omejeni na državo, am- pak so mednarodni izzivi in zahtevajo mednarodno sodelovanje. Za našo stroko je poleg tega velik izziv izredno hiter tehnološki razvoj – še pred desetimi leti so mnogi nejeverno zmajevali z glavo ob razpravah, da bi lahko satelitski podatki postali pomemben vir uradnih prostorskih podatkov ... Da ne omenjam možnosti zajemanja podatkov za topografsko modeliranje z daljinsko vodenimi letalniki ali mobilnimi terestričnimi sistemi! Za uspešno spopadanje s takšnimi izzivi ne smemo ostati le tihi opazovalci. Lahko smo pomemben dejavnik v preoblikovanju stroke in s tem tudi v ustvarjanju sodobnega sveta. Pri vseh teh izzivih upam, da Geodetski vestnik vidimo kot pomemben medij za izmenjavo informacij med raziskovalci, ob hkratni vlogi pomembnega prenašalca novega znanja v javne službe in gospodarstvo. Mednarodna vpetost Geodetskega vestnika je zahtevala in še zahteva, da objavljamo raziskovalne članke tudi v angleškem jeziku. Tako na eni strani zagotovimo odmevnost rezultatov domačih raziskovalcev, na drugi strani pa ponudimo širši mednarodni strokovni javnosti možnost, da izjemne raziskovalne rezultate deli z nami. A pri tem smo poskusili ostati zvesti tudi slovenskemu jeziku. Včasih se sploh ne zavedamo, kako pomembna sta negovanje jezika in razvoj strokovne terminologije v maternem jeziku. V spominu mi večkrat odmevajo besede eminentnega profesorja iz tujine, ki je dejal, da obstajajo trije ključni pogoji za samostojnost in razvoj stroke v posamezni državi ter mednarodno konkurenčnost. To | 508 | GEODETSKI VESTNIK | 65/4 | UVODNIK | EDITORIAL so: (i) kakovosten izobraževalni in raziskovalni program, (ii) kakovostna strokovna revija in (iii) razvita gospodarska dejavnost. Ob zaključku osemletnega vodenja uredništva Geodetskega vestnika ne morem mimo njegove tradici- onalne vloge. Geodetski vestnik je namreč od vsega začetka, ki sega v daljno leto 1953, pomemben z vidika informiranja širše strokovne javnosti o novostih v stroki in društveni dejavnosti. Z vašo pomočjo nam je uspelo ohraniti pomembno društveno-informativno vlogo vestnika. Ta vidik je bil od nekdaj eden pomembnih temeljev naše uredniške ekipe, čeravno ni veliko znanstvenih revij, ki vključujejo te rubrike. Prepričana sem, da je ravno vsebinska pestrost Geodetski vestnik še bolj približala bralcem in piscem zanimivih vrstic. Zahvaljujem se vsem vam, ki ste sodelovali in pomagali pri nastajanju posameznih številk Geodetskega vestnika! S skupnimi prizadevanji in močmi smo skrbeli za njegovo dobro »kondicijo«. T ako smo skupaj poskrbeli, da lahko z dobrimi občutki predamo delo ekipi, ki prihaja za krmilo uredništva. Novi uredniški ekipi želim prenesti popotnico, ki sem jo konec leta 2013 dobila od svojega predhodnika, dr. Antona Prosena, glavnega in odgovornega urednika Geodetskega vestnika v obdobju 2003–2013. Ravno on je najbolj zaslužen za to, da je Geodetski vestnik postal priznana mednarodna revija in hkrati ostal povezovalni člen v naši stroki v Sloveniji: »Naslednikom svetujem: bodite dovolj odgovorni do preteklih generacij in dediščino spoštujte, jo bogatite in razvijajte.« Navdih iščite v priložnostih, ki se ponujajo naši stroki – ni jih malo! V imenu uredništva in v svojem imenu vam ob tej priložnosti, tokrat še v vlogi glavne in odgovorne urednice Geodetskega vestnika, želim lepe praznike in vse dobro v letu 2022! | 509 | GEODETSKI VESTNIK | 65/4 | UVODNIK | EDITORIAL Dear Readers of Geodetski vestnik, How inspiring it is to read this years' festive December issue of the journal. You will be able to find numerous high-quality scientific and professional papers, as well as reports from numerous interesting professional and societal events. Confident there is something for everybody, I hope you will devote a few cold winter hours to its pages. In 2014, when I became the editor-in-chief of the journal, I wrote, with a slight sense of insecurity, about ‘the first steps’. I am glad to observe that Geodetski vestnik has retained and even strengthened its role as a publication that spreads the latest scientific knowledge, developments, and professional achievements – in Slovenia and internationally. In the age of globalisation and internationalisation, firm connections among international players are of utmost importance – modern societies pose challenges that are not limited to one country or to one region. Allow me to mention only a few: cross-border mobility and transport, tourism, environmental protection, climate change, risk management, natural disaster management, and similar do not pose challenges for individual countries. They are international by character and call for international coope- ration. Another major challenge for our profession is extremely rapid technological development. As recently as ten years ago, many were shaking their heads in disbelief at the mention that satellite data might become an important source of official spatial data, let alone the possibility of data capture for topographic models with unmanned aerial vehicles or mobile terrestrial systems. One does not handle such challenges merely as a silent bystander. We can be an important driving force in the transforma- tion of the profession, also in the creation of a modern world. Considering all the above-mentioned challenges, I hope that we appreciate Geodetski vestnik as a vital means for the exchange of information between scientists, plus an effective channel for the transfer of current knowledge into public services and the private sector. International engagement of Geodetski vestnik continues to call for the publication of professional papers in English. This enables the spread of national scientific results, and a wider international professional public is given an opportunity to share their scientific achievements with us. At the same time, we have also strived to remain loyal to the Slovene language. Sometimes we are not fully aware how important it is to nurture one's language and the development of professional terms in the mother tongue. I often recall the words of an eminent professor from another country, who maintained that there are three key conditions for an independence and the development of a profession in its country and its international competitiveness: (i) a high-quality educational and research programme; (ii) a high-quality professional journal, and (iii) well-developed economic activity. As my eight years as the editor of Geodetski vestnik are coming to their end, I cannot avoid the mention of its traditional role. From the very beginning, which stretches back into 1953, Geodetski vestnik has been important for informing the wider professional public and providing it with news from the field and its societies. Y ou have helped us retain an important role for the functioning of professional societies. Not many scientific journals include such themes; nevertheless, they have always been a very important foundation of our editorial policy. I am positive that the rich subject matter of Geodetski vestnik substan- tially contributes to bringing the journal even closer to the readers and authors of refreshing submissions. | 510 | | 65/4| GEODETSKI VESTNIK I would like to express my sincere thanks to everybody who has contributed and made every single issue of the journal a reality. Geodetski vestnik has remained ‘ft as a fddle’ only thanks to our collective endeavours and our combined strength. Everybody has taken care that we can pass the work to a new editorial team with confdence. I would like to pass on to a new editorial team words of farewell, which I received from my predecessor, Anton Prosen, Ph.D., who held the position of editor-in-chief from 2003 to 2013. He deserves the greatest credit for making Geodetski vestnik a reputable international journal, which remained a unifying force in our professional feld in Slovenia: ‘Here is a piece of advice to my successors: retain a sufcient level of responsibility towards preceding generations and cherish your heritage, enriching and developing it.’ Search for inspiration in opportunities presenting itself in our profession – there are ample. Allow me to use this opportunity and, for the last time as the editor-in-chief of Geodetski vestnik, to say goodbye with the best wishes for the festive season and 2022!