^ letošnjem letu gospodarska gibanja ne dosegajo začrtanih rasti. Že ob '^Mesečnem obračunu se je pokazalo, da na vsem jugoslovanskem prostoru postajata za napovedmi in načrti predvsem proizvodnja in izvoz. Toda med-C|M ko smo trimesečne rezultate lahko smatrali le kot štartno osnovo pa so Poletni že merodajni za izid vsega posTovnega leta. Tako lahko na osnovi Poletnih gospodarskih gibanj že ocenjujemo, da tudi v tem letu ne bo mo-soče v celoti uresničiti resolurijskih določil. • °8* za zaostajanje so bili ob pol-svjftstl’ kot smo jih ugotavljali že ob t.ern obračunu, le da je postal go-tk položaj v drugem kvartalu še tje. kokovito naraščanje cen in neu-'iuo ^.na cenovnem p)odročju, nelik-l^js 'n slaba oskrbljenost s surovi-kllet 0 bile osnovne značilnosti vsega ^ nega obdobja. Že dolgo napove-Miv^anjšanjc vseh oblik porabe se i>0|l u.gem kvartalu ni uresničevalo. Ir^uetni obračun je pokazal, da se ^r"0 dogovarjanje uresničuje le na Ic1|,q1u delitve osebnih dohodkov in Hena P°dročju skupne porabe, iterJ? ko splošna še vedno močno dogovorjene okvire. Prav-le število in višina izgub ob pol-i5 '".obračunu povečala v primerjavi Ivj. j m istim obdobjem in v primer-luj ‘et ^BERNETIKA Ot do UU8n Kibernetike. Udeležili so se ga vsi vodilni delavci delovne organi-j^cije in TOZD, vodje razvojnih, tennoloSdh in drugih oddelkov ter stro-Koviiih služb. Posvet so spremljali tudi predstavniki SOZD Iskra in Iskre Commerce. U1 rvuui zajiku je Rm • Programsko usmeritev Iskre kj tike. Vodja razvojno razisko-ttj en°te Franc Levovnik je opre-Itlj Rebrno razvojno raziskovalnega Itj^hton Brinšek iz Iskre Commer-k Popravil zanimiv referat o zah-kjj" tujih trgov. Delavci razvojnih Lr°v temeljnih organizacij pa so k^Orili o posameznih razvojnih Lnu" in problemih, ki se pojav-dU" njihovi uresničitvi. dan posveta je bil namenjen L “"Jem nabave komponent in nji-k^alitete, sistemski zanesljivosti, Mi> ^"ju zahtevnikov in tehničnih llive’ Problemom tehniške regu-!o tjlj^drtovanju in vodenju razvoj-i ^kovalnih projektov ter njihovi tržni analizi, računalniški podpori razvojno raziskovalnega dela m številnim drugim problemom. Po podani problematiki in plodni razpravi so se navzoči delavci dogovorih o nadaljnjih nalogah pri izvajanju programske pohtike in razvojno raziskovalne dejavnosti v Iskri Kibernetiki. Pomembno je, da so v Kibernetiki sporazumni in odločeni, da razvojno raziskovalno dejavnost obravnavajo enotno kot združene dejavnosti vseh nosilcev razvoja v delovni organizaciji. Zaostreni pogoji gospo-daijenja. predvsem pa nujnost večjega izvoza na konvertibilni trg in uspešnejšega vključevanja v mednarodno trgovino, zahtevajo hitro osvajanje novosti na področju novih tehnologij in izdelkov. S tem si bodo delavci Kibernetike lahko zagotovili večji'dohodek. (Nadaljevanje na 3. strani) *enci posvetovanja so z referati in plodno razpravo prispevali k zaključ-10 uspešnejše raziskovalno delo. letni dosežek pomeni to upadanje rasti, saj je četrtletni porast znašal 26,4%. Težave zaradi neredne oskrbe z re-promateriali so bile prisotne že v prvem kvaratalu, vendar so v naslednjih mesecih prišle še bolj do izraza in so povzročile padajoči trend proizvodnje. Kljub temu pa je bilo ob polletju izpolnjeno 44.0 % letnega proizvodnega plana, kar je glede na planirano letno dinamiko še vedno dokaj ugodno. Prodaja je bila močno odvisna od proizvodnih možnosti. Na domačem trgu bi lahko prodali tudi več, če bi lahko zagotovili večjo proizvodnjo in ustreznejši asortiment izdelkov. Izvoz se je od lanskega polletnega izvoza povečal za 18,1 % in je dosegel vrednost 98,2 mio $. Letni plan je bil izpolnjen z 39,4 %. Tudi v Iskri je bil izvoz na konvertibilno področje ugodnejši, saj je tu porast znašal 35,4%. Vrednostno je bilo na konvertibilnem področju realizirano 70,2 mio dol., oz. 71.5 % vse izvozne realizacije. Na klirinško področje je bilo izvoženo manj kot ob lanskem polletju, čeprav je bil v mesecu juniju dosežen rekorden izvoz na to področje, predvsem v Sovjetsko zvezo. Glede možnosti plasmana Iskrinih izdelkov na tuje trge se razmere niso izboljšale. Predvsem v deželah razvitega zahoda še vedno vlada recesija in so naši izvozni dosežki vedno bolj odvisni od izdelčne in poslovne kakovosti ter hitrega prilagajanja zahtevam tržišča. V drugem kvaratalu so se nekoliko povečale druge oblike izvoza, kot so: kooperacije, kompenzacije in maloobmejni promet. Na področju domače nabave so se nadaljevale težave zaradi visokih cen in neurejene cenovne politike, nerednih dobav s strani domačih dobaviteljev ter pretiranih zahtev po deviznih in dinarskih participacijah. Oskrba je bila tako še slabša kot v prvem kvartalu in to predvsem z izdelki barvne metalurgije in elektromaterila. Uvoženo je bilo za 47.0 mio $ repromateriala, od tega za 41.6 mio$ s konvertibilnih tržišč. V celoti je bil uvoz za 11,2 % višji od lanskega polletnega, konvertibilni pa za 14,2 %, pri čemer je 35 % konvertibilnega uvoza odpadlo na uvoz v okviru kooperacijskih pogodb. Opreme je bilo uvoženo le za 1,3 mio dolarjev. Na porast celotnega prihodka je v veliki meri vplivala inflacija. Od lanskega polletja je porastel kar za 49,7 % in je dosegel vrednost 35,3 mrd din. Ponovno se je pokazalo nesorazmerje med cenami reprodukcijskega materiala in med prodajnimi cenami izdelkov, saj so materialni stroški porasli bolj in sicer za 51,7 %. Porast dohodka je bil zaradi tega nižji in je znašal 44.7 %, vrednostno pa je dohodek dosegel 11,1 mrd din. Pri obveznostih iz dohodka je le rast prispevkov za SIS zavzela racionalnejše okvire, ker je vezana na rast osebnih dohodkov, vse druge obveznosti pa so porasle mnogo bolj kot dohodek. Del dohodka za splošne dejavnosti je porastel za 48,9 %, del dohodka za pogodbene obveznosti za 66,3%, del dohodka za druga plačila za 91,3 % in za obresti kar za 92,8 %. Obresti so tako dosegle 1,7 mrd. din in predstavljajo 15.4 % ustvarjenega dohodka. Za vse obveznosti iz dohodka je bilo porabljeno 4,5 mrd din oz. 41,0% dohodka kar je za 3 % več kot ob letošnjem kvartalnem obračunu in za 5% več kot ob lanskem polletju. Za čisti dohodek je tako ostalo 59% dohodka oz. 6,6 mrd din. Čisti dohodek se je glede na lansko polletje povečal za 33.5 %, obveznosti iz dohodka skupno pa za 63,9 %. Kljub nizkemu porastu čistega dohodka pa je bil dosežen dokaj ugoden porast sredstev za poslovni in rezervni sklad. Poslovni sklad se je od lanskega polletja povečal za 41,4 % in rezervni za 45,0%. Akumulacija, ki vključuje sredstva poslovnega in rezervnega sklada ter amortizacijo nad predpisano stopnjo, je bila v primerjavi z lanskim polletjem višja za 44,6 % in je dosegla (Nadaljevanje na 2. strani) risan smo ze, aa je icios svetovno teto icomunucacij. o tem v zvezi smo za današnjo številko na 4. in 5. strani pripravili daljši zapis o naši DO Telekomunikacije, ki se vedno bolj uveljavlja tudi v izvozu svojih izdelkov. Temeljna naloga v poslovanju SOZD Iskra je izvozna dejavnost. Pri tem igra glavno vlogo Iskrina zunanjetrgovinska mreža, ki je tako rekoč razvejana po vsem svetu. V tej mreži delajo Iskrini delavci, ki s svojim prizadevanjem, znanjem, izkušnjami, zavestjo in odgovornostjo dajejo pomemben prispevek k skupnim izvoznim rezultatom celotne Iskre. Zadnje čase so ti delavci izpostavljeni posebni pozornosti, pri čemer se porajajo tudi najrazličnejša razmišljanja, ki pogosto izvirajo iz nezadostnega informiranja. V teh dneh in časih, ko nenehno govorimo, pišemo, razpravljamo in ugotavljamo, da nam lahko samo izvoz, predvsem na konvertibilno območje, pomaga iz trenutnih gospodarskih in drugih stisk in hkrati omogoči tudi na-daljni razvoj in proizvodnjo, skoraj nekako kar pozabljamo, da je za izvoz predvsem in prvič treba blago tudi prodati na tuji trg. Uh tem spoznanju pa postane podoba izvoza precej drugačna: vedeti namreč moramo, da je danes, zlasti na zahodna tržišča, spričo svetovne gospodarske recesije, čedalje teže prodajati blago spričo velike konkurence in najrazličnejših protekcionističnih ukrepov s katerimi se skušajo zavarovati zlasti kapitalistične držav.e. Skratka, težko je blago prodajati na tuje, še težje pa ga je dobro in uspešno prodati, ker izvoz za vsako ceno, to nenehno ugotavljamo, v globljem smislu, celo škoduje nacionalnemu gospodarstvu. Za Iskro je znano, da se je že več kot pred dvema desetletjema podala na svetovno tržišče in tudi tamkaj na ta način skušala v hudi mednarodni konkurenci uveljavljati tako svoje znanje kot kvaliteto svojega blaga. Ti dve dobri desetletji Iskrine ekspanzije na tržišča sveta pa sta potekali v nenehnem soočanju s svetom in njegovo naglo rastočo in razvijajočo se tehnologijo in zato lahko mirno zapišemo, da so bili že doslej vloženi neizmerni napori in prizadevanja, da bi se že vpeljana Iskrina zunanjetrgovinska mreža še bolj utrdila, hkrati pa smo nenehno ugotavljali, da je mrežo treba še širiti, zlasti na nova tržišča držav v razvoju in Latinsko Ameriko. In tako predstavlja danes Iskrina zunanjetrgovinska mreža tisto izredno pomembno oporo in oporišče, preko katere posega Iskra aktivno na svetovna tržišča, prodaja na njih svoje izdelke in uveljavlja z njimi svoje znanje in tehnologijo. V tem smislu je zlasti pomemben podatek, da gre kar 80% celotnega Iskrinega izvoza preko njene lastne mreže, ki deluje v okviru DO Iskra Commerce. Vse to je več ali manj znano. Manj znani pa so napori, prizadevanja in delo vseh tistih Iskrinih delavcev, ki delajo na vseh teh izpostavljenih točkah v tujini, ker se morajo vsakodnevno srečevati s številnimi težavami, zaprekami in konkurenco pa kljub temu uspevajo, da zadovoljivo in ob ustrezni ceni prodajo naše izdelke na tuje za konvertibilno valuto. Te naše delavce v inozemstvu bi lahko primerjali s predstražami na bojnem polju izvoza, saj morajo poleg obvladovanja stroke in poznavanja asortimana lastnega blaga poznati tudi razmere na tržiščih dežel, kjer delajo, poznati njihovo zakonodajo, poslovne in tržne navade, skratka, delujejo v družbenopolitičnih sistemih, ki se še kako ločijo od našega sistema, kajti delajo in ustvarjajo predvsem na območju, kjer še kako neusmiljeno delujejo zakoni tržišča. In od teh, da tako rečemo čelnih, preizkušenih ljudi, praviloma starih Iskra-šev, je v veliki meri odvisen tudi uspeh našega izvoza. Izbor teh ljudi za takšna opravila je seveda odgovorno delo, saj mora takšen človek poleg stroke obvladati še marsikaj drugega, znajti se mora v mji deželi, nastopati in zastopati mora tam našo Iskro in Jugoslavijo hkrati pa si nenehno prizadevati, da bi na svojem območju prodal in plasiral čim ver Iskrinega blaga in to v razmerah hude konkurence, ki danes vlada, zlasti na področju elektronike v svetu. Ob vsem tem pa velja še poudariti, da mora biti nagrajevanje teh delavcev ustrezno ali vsaj podobno nagrajevanju ljudi v tujini, ki opravljajo podobne, odgovorne in tvegane posle. Zato je njihovo nagrajevanje v skladu s pravilnikom o nagrajevanju zunanjetrgovinskih delavcev, pravilnik sam pa so potrditi samoupravni organi DO Iskra Commerce. Še več. Delo naših delavcev v tujini je nenehno podvrženo kontroli uspešnosti njihovega delovanja, saj izvozni rezultati sami najbolje pričajo o uspešnosti ati neuspešnosti posameznega Iskrinega delavca v tujini in tudi dogaja se zato, da so že marsikoga zaradi neizpolnjevanja delovnih nalog in neuspešnosti odpoklicati nazaj. C e se zdijo nekaterim prejemki naših delavcev, ki delajo v tujini v naši zunanjetrgovinski mreži previsoki, potem je treba zapisati, da so ti prejemki v nekem smislu neprimerljivi z osebnimi dohodki doma, saj jih narekujejo posebne okoliščine, inozemstvo samo, predvsem pa uspešnost prodaje in izvoza, ki sta tesno povezana z izrednimi napori, znanjem, odgovornostjo in požrtvovalnostjo, saj to delo zlasti sedaj, ni nikakor lahko. Poleg tega je treba še vedeti, da gre pri teh delavcih za celodnevno delo. Osnove OD predstavnikov Iskre in direktorjev Iskrinih podjetij v tujini se gibljeno od 2.000 USS do J.600 USS. Razlike izhajajo predvsem iz različnih življenjskih stroškov v posameznih državah. Primerjava v dolarjih pa ni najbolj primerna, ker se vrednost dolarja močno spreminja tudi proti drugim valutam, ne samo dinarju. Preračunavanje osebnih dohodkov v tujini v dinar j postane tako nesmiselno. In če smo, kakor smo že zapisati v uvodu, po nuji stvari in sedanjem gospodarskem, nič kaj rožnatem položaju, prisiljeni v še večjo izvozno ekspanzijo, potem moramo samo ugotavljati, da je naša inozemska mreža še premajhna, da jo bo treba širiti na nova tržišča in da se uveljavi in začne z uspehom delovati, potem je jasno, da bomo morati v tem smislu v našo inozemsko zunanjetrgovinsko mrežo še več vlagati, in to ne samo sredstev, temveč pošiljati vanjo tudi ljudi, ki jih ne šolamo zastonj v lastni Iskrini zunanje trgovinski šoti kot dopolnilo izvoznih naporov Iskre v sedanjem trenutku. Pri tem pa ne smemo pozabili, da se nam vsa, doslej sorazmerno majhna sredstva, vložena v dolgih desetletjih v našo inozemsko mrežo, že bogato obrestujejo, saj je dovolj Zgovoren podatek, da je Iskra danes in zdaj kar tretji največji izvoznik v Jugoslaviji, in to izvoznik blaga visoke tehnologije, s katerim izvaža svoje znanje, produktivnost in kvaliteto. D. Željeznov O realizaciji družbeno-ekonomskega razvoja SOZD iskra v prvem polletju (Nadaljevanje s 1. strani) vrednost 1,8 mrd din. S tem je porast akumulacije občutno presegel porast čistega dohodka, dosežen pa je bil predvsem na račun racionalnejše delitve osebnih dohodkov. Smotrna delitev sredstev za osebne dohodke je bistveno prispevala k dokaj ugodnem finančnem rezultatu ob polletnem obračunu. Za osebne dohodke je bilo razporejenih 4,3 mrd din čistega dohodka, porast glede na lansko polletje pa je znašal 31,6%. Pomembno razliko med lanskim in letošnjim polletnim obračunom predstavljajo izgube, ki so letos manjše za 35,0%. Letošnja polletna izguba je znašala 64,7 mio, nastal pa je pri poslovanju treh TOZD in sicer pri dveh v okviru DO Elektrozveze (Antene in navigacija — 14,2 mio din. Usmerjene zveze — 27,3 mio din) in v okviru DO Široka potrošnja (Tovarna gospodinjskih aparatov — 23,2 mio din). V polletnem razdobju je bilo v SOZD Iskra poprečno zaposlenih 31.395 delavcev. Število je glede na lansko primerjalno obdobje poraslo za 1,9 %. Produktivnost, merjena s količino proizvodnje na delavca, je porasla za 18%, kar je nekoliko manj kot je znašal porast ob kvartainem obračunu. Poprečni neto OD na delavca je znašal 17.110 din, kar pomeni 25,7% povečanja glede na lansko polletno poprečje. Pri tem so se po statističnih podatkih življenjski stroški povečali za 34,1%. Ob letošnjem polletnem obračunu pa je potrebno omeniti tudi to, da se je v delitvi čistega dohodka sicer ugodno povečal del sklada skupne porabe, ki je namenjen za stafiovanjsko izgradnjo, da pa je za ostale namene nekaterim organizacijam zmanjkalo sredstev. Za ta del sklada skupne porabe je bilo na ravni SOZD Iskra formirano 245 mio din, oz. isti znesek kot ob lanskem polletju. Pri zalogah je bil ponovno zabeležen močnejši porast pri repromaterialu, ki seveda ne odraža povečanja fizičnega obsega temveč v veliki meri povečanje cen. Zaloge repromateriala so v primerjavi z lanskim polletjem višje za 52,3 %. V ostalih kategorijah so porasti zelo zmerni. Nedokončana proizvodnja se je povečala za 18,5 % in zaloge goto- vih izdelkov skupno z zalogami blaga za 27,9%. Investicijska dejavnost že nekaj.časa zaostaja za naložbenimi načrti SOZD Iskra. Tudi ob letošnjem polletju je bil dosežek zelo skromen. Investirano je bilo za 1,2 mrd din, kar predstavlja glede na letni plan le 20,4 %. V primerjavi z izredno nizko realizacijo ob lanskem polletju je bilo doseženo 32,3 % povečanje, kar glede na porast cen pomeni že močno zaostajanje. Tako kot trimesečne rezultate lahko tudi polletne še štejemo za ugodne. Čeprav proizvodnja in izvoz nista dosegla planirane dinamike pa vendarle predstavljata pomemben dosežek glede na težavne gospodarske razmere v državi. Tudi finančni rezultat je vzpodbuden, saj je kljub naraščanju cen repromateriala in naraščanju dajatev iz dohodka uspelo doseči več kot polovico za letos načrtovane akumulacije. Vendar pa finančne rezultate močno razvrednoti izredno visoka inflacija in kljub sorazmerno ugodnim porastom vedno manj ostaja za naložbe in za zboljšanje strukture poslovnih sredstev, s čimer se postopno zmanjšujejo tudi možnoti za kvalitetno gospodarjenje. P.O. RAZGOVOR Z ANDREJEM VOJIRJEM, VODJO SLUŽBE ZA INDUSTRIJSKO LASTNINO O delu službe za industrijsko lastnino V okviru predstaviiev dejavnosti DO ZORIN bomo to pot predstavili službo za industrijsko lastnino, Id deluje v okviru INDOK centra. O tej temi smo se pogovarjali z vodjo te službe, Andrejem Vojujem. Kaj prazaprav pomeni industrijsko lastnino? Tisti del intelektualne dejavnosti, ki je usmerjen v pospeševanje in napredek industrije in trgovine, tvori v okviru intelektualne lastnine posebno kategorijo »industrijska lastnina«, v katero spadajo po definiciji prvega člena pariške konvencije patenti, modeli, vzorci, blagovne in storitvene znamke, firma, označbe ali imena porekla ter preprečevanje nelojalne konkurence. Poleg industrijske lastnine pa se služba ukvarja še s svetovanjem na področju množične inventivne dejavnosti in mednarodnega znanstveno-tehničnega sodelovanja. V zadnjem času večkrat v okvir SIL prištevajo tudi know-how. Know-how ni ekskluzivna pravica, kot drugi elementi, s pomočjo katerih pravno zaščitimo tehnične in oblikovne kreacije, ampak pomeni poslovno tajno. Mnogokrat kot merilo razvitosti navajamo število patentov neke dežele. Kaj menite o tem vi? Vsekakor ugotavljamo, da v razmerah, kjer povpraševanje presega ponudbo, zakoniti monopol izgubi svojo konkurenčno funkcijo, saj je možno tudi brez njega prodati proizvedeno. Iz istega razloga izgubi tudi vlogo pospeševalca tehničnega napredka. Taka situacija pretežno vlada v Jugoslaviji. Če se torej zavedamo, da je vsebina patenta predvsem poslovna in ne inovacijska, je jadikovanje o majhnem številu patentov v SFRJ vprašljivo. Četudi je namreč nujen pogoj za patent inovacija pa je vendar drugi, prav tako nujen pogoj, ekonomska motivacija. Inovacijski rezultati združenega dela pa so nedvomno v SFRJ bistveno večji, kot bi bilo mogoče ugotoviti iz števila patentov oz. patentnih prijav. Vsekakor se težav, ki bodo nastale zaradi neurejenih razmer na področju industrijske lastnine pri izdelkih, ki bodo namenjeni izvozu še ne zavedamo. Torej menite, da patentom dajemo prevelik poudarek? Gotovo. Delo naše službe npr. ocenjujemo preko števila prijavljenih patentov. Čeprav je Iskra tako velika firma, je proizvodnja tako razdrobljena, da le malokje dosežemo tehnološki vrh in bi s patenti v inozemstvu težko blokirali konkurenco. Mslim, da bi za našo stopnjo razvoja na tem področju neprimerno bolj uspevali z defenzivno poslovno politiko. To pa pomeni ne veliko svojih patentov, s katerimi bi blokirali konkurenco, ampak doseči stanje, ki onemogoča konkurenci, da bi blokirala nas. Seveda pa to zahteva izredno izdelan informacijski sistem in kadre, ki bodo znali tolmačiti tako obseg zaščite in tudi patentno kulturo. Kaj pa bi lahko povedali o vzordh, modelih in blagovnih znamkah? Mislim, da gre v tem primeru za kategorije, ki so zanimive predvsem za izdelke široke potrošnje, kjer je potrebno zagotoviti modno obliko in zveneče ime. V profesionalni elektroniki je blagovna znamka manj pomembna pa tudi oblika je pogosto pogojena s funkcijo. V zadnjem času v okviru SIL pogosto slišimo tudi za dejavnost zatiranja nelojalne konkurence? Za razliko od prejšnjih kategorij, ki dajejo ekskluzivne pravice pa ta kategorija takih pravic ne daje; obravnavamo jo kot dopolnilno kategorijo. Gre namreč za zaključeno enoto v pravnem sistemu, ki zagotavlja, da bi nekdo ne mogel pridobiti boljših pogojev, kot to velja na prostem trgu. Omenili ste še svetovanje v okviru množične inovativne dejavnosti? V okviru svetovanja se ukvarjamo z iskanjem sistemskih rešitev in s svetovanjem v spornih primerih. Gre za primere, ko prijavljalec inovacije ne najde skupnega jezika s komisijo. V takem primeru kot nevtralna, strokovno usposobljena stranka, svetujemo mi. Vsekakor pa mislim, da organizirano ra-zvojno-raziskovalno delo, od katerega pričakujemo nove tehnologije, presega pojem množične inovativne dejavnosti. V primeru množične inovativne dejavnosti gre namreč predvsem za racionalizacijo že obstoječih načinov dela. S tega stališča je, seveda, to delo koristno, saj s sorazmerno malimi vložki izboljšujemo kapacitete. Seveda pa množično inovativno delo ne prinese novih tehnologij, ampak te lahko prinese le razvojno-raziskovalno delo, ki je v osnovi revolucionarna kategorija in presega obstoječe odnose v proizvodnji, pri čemerpa seveda ne zanikam kvalitet množične inovativne dejavnosti. (Nadaljevanje na 3. strani) Dušan Zeljeznov '»Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!« Toda, tovariši in bratje, če so bili stari, režimi in partije takšni - vsi ljudje v teh partijah niso bili nazadnjaški in slabi V viku reakcionarjev in izdajalcev njihovega glasu ni bilo mogoče slišati. Stišati je bilo samo glas najbolj pogumnih, tistih, ki so šli v ječe in mučilnice bivše Jugoslavije. Narodnoosvobodilni boj proti okupatorjem, ki poleg okupatorjev nujno uničuje tudi ves tisti stari nrotiljudski aparat, na katerega se je oprl oleupator, ta boj je omogočil takšnim ljudem, da prideo do besede in svobodno dvignejo svoj glas. Zbiranje vseh domoljubnih sil v enotno narodnoosvobodilno fronto, kakor tudi zasedanje tega predstavništva narodov Jugoslavije je najboljši dokaz za to. Komunistična partija je dala vse svoje sile, vso svojo politično moč in moralno trdnost v boj narodov Jugoslavije proti okupatorju. Strašne so izgube, ki jih je utrpela partija v tej veličastni vojni. Vdo-sedanjih bojih je padlo več kot deset tisoč članov partije, okoli štirideset tisoč članov Zveze komunistične mladine Jugoslavije, centralni komite Komunistične partije Jugoslavije pa je izgubil devet članov. S svojo krvjo so komunisti bolj kot kdorkoli zapečatili boj za osvoboditev naših narodov, za njihovo bratstvo, enakopravnost in prihodnost. Toda te žrtve, čeprav ogromne in dragocene niso bile zaman. Skovalo se je nezlomljivo bratstvo narodov Jugoslavije, bratstvo, o katerem so sanjali največji duhovi naše slavne preteklosti. Nastala je resnična ljudska vojska, ki je sposobna osvoboditi naše narode in ohraniti pridobitve njihovega boja in njih neodvisnost. Položeni so temelji nove državne skupnosti, ljudske demokratične federativne Jugostovije, skupnosti, v katero imajo prost vstop tudi bratje Bolgari in ki mora postati temelj prihodnjega bratstva in enotnosti vseh narodov Balkana. Žrtve, ki smo jih dali mi komunisti, ki so jih dali vsi naši narodi in vsi domoljubi Jugoslavije, niso bile in ne bodo zaman. Na njihovih kosteh se dviga novo življenje svobodnih, neodvisnih narodov. Na tem visokem zboru predstavnikov vseh naših narodov izjavljam v imenu Komunistične partije Jugoslavije in Zveze komunistične mladine Jugoslavije, da se bomo mi komunisti kakor doslej tudi poslej z vsem žarom in prizadevnostjo borili: - za izgon nemških osvajalcev in njihovih satelitov iz naše domovine in za uničenje vseh in vsega, kar so krvavi okupatorji počeli in kar jih je podpiralo v boju proti našim narodom (Burno ploskanje); - za utrditev bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, katerega najbolj veličasten in najtrdnejši odraz ste vi (ploskanje)! - za ljudsko demokratično federativno Jugoslavijo in za ljudsko demokratično oblast (burno in dolgotrajno ploskanje). Naj živi Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, borbeni organ enotnosti in bratstva narodov Jugoslavije, njihovo najvišje in edino zakonodajno in politično predstavništvo! (Burno in dolgotrajno ploskanje). Dr. Ivan Ribar: Besedo ima predstavnik našega vrhovnega štaba, tovariš Arso Jovanovič. Generallajtnant Arso Jovanovič (Črna gora): Tovariši in tovarišice, v imenu vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugosbvije vas pozdravljam, prepričan, da bo to vaše zasedanje in odloki, ki jih boste na tem zasedanju sprejeli, velik prispevek k nadaljnjemu poteku našega narodhoosvobodilncjga boja. Od vašega prvega zasedanja je minilo leto dni, toda razmere so se bistveno spre- SPetrebs po sodefavcB tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, ‘"k®,? redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okv SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samouprtv^ sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavca, ki jim v T . oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki<*>n< želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpisa za in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vsa potre•'■' ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. f Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3. Mu1’" na, E-11, telefon 324-061, int. 21-25. ISKRA ZORIN. TOZD STANDARDIZACIJA 1. Pripravnik — Standardizer I. za kovinska gradiva in strojništvo Pogoji: fakulteta za strojništvo I. st., pasivno znanje tujega jezika. . y Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošlj*ie 15 dneh na naslov Iskra ZORIN,TOZD Standardizacija, Tržaška 2 Ljubljana. ISKRA COMMERCE, TOZD ZT 1. Vodja izvoznega sektorja v TP Srednja Amerika Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, 2 leti delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega) zieka, ŽT registracija. ISKRA COMMERCE, TOZD ZASTOPSTVA 1. Komercialist za prodajo zahtevnih sistemov s področja prenosa podatkov in pnp dajočega instrumentarija |e,j Pogoji: fakulteta za elektrotehniko I. st., aktivno znanje angleškega jezika, z ustreznih delovnih izkušenj, 3 mesečno poizkusno delo. . v Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili posl)i‘e 8 dneh na naslov Iskra Commerce, Ljubljana, Kadrovski sektor. Topniška 58. ISKRA — IEZE TOZD FERITI, LJUBLJANA, STEGNE 19 objavlja prosta dela in naloge 1. Nabavnega referenta za nabavo materiala, plačila faktur in razporejanje prevozov. Pogoj: ekonomski ali administrativni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj na podobn delih. 2. Delavca za izdelovanje feritnih mas. Pogoj: dokončana osnovna šola, delovne izkušnje zaželene, delo v turnusu. Za opravljanje navedenih del in nalog združujemo delo za nedoločen čas s 3'r*’ sečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Isk JEZE — TOZD FERITI. Ljubljana. Stegne 19. Pojasnila dajemo po telefonu st-576-928. 3. Merilnega tehnika za izvajanje električnih meritev .. Pogoj: elektro tehnik — šibki tok, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobn delih. Za opravljanje navedenih del in nalog združujemo delo za nedoločen čas s 3-ine sečnim poizkusnim delom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Is** IEZE — TOZD FERITI, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo po telefonu sl • 576-928. ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO Bršljin 63, NOVO MESTO Na podlagi sklepa delavskega sveta temeljne organizacije, komisija za delovna ra zmerja ponovno RAZPISUJE DELA IN NALOGE S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI 1. Vodja finančno računovodskega sektorja 2. Vodja sektorja tehnične priprave . . Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pog 1^ pod L: visoka izobrazba ekonomske smeri ter 4 leta delovnih izkušenj v računovo stvu .... ,0j- pod 2.: visoka izobrazba strojne ali elektro smeri ter 5 let delovnih izkušenj v P zvodnji, tehnologiji, razvoju, konstrukciji ali kontroli kvalitete. Od kandidatov zahtevamo še: • — družbenopolitične in etične lastnosti v skladu z družbenim dogovorom o iz'aJ nju kadrovske politike v občini Novo mesto . v — sposobnost vodenja in organiziranja ter drugih aktivnosti v skladu s samoupr3 Rimi akti — družbenopolitično aktivnost Izbrana kandidata bosta na razpisana dela in naloge imenovana za 4 leta. , Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela in družbenopolitične aktivnosti ^ dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpis zaprti kuverti z oznako »Razpis za vodjo. .« na naslov: Iskra TOZD NAPAJANJA. Novo mesto. Bršljin 63 - Komisiji za delovna r-zmerja. O imenovanju bomo kandidate obvestili v i5 dneh po izbiri. ^ b0 h0ri ^thos Bo« Nvn Si Salr Sa 1% ..t« Ud & ^tetj SflO n t Vi ,čžan .V; Hacij m 'toti o in Mi$i N| jiavi, aosi ,cpi »od S N e »ajl nni •Ha 'abj aim Pra (es, menile. Danes je, tovariši, očitno, da je zmaga na naši strani. Fašistična armada na vzhodni fronti je dobila smrtni udarec. Rdeča armada zanesljivo stopa proti zahodu. (Ploskanje). Anglo-ameriške armade so že na pragu Evrope. Evropski narodi se vse bolj dvigajo v oambcdilni boj. Naša narodnoosvobodilna vojska je prerasla v veliko armado, ki se z vsakim dnem bolj oboro žuje z modernim orožjem. Je v ofenzivi, ki rodi sadove na vseh področjih. (Ploskanje). Pomemben del ozemlja je osvobojen. Ni daleč dan, tovariši ko bo naša armada osvobodila vse naše narode in vse ozemlje od Devdelije do starodavnega slovenskega mesta Trsta. (Burno ploskanje). Pa ne samo to, tovariši. Naša armada je sposobna in bo sposobna zagotoviti srečni jutrišnji dan našim narodom. (Ploskanje). Tovariši in tovarišice, naša armada sprejema v svoje vrste vse, kar je domoljubnega, poštenega in borbenega in tako je priklicala na dan neizmerno moč naših narodov, ki jc bila stoletja prikrita in ki se je zdaj izrazila v tej veliki osvobodilni vojni. Tako je, tovariši, prvič v zgodovini naših narodov resnično združila vse ljudske sile in popeljala ljudstvo v sveto osvobodilno vojno. Ko jc našim narodom s strani zatiralcev zagrozila največja nevarnost, je bila naša vojska prva, ki se je dvignila v obrambo ljudstva in domovine, začela boj zoper okupatorja in njegove vazale. Prva je razvila zastavo narodno osvobodilnega boja in pod to zastavo s tovarišem Titom na čelu je naša armada ustvarib bojno enotnost naših narodov, enotnost, kakršne naše ljudstvo v svoji zgodovini ni imelo. (Ploskanje). Uničevala je fašistično vojsko in zadrževala v naši domovini desetine sovražnih divizij, in s tem je naša narodnoosvobodilna armada odigrab tudi pomembno strateško vlogo. (Vzkliki: Tako je!) Po zaslugi operacij naše narodnoosvobodilne vojske je bil položaj hitler-jevcev na Balkanu vedno nezanesljiv in kri- N S •oi tičen. Naša narodnoosvobodilna vojs- ■ s vzvod Balkana in srednje Evrope m J rojiti, vbčna točka za vse svobodoljubne n oSt ^la .. .______________________t ckUP11 sveta. Zdaj je združila v bratsko skuP^3y narode Jugoslavije in predstavlja ^ Ptai nik neizmernega pome1z. i v« siliti Hitlerjevi svojati, — __________ katero čaka (Burno ploskanje). na- Tovariši, mislim, da izražam željo v ^ vojske, ko pravim, da se bo JV > vrjjivk , rvv v*** - naše popolne zmage in da ne bo dop -. ^ da bi v našo domovino vdrli tisti 1°?°^ jugoslovanske izdajalske vbde, ,y(r potika nekje po Bližnjem vzhodu. 1*/° se je ' Kar pa zadeva samega kralja, *‘,e j! je.) Nar pa zaueva samega iu«y-. , kompromitiral na čelu izdajalske _ ^ ^j-je začeb bratomorno vojno, mi *n..n'1 ^n*11 61 i; vv »Ze stfc. ska ne bomo dovolili, da bi se vsili! na- ^ ljudstvu. (Ploskanje). Našemu tiu , ^fgvoji mo zagotovili, da bo samo odločalo usodi. In mi, naša vojska, bomo omog^^j da se bodo uresničili vsi vaši sklepi. A in vseh organizacij, ki izhajajo iz njega. Naše ljudstvo je v tem boju Pre^° jovi go krvi, izgubilo je mnogo dobrin in ^ boja gredo samo njemu. Za zagotovm boja gredo samo njemu, za zagoiu"- plo5. je tu naša armada s svojimi baj006*1" . kanje.) V tem imenu, tovariši, vzkllk,a.,.vni); Naj živi pravi ljudski predst AVNOJ! (Ploskanje.) u j^e. Naj živi prvoborec in vodja naše vrhovni komandant tovariš Tito! (B01 predstav"11 olgotrajno ploskanje). Dr. Ivan Ribar: Bes Besedo ima predsia'^. pogumnega ljudstva svobodne Srbije.^ ^|, K, VI« II I IV£,U IJ VI I ' u ..vvzvv...- - - . riš Mijalko Todorovič-Pbvl (Burno m gotrajno ploskanje). ___________(Srbijl>; Polkovnik Mijalko Todorovič ba Tovariši in tovarišice, dragi bratje iz^ ^rI1( ske, Slovenije, Bosne in Hercegovine. telll gore in drugih krajev Jugoslavije t nj-zgodovinskem zboru sredi krvavega 1 Ljgd-ših narodov vas pozdravljam v in)en,, '^i, zkliki: Živela Srbu3 ’ stva Srbije. (Vzkliki: Živela ISKR* ot do uspešnejših razvojnih rezultatov (Nadaljevanje s 1. strani) j^00 omogočal ustrezen razvoj delov-h 0r8anizacije in potrebno socialno ^t delavcev. Bodoča razvojno raziskovalna ž^ost mora temeljiti na lastnem CnJu, na delu lastne razvojno razis-'toh 6 enote> katere kadri se stalno liieryuiej° doma in v tujini. Za ures-^ fVanje pridobivanja lastnega znanja L v Kibernetiki posebej popu-Nk ^ to dejavnost in zagotoviti ^e Pogoje za ustvarjalno delo. tJBleleženci posveta o programski in hvJHo raziskovalni daavnosti Iskre L^^tike so sprejeli tudi zaključke, dh povzetek objavljamo, ^ŠNE OPREDELITVE y lakti Kibernetiki moramo pove-iy„ naP0re in pripravljenost, da RR vernost obravnavamo enotno in po-na nivoju delovne organizacije. Jsl? V.^ostaviti moramo enoten infor-i^ško obdelavo s terminalsko mre- sistem Kibernetike in raču- ta,* Pograjevati moramo sistem in ugotovil dokumen-srsiem in ugotoviti možnost aktivnega mikrofilma v pove- zavi z računalnikom. Za uspešen nastop na tujih trgih moramo zagotoviti več informacij s tržišč. V okviru razvojnih oddelkov temeljnih organizacij moramo s selektivno politiko izbrati najbolj aktualne razvojne naloge, ki bodo imele prednost pri realizaciji. RAZVOJNO RAZISKOVALNA DEJAVNOST IN PROGRAM Zagotavljati moramo hiter in učinkovit razvoj novih programov s skupinskim delom, z združevanjem opreme in sredstev za konkretne projekte. Pred dokončnim pričetkom izvajanja naloge mora biti izdelana tehnično ekonomska analiza (idejni projekt). Ze v fazi razvoja novih izdelkov in sistemov moramo vgrajevati in zagotavljati ustrezno kakovost in zanesljivost. V razvojno raziskovalno dejavnost prodira računalniška podpora, ki je v Kibernetiki močno razdrobljena. Programska oprema je na nizki ravni. Na tem področju se moramo organi- l' . 11 j- i- I- n v 9 delu službe za industrijsko lastnino (Nadaljevanje z 2. strani) , ltn le, da v zvezi z njo nimamo prav jasnih ciljev. Gotovo je v tej de-najpomembnejša množič-ien Ustvarjanje »inovacijske klime«, ttr\?v tudi rezultati, ki zmanjšujejo tar6 in pripomorejo k zvišanju do-niso zanemarljivi. težavami se vaša služba ^Je? »aiifP.av verjamem> da imamo v Iskri njjj olišo službo za industrijsko last-ina° v Jugoslaviji pa mislim, da vseeno tah 0,0 takšno službo, kot jo trenutno lin"^0' ^udi odnos do indutrijske last-|)r ? )e k tak, kot ga narekuje trenutna |teseSa" *-e Pa bomo hoteli postati n> konkurenčni izvoznik, bo na po- dročju industrijske lastnine prišlo do krize. Nimamo namreč ne materialne opreme, ne kadrov, s potrebno specialistično izobrazbo pa tudi ne primernega razumevanja v okviru celotne SOZD, da bi se na tem področju kaj spremenilo. Zato mislim, da problemov, s kakršnimi se bomo srečevali v bližnji bodočnosti, enostavno ne bomo znali več reševati. Za pridobitev takih znanj pa bi bila potrebna seveda sredstva, kakršnih znotraj INDOK centra ne moremo izdvajati v ta namen. Torej, za našo službo velja, da stanje potrebe še lahko zadovoljujemo, za vnaprej pa bo gotovo potrebno več. Mara Ovsenik ta ie . prr mos' leja'" uda ant*' £l>a' a d« stil1; >vi d zdaj škaf sej( le. k' i vaj' i bf SVOJ! IslOl iino idovl leg1 Plos- ivnik jsk<' lO i» ivnii lova' dd' lijak rvat' Crn< leif 3 na Mi I,,.Ravniki Srbije, Srbije, ki je 20 let v to gJ fgoslaviji bila središče reakcije, lahko iy ^orimo z vedrim licem in ponosno, kajti •kliti'm°ia domovina Srbija - smo od kapi-jV kje Jugoslavije stopah ramo ob rami z ptitv?11 narodi za svobodo, za enako-kovi st’ za boljšo prihodnost vseh naro-JUgoslavije. (Ploskanje). 50 zasužnjeni narodi Evrope pre-to jr.bepetali pod fašističnim škornjem, front Jk^stična vojska prodirala na vseh tedaj Je sredi Srbije, v hrabrem v va' rožljalo osvobodilno orožje, tedaj je 0zemv ®VIOPi bilo samo tam osvobojeno ki so ga osvobodili najboljši srbski itb.L1’ Partizani. (Burno ploskanje). Ta boj jf^a ljudstva še ni končan, kosn ° ^Jdto mi na tem zboru nocoj po-n® ftopimo pred vas . . . kkZat’ 61 let ni moglo ljudstvo Srbije po-^(j^ojega pravega obraza pred drugimi te '■ Joda prva puška zoper izdajalca, zo-iz nhv osrbsko tolpo, je počila v Srbiji in Ni.' rol0<^obl- tod2 ne kol sinovi srbskega karye). Glejte, že dve leti in pol Draži Mi- ib*4' ^ kivi, v rodu nimajo ničesar hailoviču ni uspelo, da bi organiziral čet- H""" ................ ~ ir' niško vojsko v Srbiji. (VzkUki: Dol z izda- telpae8a s Srbijo. (Vzkliki: Tako je!) Da-De J°se spremenili v izdajalsko tolpo, ki se tel oae prilepiti Srbiji, kakor tudi ne nobe-iiala drugBrrm narodu v Jugoslaviji. Ta boj ko p tiudstva je omogočil, da se nocoj ta-NUt0tno u1 b^sko in iskreno sestajajo <41 jfavniki vseh naših narodov. In še ne-iz Srbije so se v svojih brigadah in borili skoraj po vseh krajih Jugo-il Y Črni gori, Hercegovini, Dalmaciji Pu&ar1'' Jovsod so najboljši sinovi Srbije Nbori SV°ja življenja, ko so se žrtvovali za 0(10 in neodvisnost narodov Jugosla- jalcem!) Če je mogoče govoriti o kaki Dra-ževi vojski, je mogoče govoriti samo o nemški vojski, o Nedičevi, o bolgarski izdajalski vojski, mogoče je govoriti o terorističnih trojkah, ki nastajajo po Srbiji. Prav zato, ker smo že doslej pokazali svojo pripravljenost, lahko r—4 obljubimo, da bo Srbija še bolj dosledno nadaljevala svoje delo, da bi iztrebila ostanke terorističnih izdajalskih ostankov po Srbiji - tiste kroge, ki so bili in ki so odkriti in prikrili zavezniki izdajalske velikosrbske vlade v Kairu. "(Ploskanje). rirati in uvajati poenoteno programsko opremo v višjih programskih jezikih. Zagotoviti je treba ustrezen model projektnega vodenja in načrtovanja projektov. V Razvojno raziskovalni enoti Kibernetike je treba izboljšati delovne pogoje in opredeliti projekte, ki bodo uresničeni v letih 1983/84. Nedopustno je podvajanje programa znotraj Iskre, zlasti v okviru Kibernetike, zato moramo programsko politiko usmerjati z dogovarjanjem in ustrezno delitvijo dela. POVEČANJE UČINKOVITOSTI, IZBOLJŠANJE TEHNOLOGIJE IN KAKOVOSTI Postaviti moramo enotne kriterije za osvajanje novih izdelkov, od razvoja do proizvodnje. Skupinsko delo v razvoju in konstrukciji z aktivnim vključevanjem tehnologije in kontrole v fazi osvajanja izdelkov mora biti naša stalna praksa. Zagotoviti moramo skladen razvoj Srbija bo odločno nadaljevala boj proti izdajalcem, boreč se prav tako odločno tudi proti okupatorjem. Prepričani smo, da bodo v tem enkratnem boju kakor doslej tudi poslej drugi naši narodi nadaljevali odločilni boj, boreč se proti okupatorju in proti takšnim izdajalskim tolpam v svojih krajih. (Ploskanje.) Ce se bomo tako borili ne bo dolgo do tedaj, ko bo naša domovina, naša skupna domovina, svobodna in bo svobodna, ker jo vodi naš Tito, naš srbski, hrvat-ski, slovenski, črnogorski, makedonski Tito, svobodna bo, ker jo odslej predstavljajo najboljši predstavniki narodov Jugoslavije in to je Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugosbvije. (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Predsednik dr. Ivan Ribar: Besedo Ima dr. Pavle Gregorič, ki bo pozdravil naše zasedanje v imenu hrvatskega ljudstva, v imenu Pokrajinskega protifašističnega sveta narodne osvoboditve Hrvatske. (Burno ploskanje.) Dr. Pavle Gregorič: (Hrvatska): Tovariši in tovarišice, delegati in delegatke drugega zasedanja AVNOJ, pozdravljam to drugo zasedanje AVNOJ v imenu ŽAVNOH. Ko vas pozdravljam, tovariši in tovarišice, se moram malo ozreti na našo preteklost, na tisto, kar se je zgodilo v tem velikem dogajanju, na našo kratko preteklost, dolgo leto dni. Ko smo se pred letom sestali v Bihaču, da ustanovimo to naše najvišje politično predstavništvo narodov Jugoslavije v njegovem boju za svobodo, smo že imeli za seboj velike uspehe. Toda mi, odposbnci iz Hrvaške, moramo priznati, da tedaj nismo bili zadovoljni. Zakaj? Zato, ker mi na tedanjem zasedanju še nismo mogli reči, da so hrvatske množice v večini že aktivne v našem boju. Dobro veste tovariši, dobro se spomnite, kako je prišel sovražnik, kako so naši tako imenovani predstavniki ljudstva pripravljali izdajo naroda. In ljudstvo je tehnologije z razvojem novih izdelkov. Naložbe v novo tehnologijo morajo biti sestavni del razvoja novih programov. Skladno z opremljanjem razvojnih oddelkov moramo zagotoviti boljšo opremljenost proizvodnje. IZBOLJŠANJE MOTIVACIJE, NAGRAJEVANJA IN KADROVSKEGA POLO -ŽAJA Za uspešno delo v inovacijski verigi moramo povečati število strokovnega kadra. Izdelati moramo načrt kadrovskih potreb, določiti nosilce akcije in roke. Metode za pridobivanje kadrov morajo biti pretehtane in učinkovite. Izkušenim razvijalcem moramo zagotoviti ustrezno stimulacijo. Doseči moramo disciplino pri izvajanju razvojnih nalog injustrezno kvaliteto kar moramo preverjati sakih 21 oni. Uveljaviti moramc nagra- jevanje po rezultatih dela, kar bo bistveno izboljšalo motivacijo. Smo v obdobju, ko prehajamo od velikoserijske proizvodnje tudi na sisteme. Zato moramo zagotoviti ustrezno prestrukturiranje kadrov in obenem socialno varnost delavcev. Pri kadrovanju moramo biti prilagodljivi in izkoriščati možnost začasne prerazporeditve delavcev v TOZD in med njimi. Sestavni del kadrovske politike je funkcionalno izobraževame. Strokovno izpopolnjevanje more biti stalna obveznost in dolžnost. Uvajanje novih, mladih kadrov naj bo načrtno po programih (usmerjanje, stimulacija, spodbujanje štipendistov ipd.). Povečati moramo obseg inventivne dejavnosti z ustrezno motivacijo avtorjev in z izboljšanjem pogojev za razvoj inovacijskih procesov. Alojz Boc Po dvaindvajsetih letih dela v Iskrinem servisnem skladišču je te dni odšel v pokoj Janez Prevc. »Začel sem kot vodja odpreme, odhajam pa kot vodja opreme,« se spominja minulih dveh dobrih desetletij. V tem času je bil še na številnih drugih delovnih mestih, tam pač, kjer so ga najbolj potrebovali: nekaj časa je bil vodja sprejemnice, pa vodja splošnega oddelka, pa referent za reklamacije. Prav to, slednje delo je opravljal skoraj 15 let. Janez Prevc nam je razkril tudi podatek, katerega mnogi verjetno ne poznamo, da je bil Iskrin servis, torej njegov sedaj stari del, sprva namenjen nekemu soboslikarskemu podjetju in ga je Iskrin servis odkupil ter predelal po svoje. Da je bil Janez Prevc izredno priljubljen med svojimi sodelavci, tudi tistimi mlajšimi, ki so v Iskri šele leto, dve, najbolj zgovorno kaže tale posnetek, ki smo ga naredili pred poslopjem novega servisa v Rožni dolini. ostalo brez orožja, brez vsega. In kazalo je, da je ostalo tudi brez vodstva. Toda, pokazalo se je, da so pobegnili tisti, ki so ljudstvo varali, ki so polnih 20 let sedeli na hrbtu ljudstva, pokazalo se je, tovariši in tovarišice, da ti ljudje niso bih predstavniki ljudstva, da so bili izdajalci, ki so v kritičnem trenutku pobegnili in zapustiti ljudstvo. (Vzkliki: Dol z izdajalci!) Ko je kazalo, da je bilo ljudstvo uspavano, da je zamrlo, ko je bilo videti, da ljudstvo ne bo našlo moči, da bi se borilo proti strašni okupatorski sili, ki je podjarmila skoraj vso Evropo, tedaj se je, tovariši in tovarišice, zgodil pravi čudež, čudež, ki so ga naredili najboljši sinovi našega ljudstva. Vse stranke, ki so sedele na grbi ljudstva, niso bile sposobne ničesar storiti zoper okupatorja. (Vzkliki: Tako je!) Od vseh političnih strank je samo Komunistična partija Hrvatske, ki je trpela skupaj z ljudstvom in z njim delila dobro in zlo. poklicala hrvatsko ljudstvo v sveti osvobodilni boj proti okupatorju, v boj, ki se tudi danes bije. (Ploskanje). Resnično. Hrvatsko ljudstvo, predvsem hrvatska mladina, je sledila temu klicu. Na poziv komunistične partije so počile prve puške med hrvatskim ljudstvom, začele so streljati na fašistične vojake. V Liki, Baniji in Dalmaciji se je spontano razplamtela vstaja Srbov kot odgovor na zverinsko nasilje Nemcev, ustašev in Ita-ijjanov. Toda hrvatsko ljudstvo se še ni bilo zbudilo in videti je bilo kot da je za hip zadremal duh Matije Gubca v hrvatskem ljudstvu. In res. Po eni strani so fašistični sovražniki hoteli pogasiti ta duh, po drugi strani pa so ga tako imenovani voditelji hoteli uspavati. Duh Matije Gubca je resnično zadremal, ni pa zaspal. Pred letom dni nismo mogli reči, da seje vse hrvaško ljudstvo dvignilo - toda danes lahko mi, Hrvatje, s ponosom povemo, da je ne le Lika, ne le Banija, temveč ves del Hrvatske, Stovonije in Podravina v vstaji. (Ploskanje). Poznamo tudi razlog, zakaj te vstaje ni bilo takoj, zakaj ljudstvo ni bilo mobilizirano, ko sta Komunistična partija Hrvatske in Komunistična partija Jugoslavije pozvali vse hrvatsko ljudstvo. Vemo, kakšno politiko je vodilo vodstvo reakcionarnih klik okrog dr. Mačka, vemo, kakšen je bil njegov izdajalski poziv hrvaškim množicam, naj sodelujejo z ustaši in Nemci. (Vzkliki: Dol z izdajalcem Mačkom!) In priznati je treba, da je ta izdajalski poziv obrodil rezultate. Toda ugotavljamo lahko tudi, da ni mogel uničiti borbenega duha Matije Gubca. Ne samo to, tovariši in tovarišice, danes od tako imenovane Neodvisne države Hrvatske. ni ostalo nič razen mračnega simbola NDH in za njim peščica klavcev in peščica banditov, plačancev nemškega imperializma. Ničesar ne pomenijo. Vojska se jim osipa in razpada. Poveljuje ji tujec. Vse "to pa je tudi razumljivo, kajti vse več naših ljudi prihaja k nam, odhajajo v narodnoosvobodilno vojsko. (Ploskanje). To, kar je hrvatsko ljudstvo s svojimi srbskimi brati v teh dveh letih in pol boja storilo, tovariši, to je naša največja zmaga, in sicer, da hrvatsko ljudstvo ni podleglo demagogiji fašističnih okupatorjev in njihovih ustaških pomagačev, da bi se kialo s svojimi brati Srbi, temveč je takoj zatrlo v sebi vse, kar so hoteli Nemci - tajno in njihovi pomagači, ustaši in četniki - javno - storiti, da bi z zverinstvi razdvojili naše narode. S tem svojim peklenskim delom so dosegli ravno nasprotno. V boju je skovano močno trdno bratstvo in enotnost Hrvatov. Srbov in Slovencev. (Burno ploskanje). To je bil glavni uspeh našega boja, to so naše največje zmage. (Burno ploskanje). V tem boju. ki se nadaljuje do končne zmage, je hrvatski narod skoval tudi svojo lastno enotnost, enotnost hrvaškega ljudstva, ki je tako trdna, da je mogoče reči, da je znova eno izmed poroštev naše zmage. (Pk>$- kanjc*' (Nadaljevanje prihodnjič) ISKRA TELEMATIKA OB SVETOVNEM LETU KOMUNIKACIJ Telekomunikacije — pomemben dejavnik nadaljnjega družbenega razvoja V 19. stoletju so svet povezovale predvsem železnice in vodne poti in s tem omogočale hitrejši družbeni in gospodarski razvoj. V našem stoletju sta vodilno vlogo na tem področju prevzela cestno omrežje in sistem letalskih zvez. Vse pa kaže, da bodo komunikacije — in še posebej telekomunikacije — poglavitni infrastrukturni sistem stoletja, ki je pred nami. Vsi narodi in države sveta, pa naj bodo bogati ali revni, se vse bolj zavedajo pomembne vloge komunikacij v sodobni družbi. Razvite komunikacije se uvrščajo med temeljne vzvode, ki lahko omogočijo nadaljnji družbeni in gospodarski napredek vsake dežele. Komunikacije z vsemi svojimi službami in storitvami (krajevne, medkrajevne, mednarodne telefonske zveze, teleks službe, pomorske in kopenske mobilne zveze, prenos podatkov, tekstov in slik, satelitske zveze, itd.) omogočajo ljudstvom in posameznikom navezovanje medsebojnih stikov kot tudi prenos informacij o dogodkih v svetu. Zavedajoč se pomembnosti komunikacij je Generalna skupščina Združenih narodov 19. novembra 1981 sprejela resolucijo, v kateri proglaša leto 1983 za svetovno leto komunikacij. Aktivnosti, ki so se začele pod geslom »stimuliran in pospešen razvoj komunikacijskih infrastruktur«, so se v prvi Novčični telefonski aparat, kakršne srečujemo v javnih telefonskih govorilnicah, na železniških, avtobusnih in taxi postajah, v pristaniščih in na letališčih, pred različnimi ustanovami, hoteli in drugimi turističnimi objekti itn., je postal del naše vsakdanjosti. Iskra Telematika ima v svojem programu novčični telefonski aparat NTA 03, ki tako po tehnični kot tudi funkcionalni plati sodi med novejše dosežke na področju telefonije. Med prvimi v svetu je Iskrinim strokovnjakom uspelo razviti elektronsko vezje, ki omogoča uporabo elektrodinamičnega vložka, enakega za slušalko in za mikrofon. Tako je ogljem mikrofon na izviren način zamenjal elektrodinamični (Iskrin patent), kar omogoča zelo kakovosten pogovor tudi v zahtevnih pogojih (hrupna okolica, slabi atmosferski pogoji). Zato, da lažje in hitreje izbiramo klicne številke, ima aparat NTA 03 namesto običajnega številčnika — tastaturo. Iskrini strokovnjaki se zavedajo potreb in tudi možnosti razvoja telekomunikacijskih sistemov bodočnosti. Avtomatska telefonska centrala Metaconta v tem trenutku še pomeni glavnino programa Telematike, vse bolj pa se uveljavljajo elektronski in digitalni telekomunikacijski sistemi. vrsti osredotočile na usklajen razvoj svetovne mreže telekomunikacij, trajale pa bodo do leta 2000. Svetovno leto komunikacij bo s svojimi dolgoročnimi aktivnostmi, ki se začenjajo v letošnjem letu, ponudilo izjemno priložnost, da se izgradi celovita nacionalna in svetovna komunikacijska mreža, ki bo dostopna vsakemu prebivalcu in bo ustrezala zahtevam in potrebam leta 2000, ki se hitro približuje. Za uresničevanje opisanih ciljev bo treba angažirati vse razpoložljive vire. človeške kot finančne, industrijske kot družbene. Razvoj svetovne mreže telekomunikacij — prav na razvoju telekomunikacij je glavni poudarek — pomeni velik zgodovinski dogodek, ki odgovarja potrebam kolektivne zavesti vsega človeštva. Noben posameznik naj pe bo več izoliran od družbene in mednarodne skupnosti. Iz predstavljenih ciljev in nalog akcije izhaja, da moramo tudi v Jugoslaviji čimprej začeti z izdelavo analize sedanjega stanja telekomunikacijske infrastrukture. Pripraviti moramo oceno dosedanjega obnašanja na področju telekomunikacij in v skladu s tem ugotoviti vlogo telekomunikacij v dosedanjem družbenogospodarskem razvoju. (Sodeč po sedanji situaciji so bile tudi telekomunikacije doslej med zaviralnimi dejavniki). Ob realni oceni ekonomsko-finančnih možnosti je treba sprejeti bodočo usmeritev obnašanja in odnos družbe do telekomunikacijske infrastrukture (ob ustreznih prioritetah). Izdelati je treba precizne projekcije razvoja telekomunikacijske infrastrukture za vso državo z dinamiko realizacije do leta 2000. V teh aktivnostih ima pomembno vlogo tudi Iskra Telematika, ki z lastnim znanjem razvija in proizvaja sodobne telekomunikacijske sisteme. Iskra Telematika raste iz 37-letne tradicije Obstoj Iskre Telematike temelji na 37-letni tradiciji Iskre v Kranju, ki se je v preteklosti uspela razviti v eno vodilnih delovnih organizacij v Sloveniji in Jugoslaviji, katere izdelki so danes prisotni na vseh kontinentih sveta. Napredek Iskre je bi! vseskozi hiter in je vztrajno zajemal nove in nove razsežnosti. Zato so bile v preteklosti potrebne različne organizacijske spremembe, zlasti v smislu programske in tehnološke specializacije. Z razvojem telefonije se je kranjska Iskra srečala že leta 1948 in v vseh preteklih letih je osvajala in razvijala nove in nove generacije izdelkov te panoge, ki se danes oblikuje v proizvodnjo kompleksnih sodobnih telekomunikacijskih sistemov. Specifičnost proizvodnje telekomunikacijskih sistemov, ki poleg stalnih organizacijskih oblik zahteva vse več projektnih organizacijskih pristopov, je v zadnjih letih porodila zamisel o koreniti reorganizaciji. V pro- cesu nove samoupravne organiziranosti bivše Iskre Elektromehanike Kranj se je proizvodnja telekomunikacijskih naprav in računalništva s 1. januarjem 1982 oblikovala v delovno organizacijo Iskra Telematika. V nadaljevanju procesa reorganizacije je v želji po kvalitetnejši samoupravni organiziranosti, ki bo zagotovila večjo fleksibilnost delovne organizacije in omogočila njen na-daljni razvoj, prišlo do novih organizacijskih sprememb. Tako danes Iskra Telematika obsega devet temeljnih organizacij združenega dela in tri delovne skupnosti: TOZD Tovarna avtomatskih telefonskih central Kranj, n. sol. o., TOZD Tovarna zasebnih telekomunikacijskih sistemov Kranj, n. sol. o., TOZD Tovarna tiskanega vezja Kranj, n. sol. o., TOZD Tovarna perifernih naprav in telekomunikacijskih terminalov Kranj, n. sol. o., TOZD Tovarna telekomunikacijskih elementov Kranj, n. sol. o., TOZD Tovarna mehanskih konstrukcij in delov Kranj, n. sol. o.. Sodobna elektronska naročniška telefonska centrala EPABX 32, del Sistema Iskra 2000 Prva Iskrina digitalna telefonska centrala Sl 2000—020. TOZD Tovarna posebnih telekomunikacijskih naprav Blejska Dobrava, n. sol. o., TOZD Montažno servisna organizacija Ljubljana, n. sol. o., TOZD Raziskave in razvoj Kranj, n. sol. o.. Delovna skupnost skupnih služb Kranj, Delovna skupnost Računski center Kranj, Delovna skupnost Komerciala Kranj. Iskra Telematika je torej mlada delovna organizacija, ki ima hkrati bogato in dolgoletno tradicijo, kar je oboje lahko pomembno poroštvo za nadaljnji razvoj nje same in njenega dela, oziroma njenih izdelkov, ki lahko zadovoljijo zahtevnega domačega ali tujega kupca. Proizvodni program Program delovne organizacije Telematika v nekem smislu definira že njeno ime, ki nam pove, da si moramo pod njim predstavljati združeni področji telekomunikacij in informatike. Nanizajmo ga na kratko: 1. JAVNE TELEFONSKE CENTRALE — medkrajevne in mednarodne telefonske centrale tipa Metaconta 10 C z računalnikom 3200 — kombinirane in lokalne telefonske centrale tipa Metaconta 10 CN z računalnikom 1602 in kapaciteto do 30.000 naročnikov Posredovalno mesto digitalne telefonske centrale SI 2000—020 Ena od osrednjih novosti Iskrinega programa je modularna družina telefonskih central — Sistem Iskra 2000 (SI 2000), ki predstavlja prvi korak v novo dobo digitalizacije telekomunikacijskih omrežij. V svoji konstrukcijski zasnovi je predvidena za vključevanje kot naročniška centrala, omrežna telefonska centrala in telefonska centrala za javni promet. Sistem je v celoti plod lastnega Iskrinega razvoja v sodelovanju z domačimi razvojno raziskovalnimi institucijami. — končne telefonske centrale tipa Iskra 500 A s kapaciteto do 700 naročnikov — telefonske centrale Iskra 2000—230 s kapaciteto do 4000 priključkov. 2. ZASEBNE TELEFONSKE CENTRALE — EPABX 16 s kapaciteto 16 priključkov — EPABX 32 s kapaciteto do 32 priključkov — EPABX 100 s kapaciteto 128 priključkov — Iskra 2000 —020 s kapaciteto do 3000 priključkov — Iskra 2000—030, popolnoma digitalne centrale s kapaciteto do 3000 priključkov. 3. CENTRALE ZA ZASEBNA TELEFONSKA OMREŽJA — Iskra 2000 — 130 s kapaciteto nekaj 100 vodov in do 3000 naročnikov. 4. TELEFONSKI APARATI — navadni ali elektronski — s številčnikom ali tastaturo — s ponavljanjem zadnje izbrane številke in s spominom do 32 številk — poljski telefonski aparat — novčični telefonski aparat. 5. SEKRETARSKE GARNITURE Proizvodni program dopolnjujejo še razne pomožne naprave (posredovalne mize in posredovalni aparati), elementi za vgradnjo v naprave (releji, tipke), napajalne naprave in podobno, kar omogoča, da je ponudba telekomunikacijskih naprav kompletna. Ker se tehnični pogoji v različnih državal med seboj razlikujejo, je Iskra usposoblje na, da naprave lahko prilagodi specifičnin zahtevam posameznih dežel. Iskra je razvil: tudi ostale dejavnosti, ki so potrebne, da te lekomunikacijske naprave ne le proizvede temveč tudi projektira po podatkih naročni ka, jih montira in preizkusi, po potrebi p; organizira tudi njihovo vzdrževanje. V tel dejavnostih je zaposlenih okrog 1000 delav cev. Telekomunikacije so največje in najpo membnejše Iskrino proizvodno področje Mnogi nosilci telekomunikacijskih sisteme doma in v tujini (PTT, elektroenergetika, RTV, narodna obramba in drugi, ki vzpostavljajo svoja telekomunikacijska omrežja in avtomatizirajo poslovanja), so opremljeni z Iskrinimi proizvodi. Omenimo naj samo to, da je Iskra v letu 1981 prodala milijonti priključek računalniško vodenih telefonskih central tipa Metaconta 10 C.^Ena od več kot 50 takih central v obratovanju je tista v Moskvi, ki je pričela delovati med olimpijskimi igrami. Tudi mednarodna centrala za Iskra Telematika se trudi za čim boljši kadrovski sestav. Zato svojim delavcem nudi moi^05 dopolnilno izobraževanje. Trenutno (v mesecu maju) se dopolnilno izobražuje 384 delavdfu sicer na visokih šolah 70 delavcev, na višjih 156, na srednjih 137, na strokovnih in ostalih50 pa 2! delavcev. .i Iskra Telematika ima 453 štipendistov, in sicer 95 na visokih in višjih šolah, 263 na srtW in 95 na poklicnih šolah. Telematika zaposluje 1990 (45,3%) moških in 2400 (54,7%) žensk. Te k k k h . n % % s >di Sr >ih 'ti Nel prvo jugoslovansko olimpijado leta 1984 v Sarajevu bo plod Iskrine tehnologije. Pomemben korak Iskre pomeni osvojitev modularnih digitalnih, popolnoma elektronskih telefonskih central sistema Iskra 2000, ki so namenjene za gradnjo individualnih hišnih central, specialnih omrežij in javnih telefonskih central. Niz proizvodov, od telefonskega aparata pa do največje centrale, ki so danes izdelani izključno v elektronski izvedbi in z lastnimi integriranimi vezji, uporablja digitalno tehniko, katere razvoj teče v smeri integriranih komunikacij oziroma prenosa informacij. Smeri razvoja Iskrina prva digitalna telefonska centrala Strokovnjaki Iskre Telematike zaključujejo razvoj prve digitalne telefonske centrale. Že tečejo priprave na redno proizvodnjo teh central, ki pomenijo pomembno tehnološko prelomnico v razvoju telekomunikacij in komuniciranja na sploh. Prva Iskrina digitalna naročniška telefonska centrala Sl 2000 —020 že posreduje telekomunikacijski promet v delovni organizaciji Telematika. Digitalna centrala je del bodočega telemat-skega sistema, ki bo vrsilkomutacijo med te-lematskimi terminali kot so telefon, podatkovni terminali, teleks, videoteleks itd. 4> w: K- Wr..^iS” ' «e. MH liSuSti® Velik poudarek daje Iskra telefonskim centralam iz rednega programa, ki so vgrajene v kontejnerje (centrala Metaconta 10 CN in Iskra 500 A). Centrale je možno postaviti brez večjih stroškov in po potrebi rudi premeščati, glede na urbanistične zahteve. V luči stabilizacijskih prizadevanj so te centrale velikega pomena, saj zaradi njihove enostavne montaže niso potrebne investicije v drage poštne objekte. Na sliki: računalniški del centrale metaconta v kontejnerju. Dolgoletna tradicija v razvoju in proizvodnji elektromehanskih central različnih kapacitet ter več kot desetletni razvoj in proizvodnja elektronskih central sta lani pripeljala do uspešnega zaključka razvojnega projekta centrale Iskra 500 A in do uspešne proizvodnje in prodaje. Iskra SOV A je elektronska centrala, ki se v PTT mreži uporablja pretežno kot končna centrala, v nekaterih primerih pa tudi kot podcentrala. hiu Sli” 5» Telefonski aparat ETA M, ki so gt> raZ ^ strokovnjaki Iskre, se bistveno razUMe ^ vseh dosedanjih, zlasti kar zadeva oblik0’''* in konstrukcijske dosežke, pa tudi kustične lastnosti. Oblika ETA 80 je bile grajena na Bienalu industrijskega oblih0 j nja v Ljubljani in na sejmu v Mannove11' uvedbo aktivnih elektronskih kompot' lettii' elektroakustični del telefonskega opate-delan tako, da sta sprejem in oddaja ita*. neodvisna od oddaljenosti aparata J ;t fonske centrale. Klasični ogljeni mikrof0"( v ETA %0zamenjal nov elektrodinamičtejjj krofon, ki s časom ne spreminja tehtat lastnosti, je klimatsko manj občutljiv, p°I"i vor pa je bistveno manj popačen. .-j Telematika je licenco za elektrookusa del aparata ETA 80 prodala v ZDA, pa tudi dogovori o prodaji licence na laPu j sko. Elektronska sekretarska garnitura I*®* Super ni več klasična sekretarska naPraV^ temveč popolnoma nov elektronski lelefon?vii sistem, ki ga upravlja mikroprocesor, ttd in izdelan v Iskri. Novi sekretarski 5‘sl(, ■ol|, omogoča programirano izbiranje, kontt° izbrane številke preko prikazalnika ^ ^ ya), selektivnost pogovorov in hitro izbir°nf . ^ naročnikov. Isicom Super je vzbudil ' Cr zanimanje jugoslovanskih kupcev (mottn', Saj nih je že več deset garnimr), obstajajo pa ® dc realne možnosti za izvoz rudi na zahtevna l - v hodna tržišča. | q| To pomeni, da centrala omogoča p°vC^ jbi^ vanje teh terminalov med seboj in v otntt1 entral* .ju. Centrala 020 je prva iz družine Iskrin' digitalnih central. To je naročniška centra ki na eni strani povezuje skupino termina n javno telemats^0 in jim omogoča vstop v omrežje. . Značilno za klasične telefonske centra^ je, da zahteva vsaka zveza skozi centra svoj par vodnikov, ki se prespajajo y stika nem polju, imenovanem krajevni rnu' plesk. Zato so potrebni debeli snopi vodnl kov. Prav teh pa se v digitalnih centrala znebimo z uvedbo časovnega multipleksa' uporablja en sam vodnik za vse zveze, k' > po njem vrstijo v enakomernih časovnih za poredjih. Pri telefonskem pogovoru 3XČ naročnikov, priključenih na digitalno ccn tralo, se govorni signal štirikrat preoblikuje Prvo preoblikovanje je elektro-akustic"1 Pn tem dobimo električni signal, ki natanč"1 odraža spremembe v akustičnem prosto', V taki obliki se govorni signal prenaša prC vseh klasičnih komunikacijskih sistem0'^ Pri digitalni centrali pa se govorni signy spremeni v zaporedje številk, ki potujej0 ” hitrostjo 8000 številk na sekundo. S tein F mogoče z vso natančnostjo izraziti govori* | sporočilo, in to tako glede vsebine in glasn . sli kot barve glasu. |u Po prvi pretvorbi potuje govorno spo'0-čilo do digitalno analognega pretvornik^ k jer se numerična informacija preoblikuj6 (Nadaljevanje na 5 tzan h ab( telekomunikacije — Pomemben dejavnik Nadaljnjega družbenega razvoja (Nadaljevanje s 4. strani) Hil^Zen električni signal, ki se v slušalki Tonika preoblikuje v slušnega. povezave se v digitalni centrali na večje število naročnikov. iov ,r<^niki so priključeni na en sam pove-Vm,1" v°dnik, ki se imenuje informacijsko S^' Po njem si vsak par naročnikov »tj... ^at na sekundo izmenja govorno ob-i,fotl0v številčni obliki. Prenosi numerične sisiJJ^cije posameznih naročniških parov tj), a|j° zaporedoma v zelo kratkih časov-bv 1 dedkih. Časovno razvrščanje kana-V|w Jej omogoča komutacijo sto in več go-■ 111 in podatkovnih zvez po informacij- t vodilu. ^katere prednosti n°ve centrale Sliv f:ariti je treba vsaj tri glavne predno-Sij, 1'" digitalne centrale pridobijo s takš-tj|a "Ostopkom obdelave govornega sporo- % 0vorno sporočilo, zapisano v digitalni Pri B ' 0stane nepopačeno pri komutaciji in __ enosu na. velike razdalje, '>blj(.£?Vorn* podatki in krmilni signali so v ljn^vst®vilk, kar omogoča enostavno prik-ii anje različnih telematskih terminalov Ki Mutacijo raznih sporočil; Za socialno politiko v Iskri Telematiki lahko rečemo, do sledi tako širše družbenim usmeritvam kot tudi lastnim spoznanjem. Med širše družbenimi usmeritvami je najvažnejša vezana na spoznanje, da mora biti socialna politika sestavni del poslovne politike. Med lastnimi spoznanji pa k najpomembnejšimi prištevajo spoznanja o delavcih z »zoženo delovno sposobnostjo«. .tiefo, OVna organizacija Iskra Telematika je odprta za skupine in posameznike, ki si želijo ogle-Hl A,Je.n Proizvodni proces in spoznati organiziranost samoupravnega in družbenopolitičnega fjlliposameznih tozdov ali delovne organizacije kot celote. ° ^tematiko pogosto obiskujejo različne tuje in domače državne in strokovne delegacije, Pod Slnd‘kalne in druge skupine, novinarji in drugi. y . ^bnejše informacije v zvezi z obiski lahko zainteresirani dobijo na tel. št. (064) 28-861, fej^^ogočena je široka uporaba mikroe-tiat nskih tehnologij, kar pomeni nekaj-^vn n^°’ cene)šo in energijsko manj za- ico* rfiVti' ozri1 stem trd0 1 centralo. •kor*k v informacijsko družbo ^talna telefonska centrala je samo le|čj ,n kamenček v veliki zgradbi bodoče Po^^ttatizirane družbe. Telematika je tiiHg 'n hkrati proces, sredi katerega že ži-*šako bo tehnično vplivala na nas? Iji[0 Ve komunikacijske storitve bodo teme- Htst Pomenile način življenja na delovnem V doma, predvsem življenje vodstve-Sst ac*m'nistrativnih delavcev v tovarnah vjjs-OSSfah ter raziskovalcev in razvijalcev 'ja n l-Ut*h in tovarnah. Telematika spremi-glf. »e rnacin tistega dela v tovarnah na katerega -rf ^r0rej° Heposrcdno vplivati avtomatika, ?/M(’ 'n robotika. Način dela se bo tirit' hga ■ e.n'* za tiste delavce, k-aterih glavna na-iuljj irč(j*e 'zdelati, sprejemati, obdelovati in po-3 .jj. Vat'informacije. 0b'-°Va** homo s pomočjo ekrana ^ V'Cajni tcicrHtdski priključek (namesto in^njega telefona) bo sestavljen kot kom-'Irie e*crana’ tastature, pisalnika, zapiso-Ha Pomnilnika ter telefonske slušalke. Njegova uporaba na delovnem mestu in doma bo nekaj vsakdanjega; omogočal bo izdelavo in prenos dokumentov, prenos slik, govora ipd., kar pomeni naslednje: — zmanjšale se bodo potrebe po sestankih na enem mestu; možno bo organizirati t.i. daljinske sestanke, pri katerih so udeleženci sestanka lahko v različnih krajih: — nekateri delavci bodo lahko opravljali svoje delo doma; — učinkoviteje in hitreje bomo reagirali na nove in spremenljive zahteve in pogoje gospodarjenja, tržišča, družbe ipd.: — nakupovali bomo s pomočjo ekrana in tastature in plačevali s t.i. elektronskimi čeki (karticami); na isti način bomo opravili tudi bančne posle: — na ekranu bomo poiskali le tiste časopise in časopisne rubrike, ki nas zanimajo. Seveda je to vizija, ki pa ima že danes tehnične in tehnološke pogoje. Eksperimentalna telematska omrežja so že v Franciji, Nemčiji, na Švedskem, Japonskem, v Veliki Britaniji in ZDA. V naše življenje prinaša večje spremembe, kot jih je prinesla katerakoli znana tehnična naprava. Na to opozarjajo tako tehniki kot sociologi. K. Mohar Razlagajoč poslovni položaj DO IKM, nam. je Anton Simončič omenil tudi investicijsko problematiko. Povedal nam je, da se investicije v domačo opremo pri njih uresničujejo dokaj uspešno, četudi z nekaterimi zakasnitvami, ki pa bodo izravnane že v drugem polletju. Seveda pa se tudi v IKM srečujejo s problemi, ki izhajajo iz znanih ukrepov in težav celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Ne glede na to pa v tem času potekajo priprave za pridobitev mednarodnega kredita v višini 1 (enega) miliona ameriških dolarjev. Poleg tega nam je povedal, da je bil zabeležen porast materialnih stroškov in sicer kar v obsegu 79 % nad lanskimi v istem razdobju, kar je seveda negativno vplivalo na doseženi dohodek. Pohvalil pa se je, da je delavcem IKM uspelo na področju družbeno omejenih vrst izdatkov le-te realizirati le v obsegu 86 % od dovoljenih, kar je nedvomno RAZGOVOR S ČLANOM KPO DO IKM ANTONOM SIMONČIČEM DO IKM poslovala v skladu z začrtanimi cilji Do IKM (Iskrin inštitut za kakovost in metrologijo) je letošnje prvo polletje, kot dokazujejo podatki, posloval dokaj uspešno. Tako nam je ob zadnjem razgovoru povedal Anton Simončič, član KPO te DO. Posebno je treba poudariti dejstvo, da je realizacija na podlagi zunanjih naročil (Izven Iskre) dosegla v tem razdobju kar 38%, medtem ko je delež njene realizacije iz internih (Iskrinih) naročil dosegel le 7%.. Obseg realizacije iz Iskrinih virov, upoštevajoč pri tem naročila SOZD Iskra in združena sredstva skupaj pa so dosegla 55% celotne letošnje polletne realizacije, oz. njenega prihodka. Slednje hkrati pomeni 2% padec deleža Iskre v prihodku IKM v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tak podatek je zaskrbljujoč predvsem zato, ker se to dogaja v času, ko naj bi Iskra povečala izvoz. Že lani je bilo namreč ugotovljeno, (na konferenci mednarodnega trženja Iskre na Brdu), da nizka konjunktura in zaostreni konkurenčni pogoji bistveno otežujejo trženje Iskre. Ena izmed osnovnih pogojev v zaostrenih pogojih trženja pa je gotovo zahteva po kakovostnih proizvodih. Znano nam je tudi, kakšne so bile reklamacije Iskrinih proizvodov zaradi slabe kakovosti v letu 1982. V zvezi s tem je bilo sicer na konferenci sklenjeno, da je potrebno kakovost in zanesljivošf Iskrinih proizvodov dvigniti na svetovno raven in bil sprejet tudi sklep, da se v DO IKM obvezno preskusi vsak proizvod, namenjen izvozu po mednarodnih standardih oz. po standardih izvozne ciljne dežele in v ,zvezi s tem seveda izda tudi interni atest. Sprašujem se, komu so taki sklepi namenjeni, ko se jih tako ali tako nihče ne drži in slej ko prej delamo po starem. Iskra izdeluje okoli 3000 različnih proizvodov v približno 3000 različnih variantah, in če bi se držali sprejetega sklepa, bi morali kapacitete IKM vsaj potrojiti — pa so se zmanjšale za 2 %. Posledice takega ravnanja nam bodo sicer kmalu znane, toda spet se bomo srečali na ZT konferenci, sprejeli nove sklepe, toka reke pa, kot kaže, ne bomo preusmerili. Naj pri tem omenimo, da je letošnji polletni prihodek DO. IKM dosegel vrednostno 35 milionov dinarjev in da to predstavlja v primerjavi z lanskim prvim polletjem porast kar za 58 %. Ob tem je gotovo pomemben kazalec dosedanjega uspeha IKM tudi ta, da je IKM v teku letošnjega prvega polletja uresničila planirano celoletno realizacijo že kar 63 odstotno. Vsi ti finančni podatki kažejo na izjemno ugodne rezultate v poslovanju DO IKM. Medtem, ko nam je Anton Simončič z očitnim veseljem razlagal podatke o doseženih finančnih rezultatih, ki so kot vidimo, nesporen uspeh prizadevanj delavcev te DO pa nam je naš sogovornik, nekako potarnal nad problematiko zaposlovanja v tej DO. V letošnjem prvem polletju so namreč sprejeli medse sicer le dva nova sodelavca, vendar pa že to predstavlja kar 3 odstotno. povečanje števila skupno zaposlenih v tej DO. Glede na trenutno veljavne kriterije, morejo do konca letošnjega leta sprejeti le še enega samega novega sodelavca. Prav te omejitve, sicer postavljene s širšega družbenega vidika pa ta čas pomenijo hudo restrikcijo glede na to, da se zadnje čase pojavlja razmeroma močan pritisk s strani iskalcev zaposlitve. Tu se pojavlja, kot poseben faktor, štipendirani kader, ki se je bil, seveda ves čas svojega študija orientacijsko in pogodbeno vezal na Iskro, ki pa sedaj ni v stanju v celoti izpolnjevati pogodbenih obveznosti nasproti vsem štipendistom, ki so svoj študij že dokončali. Boleče namreč je, da v DO IKM ne bodo mogli ugodno rešiti v^eh vlog prosilcev za zaposlitev, saj je do konca letošnjega leta prostora le še za enega samega novega delavca v tej DO. Nasprotno pa je bil Anton Simončič spet nekoliko vedrejši, ko nam je našteval dosežene uspehe na področju osebnih dohodkov delavcev v tej DO. Brutto osebni dohodki so se namreč v letošnjem prvem polletju tem delavcem dvignili kar za 32%, kar je, seveda, omogočil ustrezen porast dohodka in drugih parametrov produktivnosti in podobno. Takšni rezultati so delavcem IKM omogočili sorazmerno dobro slediti porastu življenjskih stroškov, ki smo jim bili priča v zadnjem razdobju. Ob tem pa je treba pripomniti, da je bila rast osebnih dohodkov oziroma razporejanje dohodka hkrati v celoti v skladu z družbenim dogovorom za leto 1983. Tako je še za konec pribil direktor DO IKM, tovariš Simončič, da vse te omenjene številke ne bi morda kje povzročile nepotrebnih nesporazumov. viden dosežek skupnih prizadevanj delavcev IKM, gledano seveda skozi lupo neizogibne stabilizacije. Če se je Anton Simončič mogel pohvaliti v nekaterih pogledih, se pa na žalost ni mogel pohvaliti v nekaterih drugih na področju doseženih ekonomskih kazalcev. Poudariti je namreč moral dejstvo, da so v delitvi dohodka spet porasli prispevki za SIS. Podobno temu tudi obseg splošne porabe ne kaže potrebnega zmanjševanja, temveč je le-^ ta, nasprotno celo porasla in sicer kar za 44%. Dalje, ne gre prezreti tudi dejstva, da so še močneje kot splošna in skupna poraba narasle pogodbene obveznosti, kot so krediti, obresti in druga plačila. Porast le-teh je bil namreč kar 73 odstoten. Gledano vse to v celoti, pa vse obveznosti iz celotnega dohodka vendarle niso bile večje kot 16% ustvarjenega dohodka. To pa v primerjavi z drugimi OZD, le ni veliko. Rast čistega dohodka se je v primerjavi s preteklim obdobjem povečala za 55 %, v delitvi čistega dohodka pa so ugodno povečali sredstva poslovnega, rezervnega in raziskovalnega sklada, ki skupno tvorijo akumulacijo, povečano za 66 % v primerjavi s preteklim obdobjem. Akumulacija z amortizacijo po predpisani stopnji pa je dosegla v primerjavi s preteklim enakim obdobjem 178%. Imeli smo vtis, da je pogovor s tov. Simončičem o polletnih rezultatih poslovanja DO IKM v celoti vzeto pač, izzvenel sorazmerno optimistično. Želeti bi bilo, da bi bilo takšnih primerov v našem gospodarstvu pa tudi znotraj Iskre, čim več. Mara Ovsenik DO In vest servis v prvem polletju Šestmesečni poslovni rezultat delovne organizacije lahko ocenimo kot dokaj uspešen. Ob periodičnem obračunu sicer govorimo o začasni delitvi celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, zato polletni rezultati ne morejo biti merilo končnega uspeha poslovanja, vendar lahko ob zastavljenem planu in ob pričakovanem trendu ,i optimizmom pričakujemo zaključek poslovnega leta. Letošnje prvo polletje je prineslo s seboj zaostrovanja na področju gospodarjenja. Zlasti restriktivna je bila kre-ditno-monetarna politika, ki je bila politika, ki je neposredno vplivala na dinarsko likvidnost Iskre in s tem posredno tudi na naš poslovni rezultat. Naši kupci so zamujali s plačevanjem obveznosti zaradi svoje nelikvidnosti. Odprtih postavk na dan 30. 6. 1983 je bilo za 30, 122.426,15 din; za plačila v petnajstih dneh do 15. 7. 1983 je odšteto 13,161.521,70 din, za preplačila kupcev pa prišteto za 157.437,70 din. Terjatve na dan 15. 7. 1983 znašajo 17,118.342,15 din. Obrestna mera je povzročila, da se je skokovito povečal delež dohodka za obresti. Za našo DO je to sicer ugodno, vendar je to v SOZD povzročilo dodatno obremenitev že tako težavne likvidnostne situacije. Čeprav se ne ukvarjamo z zunanjetrgovinskim poslovanjem, moramo ugotoviti, da pretresi na področju devizne likvidnosti niso obšli naše DO. Vendar so te težave daleč za problemi, ki jih imajo proizvodne DO SOZD Iskra. Devizne težave se kažejo pri pokrivanju stroškov za obratovanje poslovnega letala in pri uvozu potrebnih delov, materiala ter opreme za vzdrževanje objektov in naprav, s katerimi upravljamo. Zaradi navedenih problemov lahko ocenimo, da smo vzlic težavam dokaj dobro poslovali v prvem polletju in da lahko ob angažiranju vseh, še zlasti vodilnih in vodstvenih delavcev, ugodno zaključimo letošnje leto. Doseženi celotni prihodek v višini 306.486.513, din predstavlja 48 % letnega plana in je za 40 % večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Rast celotnega prihodka lahko gledamo skozi rast cen in inflacijskih gibanj, v primerjavi z letnim planom pa lahko ugotovimo, da je 48% doseženega letnega plana posledica visoko planiranih in ne v celoti realiziranih stroškov zlasti pri postavki konta 401 za porabljeno energijo. Porabljena sredstva v višini 202,141.297,26 din predstavljajo 66 % celotnega prihodka in 48 % letnega plana. Omenili smo že odstopanje od planirane porabe energije, ki je znašala le 30 % letnega plana. Prekoračeni pa so bili stroški konta 407 — za druge neproizvodne storitve, ki znašajo 51,827.832,65 din, oziroma 112% glede na letni plan. V te stroške se je namreč vključilo še najemnino za skladišče na Celovški c. (Jugotehnika) v višini 29,000.000 din, kar ni bilo predvideno v letnem planu. Dohodek smo dosegli v višini 104,345.215,74 din. Glede na letni plan predstavlja to 50 %—realizacijo in je za 17% večji od dohodka, doseženega v istem obdobju preteklega leta. Dohodek smo delili na prispevke in davke, ki znašajo 9 % v strukturi delitve ali 9,488.651,55 din, nadalje na druge prispevke in obveznosti, ki znašajo 17% v strukturi dohodka ali 17.732.290.35 din, in na čisti dohodek, ki znaša 74 % doseženega dohodka ali 77.124.773,84 din. Čisti dohodek v višini 77,124.273.84 din smo razdelili za bruto osebne dohodke v višini 49,714.589,45 din, za stanovanjske potrebe v višini 2.121.813.35 din, za sklad skupne porabe v višini 4,000.000,00 din, za poslovni sklad in združevanja v višini 18,679.240,64 din in za rezervni sklad v višini 2,608.630,40 din. FINANČNI REZULTAT m Telematiko so ob občinskem prazniku obiskali predsedniki " ki so pobratene z občino Kranj. Ustvarjeno Ustvarjeno Plan ELEMENT 1 - VI/83 1 - VI/82 1983 1. Celotni prihodek 306,486.513.00 220,076.374,80 634,108.060,00 2. Porabljena sred. 202.141.297,26 130,413.463,88 426,049.946,00 3. Dohodek 104,345.215,74 89,662.910,92 208.058.114,00 3.1 Davki in prisp. 9.488.651,55 8,473.445,85 19,786.300.00 3.2 Dohodek za druge namene 17,732.290,35 11,714.693.92 30,444.425.00 3.3 čisti dohodek 77,124.273.84 69,474.771,15 157,827.389,00 - bruto OD 49.714.589.45 41.664.553,50 100,000.000,00 - . stanov, prisp. 2,121.813,35 1,774.700,60 4,276.000,00 ■*- sklad skup. por. 4,000.000.00 5,900.000,00 8,000.000,00 ~ poslovni sklad 18,679.240,64 17.893.944.30 40,349.936,00 rezervni sklad 2.608.630.40 2.24J.572.75 5,201.453,00 4. Akumulacija 4 25,690.871,04 ‘26,728:144.37 54,633.440,00 Index 1 ■ ustvarjeno 83/82 i n 140 156 117 112 152 112 120 120 68 105 117 96 55 48 50 48 58 49 50 50 50 46 50 47 100 66 34 100 9 17 74 100 64 3 E 24 4 lndex II ■ ustvarjeno 83/Plan 83 DO TELEMAT1KA Polletno poslovanje DO Telematika Prvo poDetje leto 1983 je potekalo v znamenja konsolidacije novoorgani-:dranih temeljnih organizadj. S1. julijem prične z delom TOZD Tovama zasebnih telekomnnikatijskih sistemov (ZTS) in s tem je druga faza reorganizacije delovne organizadje praktično v celoti realizirana. Cika nas še delo v zveri s spremembami samoupravnih aktov, ki so nekoliko zaostali za novim organiziranjem. Poslovanje v prvem polletju 1983 je potekalo v zaostrenih gospodarskih pogojih, Id so zaradi kratkoročnih in tudi neradonalmh posegov nestabilni in nespodbudni. Visoka zadolženost do tujine in obveznost vračanja anuitet zahteva pospešen izvoz, tudi repromateriala, kar se odraža v slabi preskrbljenosti temeljnih organizadj s surovinami in repromateriaii. Pojavljajo se tudi druge slabosti kot so: nadaljnje slabšanje likvidnosti, še vedno premajhen izvoz na konvertibilno področje, nenormalno visoka rast skupne in splošne porabe, visoka inflacija in upadanje realnih osebnih dohodkov. Vse to povzroča, & delovna organizadja kot celote v prvem polletju ni izpolnila dinamičnega letnega plana proizvodnje (le 84,5 %) in posledično tudi ne plana prodaje na domačem in tujem trgu. PROIZVODNJA Težave pri izpolnjevanju letnega plana so bile prisotne že v prvem trimesečju letošnjega leta in so se nadaljevale tudi v naslednjih mesecih. Eksterno proizvodnjo smo realizirali v vrednosti 3.835 milijonov din, kar predstavlja le 85,5 % dinamičnega letnega plana. V primerjavi s preteklim letom se je povečala za 42 %, z upoštevanjem stalnih cen pa le za 18% oziroma še manj. V tem povečanju se namreč odraža prestrukturiranje proizvodnje in vpliv novih proizvodov (predvsem TIV), ki so vrednoteni po letošnjih cenah. Vzrok neizpolnjevanja proizvodnega plana je predvsem v neredni preskrbi z repromateriaii (domačimi in uvoženimi) in pa tudi prenizkih internih dobavah, katerih posledice so se odražale predvsem pri finalistih. PRODAJA IN NABAVA NA DO-MACEM TRGU Pri realizaciji prodaje na domačem trgu se pojavlja velika težava pri zaključevanju pogodb, saj zakon o začasni prepovedi dajanja garancij in zagotovitvi sredstev iz bodočega priliva zahteva od kupca 100% pokritje z lastnimi sredstvi. Vse to se odraža pri realizaciji prodaje na domačem trgu, saj smo izpolnili le 46,3 % letnega plana oziroma 92,5 % dinamičnega plana. Vzrokov za neizpolnjevanje plana je več, predvsem pri programu Metacon-te, kjer kasnimo pri kompietiranju objektov. Večji izpadi proizvodnje so še na programu SI 2000 kot tudi na programih EPABX 32 in 100, na interfon-skem sistemu, na PT1 aparatih za domači trg itd. V prvem polletju smo nabavili za 1.277 milijonov din blaga ali za 84% več kot v istem obdobju leta 1982. Pri tem pa moramo upoštevati, da so se nabavne cene povečale za okrog 30 %, tako da dinamičnega letnega plana nabave nismo dosegli (88 %). Največje težave predstavlja obvezna devizna participacija, ki povzroča negotovost predvsem pri dobavah kablov, lak žice, pri izdelkih barvne in črne metalurgije in gumijastih izdelkih. IZVOZ IN UVOZ Nezadostno razpolaganje s konvertibilnimi deviznimi sredstvi ima bistven vpliv na uvoz repromateriala s konvertibilnega področja. V prvem polletju 1983 smo uvoziti skupno za 3,7 milijona dolarjev repromateriala, kar predstavlja 20,7 % letno planirane vrednosti oziroma 28 % zmanjšanja glede na isto obdobje lanskega leta. Glavni delež uvoza repromateriala je bil realiziran s konvertibilnega področja, prav tako pa tudi uvoz opreme, katere nabavna vrednost 17.000 dolarjev je sicer za 42 % večja v primerjavi s prvim polletjem 1982, vendar pa je še vedno daleč pod planirano višino za leto 1983. V prvem polletju letos smo izvozili za 20 milijonov dolarjev blaga, kar je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 20 % manj, to pa predvsem zaradi izpada izvoza na klirinško področje, kjersmos 14,5 milijona dolarjev dosegli šele 27,3 % letnega plana. V strukturi izvoza predstavlja največji delež Metaconta 10 C z 8,9 milijona dolarjev, sledijo ostale centrale s 3 milijoni dolarjev, montažni material z 1,3 milijona dolarjev in PTI aparati z 1,2 milijona dolarjev. Razmeroma ugoden podatek o porastu konvertibilnega izvoza (5,5 milijona dolarjev), ki je 69%, nekoliko izgubi na vrednosti, ko ga primerjamo z izredno ambiciozno postavljenim izvoznim planom, saj znaša odstotek doseganja letnega plana konvertibilnega izvoza le 37,1%. INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA Zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev smo letos v osnovna sredstva vložili šele 59,4 milijona din, kar predstavlja 9,9% letnega plana, oz. 56 % vrednosti, realizirane v istem obdobju lanskega leta. Investicijsko vlaganje se nanaša predvsem na gradnjo pomožnega objekta A 10, postavljanje linij za površinsko obdelavo (galvanika, lakirnica) kot tudi opremljanje pisarniških prostorov. ZAPOSLENI IN IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA V vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih je v prvem polletju letošnjega leta združevalo delo povprečno 4.380 delavcev, kar je v okviru planiranega, medtem ko je glede na isto obdobje lanskega leta število zaposlenih za 0,5 % večje. Skupno število zaposlenih dne 30. junija 1983 je bilo 4.406, kar je 18 delavcev več kot ob koncu leta 1982. V Telematiki smo v prvem polletju 1983 obračunali 4,8 milijona ur v rednem delovnem času in še 68.000 nadur, kar je za 20 % več kot lani v istem obdobju. V skupnem fondu ur v rednem delovnem času predstavlja število opravljenih ur 78,1 %, število neopravljenih ur z nadomestilom OD iz TOZD 17,5%, število neopravljenih ur z na- domestilom OD iz SIS 3,7 ter število neopravljenih ur OD 0,7%. Primerjava z lanskim letom kaže, da se struktura ni dosti spremenila, razen, da se je zmanjšalo število neopravljenih ur z nadomestilom OD iz SIS na račun povečanja neopravljenih ur z nadomestilom OD iz TOZD. OSEBNI DOHODKI Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 omejuje sredstva za osebne dohodke s tem, da je njihova rast v globalu za 35 % počasnejša kot rast dohodka. Tako sredstva za osebne dohodke lahko povečujemo le ob boljših delovnih in poslovnih rezultatih. V prvem polletju smo na ravni delovne organizacije za osebne dohodke razporedili za 633.530.000 din ali 32,4% več kot v istem obdobju preteklega leta oziroma le za 16 % več v primerjavi s povprečjem leta 1982. Glede na rast dohodka (61 %) je povečanje sredstev za OD v skladu z že omenjenim dogovorom o razporejanju dohodka. Razporejena sredstva za osebne dohodke predstavljajo le 47 % sredstev, načrtovanih z letnim planom DO. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je znašal 17.537 din in je za 26% večji v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta oziroma le za 1% večji od povprečnega čistega dohodka v prvem trimesečju 1983. Poudariti pa moramo, da je v polletnih izračunih vpliv povečanja osebnih dohodkov (za 7 oziroma 10 % v začetku junija) še zelo majhen. OCENA POSLOVNIH REZULTATOV Celotni prihodek delovne organizacije je v prvem polletju znašal 6.285 milijonov din in je kar za 80 % večji kot v istem obdobju preteklega leta. Vzrok tolikšnemu povečanju celotnega prihodka so predvsem povečani prihodki v okviru OZD (reorganizacije), določen vpliv pa imajo tudi višje prodajne cene naših izdelkov in storitev. V strukturi prihodkov predstavljajo največji delež prihodki od prodaje na domačem trgu, vendar se njihov delež manjša v prid prihodkom od prodaje na tujem trgu in drugim prihodkom (ti so predvsem pozitivne tečajne razlike od izvoza, izvozne premije in obresti). Nesorazmerje med cenami reprodukcijskega materiala in storitev ter med prodajnimi cenami izdelkov se kaže v višji rasti porabljenih sredstev (91 %) v primerjavi s celotnim prihodkom. Največji delež v okviru porabljenih sredstev predstavljajo materialni stroški, največje povečanje pa beležimo pri proizvodnih storitvah in drugih stroških (negativne tečajne razlike itd.). Zaradi neizpolnjevanja plana izvoza in velike odvisnosti od tujine (uvoz repromateriala in opreme, krediti) so negativne tečajne razlike večje od pozitivnih (za 162 milijonov din) in tako povečujejo stroške poslovanja. Dohodek se je povečal za 61 % in je znašal 2.060 milijonov din. Kot že ob trimesečju, tudi ob polletju ugotavljamo visoko rast obveznosti iz dohodka, saj le-te predstavljajo že 52 % POLLETNO POSLOVANJE ISKRE TELEMATIKE v 000 din I.-VI.82 I.-VI.83 Plan 1983 Indeks I.-VI.83 I.-VI.82 Celotni prihodek 3,196.903 6,284.676 11,727.053 53,6 180 Porabljena sredstva 2,216.012 4,224.983 7,608.029 55,5 191 Dohodek 1,280.891 2,059.693 4,119.024 50,0 161 Čisti dohodek 704.0*40 1,017.974 2,197.850 46,3 145 Akurr.ulaci la • 151.527 331.693 714.115 46,5 219 Eksterna proizv. PPC 2,707.796 3,839.506 8,792.267 93,6 142 Skupna proizvodnja 3,242.136 4,889.742 10,887.280 44,9 151 Dorfiača prodaja 1,610.719 2,376.991 5,133.765 46,3 148 Izvoz v 000 $ 25.096 - 19-972 67.961 29,4 80 Domača nabava 692.407 1,277.153x 2,811.116 45,4 189 Uvoz v 000 $ 5.173 3.718 17.982 20,7 72 Zaposleni 9.358 4.380 9.376 100,1 101 ZANIMIVO IZ SIL Kaj pravi zakon o varstvu izumov Že od srede leta 1981 velja v Jugoslaviji nori zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki je zamenjal prejšnjega, ki je sicer veljal že desetletja dolgo in je bil torej že zastarel, še posebej, ker ni bil več v skladu z novo ustavo iz leta 1974 in tudi ne z zakonom o združenem delu iz leta 1976. Ker je izumiteljska dejavnost pri nas — gledano vsaj s števila domačih patentov — sorazmerno dokaj šibka, saj strokovnjaki ugotavljajo, da Jugoslavija v tem pogledu zaostaja v primerjavi*z industrijsko razvitimi deželami kar v razmerju 1:100, je upravičeno domnevati, da je tudi število tistih ljudi (sicer po njihovih strokovnih kvalifikacijah in glede na položaj, ki ga imajo v naših organizacijah združenega dela, ali pa tudi izven njih) sorazmerno majhno. Ni neutemeljen sum, da je število tistih, ki sami menijo, da se jih zakonodaja, ki ureja tehnično ustvarjalnost visoke stopnje ne tiče. razmeroma zelo majhno. Če ta naša domneva velja, potem stanje pri nas na področju družbenega in tehničnega uveljavljanja ustvarjalnosti ni dobro. V tem pa se je seveda potrebno ozirati posebej na mlajše strokovne kadre, ki si šele oblikujejo zamisli o svoji lastni uveljavitvi in potrditvi svojih lastnih ustvarjalnih sposobnosti. Tu imamo pred očmi tudi dejstvo, da — kot je ugotavljal že Kar! Marx — ustvarjalne sile v človeku spe in da jih mora človek v samem sebi šele odkriti, da bi jih mogel potem na primeren način vključiti v konkretne procese in razmere okrog sebe ter jih tako spraviti v pogon, oziroma jim dati možnost, da se polno dejavno izrazijo v vsej življenjski sili, ki jim jo daje narava že sama po sebi. Zakaj tu pišemo o tem? Zato pač, ker vemo, da je SOZD Iskra kar 30.000 članski kolektiv, v katerem je delež mladih delavcev razmeroma velik in ker je dejavnost celotne Iskre že vsa leta njenega uspešnega razvoja odločno in zavestno zastavljena na materializaciji svojega domačega znanja in da današnje poslovno uspešne Iskre pač ne bi več imeli, ali pa bi se njeni posamezni deli že davno kopali v izgubarskih in drugih težavah vseh vrst in bi se zato moralo okrog 30.000 današnjih njenih delavcev skupno s člani njihovih družin ozirati po družbeni pomoči, vkolikor bi se seveda ne zmogli znajti kako drugače. Iskra je torej za vse nas. ki delamo v njej. bogastvože samo po sebi, je možnost in pogoj našega skupnega nadaljnega'uspešnega dela ter hkrati — bi rekli — tudi velika šansa posebej za pridne, požrtvovalne in sposobne mlade ljudi. Da pa bi sc ustvarjalnost posebej na tehnično-tehnološkem področju mogla družbeno uspešno poslovno-gospo-darsko uveljaviti, je seveda neizogibno poz- DO Kibernetika v prvih šestih mesecih p* I/ V se bolj zapleteni gospodarski položaj povzroča težave tudi Iskri Kibcf^’. tiki. S sprejetjem zakona o plačilih v konvertibilnih devizah ima predof* odplačevanja tujih posojil. Devizna likvidnost DO Kibernetika se bo v drtj^ poloviti lete še poslabšala, saj bo združeno delo bržkone razpolagalo le s odstotki konvertibilnega deviznega priliva. V prvem polletju smo ra^0" lagati s 60 odstotki deviz. DO Kibernetika potrebuje aad 60 odštet*® deviz zgolj za enostavno reprodukcijo. Dodatne omejitve bodo v zadnjih®, sedh letošnjega lete povzročile zastoje v preskrbi z repromateriaii, zato bo<,v temeljne organizadje le s težavo dosegle dinamične plane proizvoda)*-DO Kibernetika je v I. polletju 1983 dosegla 1,48 milijarde din dohodk3, kar je 33 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ustvarjeni celotni P1^. dek znaša 4,5 milijarde din, kar je 37 odstotkov več kot v enakem obdobj lani oz. 53 odstotkov letnega plana. ■ Od ustvarjenih prihodkov je bilo tri milijarde din materialnih stroške * ki so bili za 39 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Obveznosti iz dohodka so se povečale kar za 53 odstotkov, od teh so bil® obresti večje kar za 244 odstotkov. Zaradi takih obveznosti iz dohodka zna3 čisti dohodek 906 milijonov din, kar je le 22 odstotkov več kot v enakem dobju lani. Za sklade so v Kibernetiki namenili 236 milijonov din, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Temeljne organizacije so poslovale večinoma slabše kot v enakem 06 dobju preteklega leta. Vse, ki niso oblikovale vseh potrebnih skladov, m^ rajo natančno analizirati gospodarjenje in sprejeti ustrezne ukrepe za o° pravo slabosti. DO Kibernetika je v prvem polletju izvozila za 10,3 milijona dolarjev iz delkov ali 37 odstotkov letnega plana. Usmerjenost v izvoz povzroča v bernetiki vse večji izpad dohodka, ki ga kljub vsem naporom ni moč nad0" knaditi. Tudi dohodka na domačem trgu ne more povečati zaradi zamrzni® nih cen končnih izdelkov. Kljub izredno težkim pogojem gospodarjenja je Kibernetika v prvem p0^ Is -Hi o 1» "atk 'Oti, ^0 l,ko 'K V letju dosegla nekaj elementov, ki so pozitivni (produktivnost je večja za' odstotkov, skupna proizvodnja je dosežena skoraj 100 odstotno, pokrit) uvoza z izvozom je boljše itd.). ^ V prihodnjih mesecih bodo delavci Iskre Kibernetike storili vse. da b izboljšali poslovne rezultate, ki v nekaterih organizacijah niso zadovolji^ k: 'lat ustvarjenega dohodka. Cisti dohodek ima zato najskromnejšo rast in znaša 1.018 milijonov din. Od tega smo 62 % ali 633 milijonov din namenili za osebne dohodke, 8 % ali 82 milijonov din za sklad skupne porabe in 30 % aii 302 milijona din za akumulacijo. menjamo za okrepitev reprodbktt tj sposobnosti delovne organizacije-Kljub omenjenim težavam '3|aj ugotovimo relativno solidne rezUhJl poslovanja. Predvidevamo pa. da 0, :1 Prav zaradi relativnega zmanjševanja osebnih dohodkov, je razporeditev čistega dohodka ugodnejša kot v preteklih obdobjih in tako več sredstev na- pogoji gospodarjenja ob že sprejcti, , načrtovanih gospodarskih ukrepin drugi-polovici leta še težji. j* Zato bo potrebno kar največje devanje vseh, če hočemo do kpnca doseči načrtovane rezultate. Metod Zap11 TOVARNA ODLITKOV KOMEN Boljši časi za livarje v Komnu H Končno prihajajo tudi za klene Kraševce, za komenske livarje bolj svetlejši časi. V tovarni odlitkov, temeljne organizadje novogoriške A lektrike bodo pričeti koncem tega, oz. v začetku prihodnjega meseca z r benimi deli. Obstoječe prostore, v katerih je res nevzdržno stenje bodo rali in modernizirali ter pričeti tudi z novogradnjo. Tako se končno ure'1 jejo osemdeset članskemu kolektivu doigonačrtovane želje. ^ Ta najmanjša temeljna organizacija, več kot dvakrat povečal celotni p11 Hpk na nai hi SČ DO’ h, K [■p > N N [H ki se je v Iskro Avtoelektriko priključila leta 1978 proizvaja aluminijaste odlitke za potrebe drugih TOZD v Av-toelektriki, nekaj za domači trg, pohvali pa se lahko tudi z izvoznimi rezultati. Delovni pogoji in prostori sami so res nemogoči in nevzdržni, zato je obnova obstoječe proizvodne hale in dozidava nove jiujna. Povečanje proizvodnih zmogljivosti narekuje namreč tudi večja potreba po aluminijastih odlitkih v okviru delovne organizacije in izvozne naloge z naložbo, ki bo predvidoma stala okrog 100 milijonov dinarjev. Z načrti so predvideni tudi spremljajoči objekti kot so kotlarna, kompre-sorska postaja, orodjarna itd., med opremo, ki bo vsa z domačih trgov pa bo največji delež odpadel na livarsko. Tudi delovni pogoji, ki so v sedanjem stanju izredno, težki se bodo močno izboljšali, proizvodnja bo narastla, saj računajo, da se bo z novimi vlaganji za dek. za desetkrat pa naj bi se pc m tudi akumulacija. In ne nazadnje.z # vimi vlaganji bo močno naraste! . izvoz, predvsem zahodnonems* ] partnerju Boschu. In kako so prišli v komenski potrebnih denarnih sredstev za ?bn J in novogradnjo? Ker gre za 'aV<^2 usmerjeno investicijo, ki bo dolgor J pozitivno vplivala na finančno s,aJ Iskre Avtoelektrike. je bilcrdel sred združenih v SOZD Iskra, nekaj P0J I bai’k!f štev pa so si zagotovili s posojili sjj^ skupnih s že kar nekakšen kodeks, ki ureja »u- rL? obnašanja subjektov, ki so aktivni n r(i !a dročju tehnične ustvarjalnosti. ™ - 1 hkrati tudi za nekakšen kodeks obn^, je moč govoriti tudi zato. ker ta zakon ^ mnenju izvedencev pač — bistveno i* '^ zlasti v pristop do izumov in tehničn* nološkega ustvarjanja. ‘»hi, 'ovj '»tej k! »Uv otoškega ustvarjanja. zalli. Slednje pa je pomembno še posebej^ j, ^v ker to neposredno ali pa posredno '1’ ^1 ureja tudi kriterije za izkoriščanje ^ tehnično-tehnoloških stvaritev. ysc jetrni potrebo, da se perspektivni jt tehnološki ustvarjalci se perspektivni tchfll : irjalci z določbami te? ISKR* S S kž N i/ 1nek s počrrNic ob morju novem kampu semiške lskre v Premanturi se poletje ra počitniški čas že nagibata h koncu, počitniška sezona iC vedno traja. Vsi vemo, da so letos počitnice postale zelo drage, zlasti za de-3vc" s številnimi družinami, še posebej drago pa je postalo letovanje na Kljub temu pa je precej delavcev, med njimi tudi Iskrinih, vseeno ■•hkc odšlo na moije na zasluženi oddih. K temu so sicer prispevale številne n*£e delovne organizacije, Id so poskrbele, skupaj s sindikatom, da bi omo-8<>čile svojim delavcem čim cenejši, a zato nič manj kvaliteten počitek ob '•‘otju. In ena izmed takšnih naših delovnih organizacij je vsekakor tudi se-"tika Iskra. iili i, l n' prejšnjih številk smo poro-a^j 0 so Iskraši iz Semiča letos or-'Iti l3 1 'n zgradili svoj lasten kamp v !to’ onkretneje v Premanturi, ki je W tudi-sprejel svoje prve goste, L ^ ‘z Semiča. ^kj3^0 nanes*°’ da smo se pred lovj '".budili v Premanturi in obiskali '^^Č^niški kamp Iskrinih delavcev WVi kamp leži tfV ob znanem pre-L.rskem kampu Runke, kar je vse-iitigi Zelo koristno in praktično, saj ^v^miški kampisti tako dokaj blizu »kg’n° *n ostale potrebne lokale, ki so ja|j Pu Runke. Odtod so tudi nape-lUg ,°do in elektriko, skratka, soseš-la,ampa Runke je posrečena kom-1® Praktičnega s koristnim. Ko smo prišli v kamp sredi dopoldneva, ni bil prazen, čeprav imajo semi-ški kampisti do morske plaže le streljaj daleč. Pred eno izmed prikolic smo našli za mizo Amalijo Bevc, preddelavko iz TOZD Elektronski kondenzatorji, ki že polnih trideset let, ali konkretneje, od 1. junija 1953. dela v semiški Iskri. Najprej nam je povedala, da je zdaj že drugič na počitnicah ob morju. »Tu mi je želo všeč,« je dejala, »saj vidite, da leži kamp na lepem prostoru. Kot vidite zares nič ne delam, v resnici počivam in si nabiram moči za naslednje delo. Sicer pa sem popolnoma zadovoljna in kot stara delavka, tako pa se mi zdi, da je tudi prav, sem imela prednost za letovanje tod. Sicer pa je tako tudi v redu, ta®’ kier je še pred nedavnim pre-^.ala neprehodna gošča, nizko gr-tH J® 'n skalovje, so Semičani z last-eroma rekordnem času ^vii h ’ in uredili.kamp, ki po vseh h jju< ustreza prijetnemu, zdravemu čf* Su0nStnemu Počitnikovanju ob saj smo prav starejši delavci morda bolj potrebni oddiha ob morju kot drugi, mlajši. Sicer pa, kaj bi vam še pravila kaj več, sem sem prišla zares počivat. In tudi počivam, kot lahko sami vidite...« V pogovor se je vmešala še njena hčerka, Sonja Vidmar, socialna delavka in referent za izobraževanje v DO Iskra Kondenzatorji. Tu letuje z možem in hčerko. Bila je zgovornejša od svoje mame. »Kot sami vidite, je naš kamp na zares lepem kraju. Komaj čakamo, da bodo zrasla in se razrasla drevesa, ki a i* tved-111 bolj podrobno seznanijo, vkolikor s«1* Tgi/ ,e8a že niso storili doslej. 'rt ten “ ’ kolje bilo že doslej, velja tudi po ticopr°Vem zakonu, da ima izključno pr# t^ oizvodno izkoriščati patent le nosilec litij UO 73Vi4rnvnnf»m iviimii I'1’ *S° zavarovanem izumu izdelane l)ttm e Pa sme dajati v promet le, če se s - r« »mv uujtiu v piumci ic, uc bc b f zavarovani izum v jugoslovanski ^ščan n^- dejansko izkorišča. Kot iz- 'vs^P^zvodnji take tehnične rešitve, ki izum in Vi r%rAtA7nrx TaH.-ivnl in in •anje izuma pa je tu mišljeno izkoriš- U • 'zum ‘n k* pretežno zadovoljuje P^eljg^ ^jugoslovanskega tržišča. Enako f' Om, .1 za vzorce in modele. lflhhlevenJene zakonske določbe izhajajo iz 'P'Š i.e>n Potrebe, da se pri izumih zago-iif iii[ej Udt dejansko njihovo izkoriščanje [ 'e n • vJa,i::,KU iijmuvu iiKonbuanjc 11 Pa ri0lZV.°^nja’ j° izumi omogočajo, lakrš;^ bi ustvarjene tehnične stvaritve, lil'1 fort,IZUmi vdorni in mrvrlnli ivcf-iiali t11!1 We"!So 'zumi, vzorci in modeli, ostajali a'|lkr(jaln feizkoriščene ideje, četudi bi bile iviljtej. Cel° patentirane in s tem zakonsko t^1 postj J-2' kakšne vrste tehnične ustvarjal-n‘r kj r SC ne k’ proizvodno, gospodarsko in 'zkoriščala v prid zadovoljevanja p|(0t k™ Potreb, naša družbena skupnost J azejo določbe omenjenega zakona. ne potrebuje in zanje enostavno ni zainterc sirana. Nasprotno dosedanji ureditvi, j namreč nosilec pantenta pridobil že s sam prijavo izključno pravico proizvajati in tu< trgovati z izumom omogočenim izdelkon To mu je torej tudi omogočalo ustvarjati: tržni monopol, med drugim tudi v primeril ko ni imel interesa, da bi posamezni izum i: koriščal kdo drug, naprimer konkurenc: bodisi neposredna ali pa tudi posredna. Prz vilo konkurenčnega boja je pač to, če s drugi šibkejši, si sam avtomatično nasprc njim (na primer po finančni moči} močnej in imaš že samos tem zagotovljene predno* raznih' vrst. Veljavnost patenta sedaj traja 7 let o dneva objave patentne prijave. V primeri vzorcev in modelov pa je ta doba 5 f od vložitve prijave. Seveda je predvider možnost podaljšanja te veljavnosti, vends ne za neomenjeni čas temveč je določen: da je veljavnost patenta mogoče podaljša za nadaljnih 7 let, vzorca ali modela pa z nadaijnih 5 let. Imeti pa je pri tem pred očn stvarno omejitev, ki je v tem, da mora biti z podaljšanje biti izkazano resno in torej dc jansko izkoriščan je vel javnegapatenta v jr Na smo jih posadili, da bo tako več sence. V teh naših prikolicah letujem že tretje leto, in prvič smo jih zdaj postavili tukaj. Tako lahko primerjam letovanje letos tukaj in z lanskim letovanjem. Moram reči, da je v Premanturi prečudovito. Zlasti tukajšnje sanitarije ne morem primerjati z lanskimi na Rabu. Kljub vsemu temu pa imam pripombe na naš turizem. Zdi se mi, da trgovine tod kljub sezoni niso dovolj zadostno oskrbovane, kljub vsem mogočim obljubam. Toda to bi človek še nekako prenesel, težje pa prenaša neljubezni-vost prodajalcev v trgovini in vseh drugih, ki se tako ali drugače ukvarjajo s turizmom. Moti me njihov odnos do gostov, kot da smo tukaj kot nujno zlo. Zdi se mi, da bomo morali v turizmu še marsikaj storiti in dodelati, če hočemo, da bo zares uspešna gospodarska panoga. Glede opreme in preskrbljenosti v našem kampu pa lahko rečem samo eno: pohvalno. Poglejte, v prikolicah najdeš pravzaprav čisto vse za normalno življenje: od posode do metle, od likalnika do sušilnika in hladilnika, s seboj moraš prinesti praktično samo rjuhe. Skratka, ocena: odlično.« Ker je v kampu poleg prikolic še kar dovolj prostora za postavitev šotorov, smo pod šotorom našli tudi sekretarja DO iz Semiča Antona Horvata, ki nas je takoj postregel s kavico. Pogovarjala sva se o njihovem kampu, prizadevanjih in trudu, ki so ga doslej vložili vanj, vendar pa je moj sogovornik ob koncu pribil: »Letošnje prvo leto v našem kampu , je vsekakor poskusno leto. Mnenja nekaterih naših delavcev o kampu in letovanju ste že slišali in videli ste, da so pozitivna. Tudi sam sem prepričan, da bo letošnje poskusno leto v našem kampu dobro steklo in da bo vse, kakor pričakujemo, prav do konca potekalo tako kot smo si zamislili. Sicer pa si bomo letos vsekakor nabrali potrebne izkušnje, da bo tako letovanje naših delavcev prihodnje leto tod še uspešnejše, prijetnejše in seveda koristno. Pa tudi prizadevali si bomo, da bo lahko tod letovalo čim več naših delavcev ob cenah, ki jih bo zmogel njihov žep.« D.Ž. V tovarni delovnih sredstev v novogoriški Iskri Avtoelektriki je bila nekaj dni pred, odhodom na kolektivni dopust prisrčna slovesnost, na kateri so se sodelavci poslovili od dolgoletnega člana Iskre, poslovili so se od Kamila Pelosa, dvoriščnega delavca, ki je odšel v zasluženi pokoj. Njegova delovna doba v Iskri se je pričela 21. januarja 196.?, torej je minilo letos 20 plodnih, ustvarjalnih let. Njegova dediščina je bogata, zato je bilo tudi slovo težko in boleče, a od Vrtojbe, kjer je doma do Iskre ni daleč, zato bo Kamilo, če bo le utegnil, še prišel na obisk. Priljubljenemu in vestnemu delavcu so sodelavci poklonili gugalni stolček, ki mu bo krajšal večerne urice, pa tudi naš časopis bo na njem prijetneje prebirati. Se na mnoga leta so mu zaželeli, tej želji pa se pridružuje tudi naše uredništvo. Ta dva pogumna fanta iz novogoriške Iskre A vtoelektrike Miran in Marjan sta se podala med kolektivnim dopustom na izredno dolgo pot. S kolesi sta prevozila celo jugoslovansko kolesarsko transverzalo, začela pa sta pred Iskro Avtoelek-triko, končala pa na mejnem prehodu Gevgelija. Na majicah sta nosila reklamni napis,,Iskre", saj jima je poklonila mladinska organizacija Avtoelektrike 1 (eno) naročilrtlco za vsakega po J (eno) kosilo. .. Prevozila sta 2291 kilometrov in tako vpisala v knjigo uspehov še en izreden podvig. Čestitamo! PRAVNIŠKI KOTIČEK KDAJ NI LASTNE UDELEŽBE Ko je stopil v veljavo dne 23. jan. 1981 zakon o stanovanjskem gospodarstvu (dalje: ZSG), smo dobili nOvo določbo, ki je do tedaj nismo poznali, čeprav so jo nekatere OZD še uporabljale na podlagi svojega samoupravnega splošnega akta: lastno ude ležbo pri pridobitvi stanovanja v družbeni lastnini. Koliko znaša, ali naj znaša ta udeležba in kaj je treba zlasti pri določitvi njene višine upoštevati, je določil družbeni dogovor (DD), objavljen v Ur. I. SRS, 15/81. Nastopilo je vprašanje, ali morajo plačati udeležbo tudi tisti imetniki stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini, ki se žele preseliti v manjše ali manj vredno stanovanje! Otroci so odrasli, se osamosvojili, starša, ali morda le eden, sta ostala sama in jima je veliko stanovanje preveliko, pa še predrago. Ni bojazni, kajti tistemu, ki se preseli v manjše ali manj vredno stanovanje, ni treba plačati lastne udeležbe, četudi je po dosedanjih predpisih za sedanje stanovanje ni plačal in je tudi ni bilo treba plačati. To izhaja iz 33. člena ZSG, kjer je določeno, da mora plačati lastno udeležbo tisti, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini oziroma se preseli v večje ali večvredno stanovanje. Iz tega torej povsem jasno izhaja, da lastne udeležbe ni v primeru, če imetnik stanovanjske pravice želi. preselitev v manjše ali manj vredno stanovanje. Tako določbo sicer naj temeljne organizacije itd. sprejmejo v svoje samoupravne splošne akte, to pa niti ni obvezno, ker že iz jasnega določila zakona izhaja, da je lastna udeležba obvezna le v primerih, ko sc delavec preseli v večje, ali večvredno stanovanje. Lojze Cafuta Počitniška dejavnost v Elektrozvezah V DO Elektrozveze so si s postopnim dokupovanjem počitniških prikolic v preteklih letih, debio tudi s samoprispevkom od regresa, uspeli zagotoviti takšno število le-teh da lahko v njih letuje že kar precejšnje število delavcev. Izkušnje so tuni potrdile smotrnost vlaganja v počitniške prikolice, saj je to v današnjem času eden izmed naj cenejših in najboljših načinov za omogočanje letovanja čim širšemu krogu sodelavcev. To sta nam zagotovila tudi Emil Mertelj, predsednik komisije za razdeljevanje počitniadh zmogljivosti, in Matija Kržič, predsednik komisije za rekreacijo in letovanje DO Elektrozveze v Hotjulu. Sicer sta nam o počitniSci dejavnosti na njunih lokacijah povedala naslednje: Emil Mertelj: ..Komisija, ki jo je imenoval odbor za družbeni standard in varstvo pri delu in v katerem so predstavniki vseh naših TOZD iz lokacije Tržaška 2 in Stegne, je zadolžena za razporejanje letovanja v počitniških prikolicah, medtem ko smo vzdrževanje teh prikolic zaupali TOZD SPS. V sega skupaj imamo 11 prikolic, od tega sta 2 za 4 osebe v avtokampu Stella Maris v Umagu, devet prikolic, od katerih sta 2 za 3 osebe in 7 za 4 osebe pa v avtokampu Funtana Vrsar. Po anketi, izvedeni med našimi delavci, smo se odločili za 10-dnevne izmene. Glede povpraševanja po prikolicah lahko rečem, da je dokajšnje že za 1. maj, nakar je rahlo zatišje vse do zadnje tretjine junija, ko jih zasede prva izmena. Letos naj bi tako omogočili letovanje 88 sodelavcem z družinami, pri čemer dajemo po naših kriterijih prednost tistim, ki še niso letovali v prikolicah in so vsaj 2 leti v delovni organizaciji. Nadalje upoštevamo še število šoloobveznih otrok, delovno dobo v Iskri in tudi razmetje idealne udeležbe po prikolicah. Po teh kriterijih smo letos od 120 prosilcev ugodili kar 88. Glede na povpraševanje, predvsem še v juliju in avgustu, je očitno, da število prikohe m zadostno, saj bi potrebovali vsaj še 2 ali 3. Premišljamo tudi o novi izbiri lokacij, čeprav je to spet povezano z. večjimi stroški vzdrževanja in si zaenkrat to težko privoščimo. Iz knjige vtisov lahko tudi razberemo, da je večina zadovoljna z dosedanjimi lokacijami. Cena za 10 dnevno letovanje je 3000 din po prikolici in v tej ceni je všteto: poljubno število oseb, stroški za elektriko in parkiranje avta. Uporabnik mora na recepciji plačati samo turistično takso. Cena. ki jo plača uporabnik seveda ne pokriva vseh stroškov, saj je samo pavšal za 5-mesečno najemnino v kampu 37.000 din po prikolici. (Nadaljevanje na 8. strani) goslovanski proizvodnji takšne vrste, ki zadovoljuje potrebe domačega, jugoslovanskega trga. Zaščiteno je torej hkrati stvarno zadovoljevanje potreb naših delovnih ljudi, kar ima očitno prednost pred upoštevanjem in zadovoljevanjem potreb na tujih tržiščih. Gledano to določilo z nekoliko širšega gospodarskega vidika, na primer možnosti vključevanja našega gospodarstva oziroma njene proizvodnje v tokove mednarodne menjave (izvoz pa je prav ta čas eden izmed ključnih zavor pri izravnavanju jugoslovanske plačilne bilance!), je mogoče trditi, da je zakon izhajal iz nekoliko omejenih stališč. Toda, tu ni naš namen, da bi preveč kritično posegali v razpravo oposameznihzakonskih določbah, četudi bi jim bilo moč. kot je videti, kaj lahko prigovarjati. Vendar bodi že kakorkoli, namen zakonodaje je nedvomno ta, da na vse mogoče in dopustne načine pospešuje gospodarski razvoj in blaginjo družbe, ne pa obratno. Morda pa bodo prihodne razmere narekovale posamezne potrebne novele ali popravke v zakonskih določbah? Jasno je. da-takšni postopki praviloma ne stečejo hitro. Zato nam za zdaj pač preostane le to. da se kot tehnični ustvarjalci — čimbolj uskladimo z normami pozitivne zakonodaje. Kot je bilo pričakovati, se je skladno z novo ustavno ureditvi jo ustrezno spremenil tudi postopek za pridobitev pravice patenta. Vidno novost v tem postopku predstovlja uveljavitev takoimenovanega »odloženega preizkusa«, ki ga sicer pozna tudi veliko drugih držav. Za kaj pravzaprav gre pri tem? Za patent se najpreje vloži ustrezna prijava, medtem ko se — seveda pravilna —-prijava objavi šele po preteku 18 mesecev od dneva vložitve prijave. Naslednji dogodek predstavlja preizkus pogojev za priznanje upravičenosti patenta. Le-ta se opravi izključno na zahtevo nosilca patenta ali pa tudi kake druge zainteresirane osebe. Opravi se \ teku 4 let od objave prijave patenta. V kolikor v tem roku ni (Sodami zahteva za popoln preizkus pogojev za priznanje patenta, se smatra, da je prijavitelj svojo namero opustil in prijavo patenta zanemaril. Če pa je bila v predvidenem roku zahteva po popolnem preizkusu pogoje: vložena in je pri tem zagotovljeno. da so potrebni pogoji izpoln jeni. se izda odločba o priznanju (patentne) pravice bodisi v celoti ali pa le delno. Načelo »odloženega preizkusa« praktično učinku je tako. da pri java patenta ostane javnosti pridržana leto in pol od vložitve prijave in patent potemtakem v tem razdobju obstaja \ situacijinekakšne »uradne skrivnosti« prijavitelja in informacije o patentu druge osebe v tem roku ne morejo dohiti, dostopna jim postane šele po 18 mesecih. Glede na takšno učinkovanje je načelo "odloženega preizkusa«, ki ga uveljavlja novi zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovan ja, zelo pomembna novost za delo vseh naših znanstveno-raziskovalnih organizacij in RR oddelkov v OZD in s tem tudi za celotno naše gospodarstvo. Jasno je torej, da to dokaj močno zadeva tudi SOZD Iskra, ki ima zelo močno razvito razvo jno in raziskovalno de javnost in ki — kot je bilo javljeno pred nekaj leti — prijavi nemalo novih patentov. (Nadaljevanje prihodnjič) Mara Ovsenik Počitniška dejavnost v Elektrozvezah (Nadaljevanje s 7. strani) V bodoče bomo še težili, da razširimo naše zmogljivosti, vendar bo to precej odvisno od poslovnih rezultatov naše DO, nekaj možnosti pa imamo še v boljši izkoriščenosti pred in posezone. Matija Kržič: ,,Že 7. leto smo na počitniški dejavnosti precej aktivni. Vsako leto dokupimo po eno prikolico tako, da jih imamo sedaj že 8. Ena je postavljena v Gozd Martuljku, 5 v Vrsaiju in 2 v Runkah pri Puli. Razpolagamo pa še s 5 šotori. prenosljivimi V letošnjem letu teh 8 prikolic " ~ ' ‘ e. Odločili omogoča 8-dnevno letovanje. SOZD ISKRA IZOBRAŽEVALNI CENTER. Ljubljana razpisuje STROKOVNO POSVETOVANJE na temo: PLANIRANJE V SOZD ISKRA v času od 29. 9. do 30. 9. 1983 (2 dni) Posvetovanje je namenjeno vsem. ki se v SOZD ISKRA profesionalno ukvarjajo s planiranjem v DO in TOZD. Posvetovanje naj bi nudilo vpogled v nastajanje planov širših družbeno političnih skupnosti. V tem procesu imajo svoje mesto tako SOZD'Iskra: kot tudi DO in TOZD iz sestava'Iskre. V Poiskati in proučiti bo torej potrebno predvsem medsebojne vplive posameznih planov in iz tega vidika določiti tudi nadaljnje smeri razvoja planiranja v SOZD. VSEBINA: 1. Planiranje okolja a) model slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva b) plan republike (Resolucija 1984) 2. Informacije o razvoju okolja in možnosti obstoječega informacijskega sistema v SOZD a) informacijski sistem SOZD Iskra . njegovo stanje in predvideni razvoj b) tržne raziskave 3. Planiranje v SOZD Iskra a) plani SOZD b) plani DO c) plani TOZD S posvetovanjem bomo pričeli v četrtek 29. 9. 1983 ob 9. v hotelu Transturist v Škofji Loki. VODJA POSVETOVANJA: Šavli Janko. dipl. ing.. SOZD : Iskra. DSSS. Ljubljana, Trg revolucije 3 CENA POSVETOVANJA: V ceno posvetovanja 3.500 din so vključeni penzion-ski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD oz. DSSS prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oz. DSSS. PRIJAVE: Zainteresirani udeleženci naj takoj pošljejo prijavo na naslov: SOZD Iskra -\ Izobraževalni center. Ljubljana, Trg revolucije 3. Podrobnejše informacije o posvetovanju dobite v Področju za ekonomiko v DSSS SOZD k Iskra, tel.: (061) 222-225. SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: 5. zunanjetrgovinska šola v Iskri v času od 1. 2. — 26. 4. 1984 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre. VSEBINA: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja. POGOJI ZA VPIS: Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti, — ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjemoma tudi druge smeri, — obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov, — je star (praviloma) do 35 let, Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo ta izpit, ki je eden od pogojev za ZT registracijo, opraviti do pričetka »5. Zunanjetrgovinske šole v Iskri«. Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorožu. Izpitni roki v letu 1983 bodo v oktobru in decembru pri izpitni komisiji na Gospodarski zbornici Slovenije. ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci bodo 3 mesece pred pričetkom šolanja prejeli posebej pripravljeno študijsko gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti. V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehniških temah za slušatelje z netehniško predizobrazbo. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na zahtevnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre. NOSILCI PROGRAMA: Ekonomska fakulteta »Borisa Kidriča«, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana VODJA PROGRAMA: mag. Mitja Tavčar, dipl. inž. STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: dr. Ferdinand Trošt ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli L 2. 1984 oh 8. v hotelu TRANSTURIST, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 26. 4. 1984 ob 14. PRIJAVE: Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj TOZD oziroma DSSS pošljejo najkasneje do 15. 9. ,1983 ha naslov: SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/Xl. Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami kandidatov za šolanje že v mesecu septembru 1983 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tujih jezikov, temeljna predavanja pred pričetkom ZT šole). Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št.: 061/222-212. smo se namreč, da ustrežemo vsem prosilcem in nato glede na število prikolic priredimo število dni. Letos smo tako morali zaradi večjega števila prijav skrajšati posamezno izmeno za 1 dan v primerjavi z lanskim letom. Pred kratkim smo namestili pravkar kupljeno prikolico v Gozd Martuljek in s tem omogočili našim delavcem dopustovanje tudi v zimskem času, kar je predvsem razveseljivo za naše smučarje. Zanimanje naših delavcev za letovanje v prikolicah je zelo veliko in tudi večina sodeluje v naši počitniški dejavnosti. Zato tudi računamo, da bomo izkoristili vse naše možnosti za razširitev naših zmogljivosti. Želja vseh nas je, da bi podaljšali posamezne izmene tja na 10 do 14 dni, vendar bo to možno samo z večjo izkoriščenostjo do sedaj še ne povsem zasedenih pred in posezonskih zmogljivosti in seveda če bi v naslednjih letih lahko tako kot doslej še dokupili kakšno prikolico. Slednje bo seveda odvisno še od marsičesa. Predvsem od poslovnega uspeha naših TOZD in pa tudi od najemnine, ki jo naši delavci plačujejo za vsako prikolico in, ki letos v višini 300 dinarjev po prikolici na dan ne krije niti tekočih stroškov. Upamo pa, da bomo z zavzetim delom knub vsemu lahko na tem področju še veliko naredili v naslednjih letih in, da bo komisija ki so jo naši delavci v ta namen izvolili lahko z njihovo pomočjo in v zadovoljstvo vseh zaposlenih še naprej uspešno opravljala svoje delo.“ B. Č. SMUČARSKO PRVENSTVO KRANJSKE ISKRE NA LEDINAH Zmaga Kibernetike V juliju so imele delovne organizacije ERO. Kibernetika in Telematika letno smučarsko prvenstvo na Ledinah. Tekmovanja oziroma pohoda se je udeležilo 56 delavcev. Z avtobusom nas je pot vodila do Jezerskega. mimo planšarskega jezera skoraj do tovorne vlečnice, kjer smo odložili prtljago, ki so jo z vlečnico popeljali na Ledine. Vodiči Meta Šparovec, Mira in Mitja Krampi so nas popeljali po Slovenski poti do Ledin. Pot je bila naporna, a prijetna. V lepem sončnem vremenu se je tekmovanje pričelo ob napovedani uri. Malo več dela so imeli organizatorji, katerim se moramo zahvaliti za nemoten potek. Snega za smuko je bilo dovolj, tudi dobre volje ni manjkalo. Prvi trije iz vsake skupine so prejeli medalje, prva ekipa DO pa prehodni pokal. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj smo se razšli. Ena skupina je odšla po Slovenski poti, druga po Lovski, tretja do Češke koče in naprej v dolino. S prijetnimi občutki smo se z Jezerskega odpeljali proti Kranju. Ženske A razred: L Vilma Deželak — TEL, 33,83; 2. Irena Rakovec — TEL, 45,03; Ženske B razred: L Vida Zupan — KIB, 24,51; 2. Mira Krampi — KIB. 33,93; 3. Branka Kokalj — KIB, 36,18; 4. Vida Rozman — KIB, 39,90; 5. Meta Šparovec— TEL, 50,24. Moški A razred: L Zdenko Pave — KIB, 22,23; 2. Cvetko Hajdarovič — KIB, 24,39; 3. Viktor Šparovec — KIB. 24,79; 4. Stane Mihalič — TEL, 25,69; 5. Tomaž Pogačnik — KIB, 1.03,02. Moški B. razred: L Milan Nadižar — TEL, 23,06; 2. Davor Jug —- TEL, 25,84; 3. Jože Meško — TEL, 25, 97; 4. Martin Rupnik — TEL, 26,29; 5. Hinko Ule — TEL, 26,62; 6. Vinko Majcen — ERO, 27,00; 7. Jure Zupan — ERO, 28,96; 8. Andrej Naglič — KIB, 32,20; 9. Anton Blatnik — KIB, 87,94. Moški C razred: L Rado Faganel — KIB. 27,45; 2. Franc Brezar — KIB, 30,84; 3. Mitja Krampi — KIB, 32,45. Otrod: 1. Matjaž Kokalj — 29,85; 2, Simon Starman — 31,40; 3. Katja Zupan — 32,85; 4. Primož Ule — 35,53; 6. Polona Zupan — 39,56; 8. Neja Zupan — 49.15; 9. Saša Zupan — 50,10; 10. Ule Uroš — 1.02,16. Ekipno je prvo mesto zasedla DO Kibernetika s 550 točkami, drugo Telematika s 450 točkami in tretje ERO s 25 točkami. Jure Zupan Pot prijateljstva — Reizkofel Planinsko društvo Iskra bo obiskalo 1. okt. 1983 še en vrh Poti prijateljstva - Reizkofel (2371 m). Zbrali se bomo v soboto, L X. 1983 ob 5. pred občino Šiška in se z avtobusom odpeljali do Reisacha, od koder je še 4 ure zmerne hoje. Izlet bo vodila Breda Jančar, kjer se tudi prijavite do 8. septembra 1983 na telefon: 572-331 int.: 311. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta FRANCA KIMOVCA sezahvaljujevavsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci na trakih E7 in T3. za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Vsem iskrena hvala! hčerki: Milena Kovačič in Marinka Erzetič. Od Slemena do Krnice Planinsko društvo Iskra bo organiziralo 9. in 10. septembra 3. del izleta po potetl prijateljstva - od Slemena do Krnice. . Zbrali se bomo v petek, 9. septembra ob 16. uri pod uro na ljubljanski železni*1 postaji in se z rednim avtobusom odpeljali do Kranjske gore. Od tu bomo šli n3 Vršič in prespali v Erjavčevi koči. V soboto zjutraj ob 6. uri se bomo povzpeli na Sleme, od tu pa po Korenskih policah pod Robičjem nad Mak) pišnico nad Sedel' cem, od tu pa v Krnico. Tura je primerna za izkušene planince. Z nami bo Uroš Zupančič, ki je to P0* izpeljal, za varnost pa ho skrbel gorski reševalec Zvone Korenčan. Prijavite se pri Bredi Jančar, telefon 572-331, int.: 311. Sto Iskrašic na Vodiško planino bo poizkusila popeljati v planinski svet Planinska sekcija DO ISKRA Kranj v sobot0 27. avgusta. Tokrat smo se odločili za VODIŠKO PLANINO na Jelovici, obdan0 s smrekovimi gozdovi. Zbrali se bomo pred kranjskim hotelom Creina ob 7. od tu pa nas bo avtobu5 prepeljal do Spodnje Lipnice pri Kropi. Od tu jo bomo počasi mahnili na slabi dve uri oddaljeno Vodiško planino, kjer nas bo gostil Partizanski dom. Če bodo razmet6 ugodne, bomo pogledali za gobami, ki jih tu običajno ne manjka. Po obiln610 počitku bomo sestopili mimo Zidane skale in čez Jamnik v Podblico do avtobusa, za kar bomo spet rabili slabi dve uri lahke hoje. Vodnika Meta Šparovec in Edo Erzetič priporočata izlet posebno mladim druži" nam in planinkam vseh starosti, ki pa naj le bodo ustrezno planinsko opremljet1*-Kot vedno, je prisotnost močnejšega spola zaželena! Cena prevoza bo 50.- din. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, dsrede 24. avgus" ČASOPISNE NOVICE Iskrina tovarna v Komnu, ki proizvaja aluminijske odlitke za potrebe drug® TOZD šempetrske Iskre, delno pa tudi za domači trg in izvoz, načrtuje model' nizacijo proizvodnje. Zaradi slabih delovnih pogojev je namreč nujna obravnava obstoječe proizvodne hale in dozidava nove, saj povečanje proizvodnih zmogljiv0, narekujejo tudi večje potrebe doma in za izvoz. Z naložbo 102 milijona dinarj^ načrtujejo tudi gradnjo kotlarne, kompresorske postaje, orodjarne, oprema pa bo celoti domače proizvodnje. Ko bodo načrte uresničili, bo doslej nizko akum°' lativna proizvodnja prerasla v visoko akumulativno. Izvoz naj bi povečali za 2° krat. Z redno proizvodnjo naj bi začeli z letom 1985. (Primorske novice). Iskrini delovni organizaciji Telematika se letos obeta dober devizni zaslužek v Turčiji. V tej državi je dobila naročilo za 20 manjših javnih telefonskih central5 skupno zmogljivostjo 10 tisoč priključkov. Prvo izmed njih že vključujejo v javn° telefonsko omrežje. Za prihodnje leto tečejo pogovori, da bi turški pošti prodali * 40 takih central Poleg central naj bi Iskra prodajala v Turčijo svoje znanje. S firmo TTE, s kater° sodelujejo že 30 let, se dogovarjajo za prenos tehnologije proizvodnje zasebnih in javnih telefonskih central - Delo. Približno 1.500 delavcev razhčnih podjetij noč in dan dela pri gradnji reverzib® ne vodne elektrarne Obrovac. Nova centrala, ki naj bi začela s pridobivapjem el°k' trične energije na 'dan republike, bo imela zmogljivost 450 milijonov kilovatnih urz naravnim dotokom in še 250 milijonov kilovatnih ur z reverzibilnim dotokom. gradnji sodelujejo številna domača podjetja, med njimi tudi Iskra. Skupina konstruktorjev in delavcev Iskre iz Ljubljane ter banjaluškega JeU®' grada je izdelala prvo hidravlično stiskalnico za kotno zvijanje (apkant) z n umeri0' nim krmiljenjem na temelju Iskrine aparature PNC 50. Banjaluška tovarna orodna1 strojev je sicer te stiskalnice izdelovala že prej, vendar le z ročnim krmiljenjem. Programski sistem omogoča pomnilnik za sto programskih korakov in programiranje 16 funkcij - Poslovne novine, Beograd. Ljubljanski Teleks je objavil dopis Miroslava Slane-Mirosa, v katerem se 1°'® huduje, da v Iskrinih prodajalnah sploh ne vedo, če imajo Iskrine diktafone ..f0111,’ pur-dict“, kljub temu, da Iskrina prodaja v Ljubljani zagotavlja, da naj bi jih im60 na voljo v vseh prodajalnah Iskre in Elektrotehne. Agencija Tanjug je posredovala vsemu jugoslovanskemu časopisju vest o otvorih0 novih delovnih prostorov tovarne keramičnih in večplastnih kondenzatorjev Keko Žužemberku. Nekateri časopisi, med njimi zagrebški Vjesnik, so objavili tudi, daje tovarn3 Iskra-Keko podpisala s kitajskimi predstavniki pogodbo o dobavi opreme in teh n0" logi je za proizvodnjo večplastnih kondenzatorjev v vrednosti 300 tisoč amerišk® dolarjev. y Zbral in uredil Marjan Krav RAZPIS * Srednja šola tehniških strok Litostroj, Ljubljana, Djakovičeva 53 bo v šolskem le1*1 1983—84 vpisovala odrasle v: 1. Skrajšani prograj obdelava kovin in upravljanje strojev, smer obdelovalec kovin To je program, po katerem se izobražujejo udeleženci za raznovrstna dela v kovinarski industriji, ki so značilna za poklice II. zahtevnostne stopnje: ročna obdelava kovin, manj zahtevna in serijska obdelava kovin na stružnicah, frezalnih, pehalnih. vrtalnih, brusilnih strojih, na stiskalnicah in drugih obdelovalnih strojih, priprava ma teriala. lansiranje polizdelkov ali izdelkov, manj zahtevna montaža kovinskih elementov, montaža inštalacij, strežba polavtomatskih in avtomatskih strojev. Izobraževanj6 I obsega predvsem teoretični del v dveh semestrih, to je eno šolsko leto. Pri praktičnih znanjih ugotavljamo doseženo stopnjo usposobljenosti vsakega udeleženca in organiziramo praktični pouk po potrebi, kar lahko za toliko podaljša čas izobraževanja. Zaključnega izpita ni. Predmetnik obsega naslednje predmete: slovenski jezik in književnost, umetnostno vzgojo, matematiko, naravoslovje, družboslovje, zdravstveno vzgojo, osnove tehnike in proizvodnje, tehniško risanje s strojnimi elementi in strojeslov-jem, organizacijo in ekonomiko dela in tehnologijo. Pouk bo potekal prilagojeno življenjskim in delovnim izkušnjam udeležencev izobraževanja. predmeti ne bodo razporejeni vsi hkrati. V program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo najmanj 6 razredov osnovne šok- Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleenec javno veljavno diplomo (spričevalo).z nazivom »obdelovalec kovin«, deležencu je omogočena kasnejšavklju-čitev v zahtevnejši program srednjega izobrževanja. 2. Srednji program kovinarstvo in strojništvo, smer: oblikovalec kovin To je program, po katerem se izobražujejo udeleženci za doslej značilne poklic6 strugar, rezkalec, brusilec, vrtalec, strojni mehanik, pa tudi za tehniškega strojnega risarja, orodjarja. Izobraževanje obsega predvsem teoretični pouk v štirih semestrih, to je dve šolski leti in na koncu ni zaključnega izpita. Pri praktičnih znanjih ugotavljamo dosežem’ stopnjo usposobljenosti vsakega udeleženca in organiziramo praktični pouk po pi’tr6' bi, kar lahko seveda za toliko podljša čas izobraževanja. Predmetnik obsega naslcdnj6 predmete: slovenski jezik in književnost, umetnostno vzgojo, tuj jezik, matematik0' fiziko, biologijo, kemijo, samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovino, geografijo, zdravstveno vzgojo, osnove tehnike in proizvodnje, tehniško risanje s strojnim1 elementi, energetiko z energetskimi napravami, mehaniko, gradiva, organizacija in ekonomika dela. tehnologija. Pouk bo potekal prilagojeno življenjskim in delovnim izkušnjam udeležencev izobraževanja. predmeti ne bodo razporejeni vsi hkrati. V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali vseh 8 razredi"' osnovne šole. Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplom1’ (spričevalo) z nazivom »oblikovalec kovin«. Udeležencu je omogočena kasnejša vključitev v nadaljnjo izobraževanje. Splošna pojasnila: Oba programa veljata enako za mladino in odrasle, vendar se izvajata za odrasle prilagojeno njihovim izkušnjam. Udeleženec se bo učil tisti tuj jezik, ki se ga je učil že v osnovni šoli (po programu pa je namenjen tujemu jeziku le en semester). Pouk bo potekal v popoldanskem času v izobraževalnem centru, delno pa bo®’ uvedene seminarske oblike dela in samoizobraževanjc. Zato tudi ne bodo v šoli na urniku prav vsi predmeti v enaki teži, temveč najbolj poudarjamo predvsem tiste, ki največ zahtevajo razlage in delov šoli. in pri katerih to zahteva slabše predznanje udeležencev. Prijave sprejema tajništvo šole do 5. septembra 1983. V M irje K m %!, Nle to? F'oiz * % Vir k s !9.( Vn 0|, § % > Sc k V S ršua %1 S 3,h So k X- C N; ko sit iz ko $k: Po iti stt go C° fio Va kc de gc °g <