SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ANO) LIV (48) Štev. (Na) 44
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 9 de noviembre - 9. novembra 1995
IEPUBLICA DE ESLOVENIA
Fundamentos para que se instituya el nombre Repiiblica de Eslovettia a utia calle de la Ciudad de Buenos Aires segiin la presentacion de la Ordenanza respectiva en el Concejo Deliberante de la Ciudad de Buenos Aires
Eslovenia cs un pequeno pais con una poblacion cercana a los 2.000.000 de habi-tantes y una superfirie de 20.251 kilometros °uadrados.
La diversidad de su territorio se extien-de desde los Alpes Orientates hasta el mar Adriatico, limitando con Italia, Austria y Hungria, por lo cual se ubica en el centro los movimientos de integracion econo-ttticos europeos contemporaneos. Estas in-fluencias, combinadas con su ubicacion 8eogra-fica y una variedad de experiencias histo-ricas y culturales a traves de los siglos, Lan dado forma al desarrollo de su econo-fnia.
Siendo una de las seis republicas de Jugoslavia, el 26 de julio de 1991, la Re-publica Federal de Eslovenia, proclamd su 'ndependencia constituyendose en Estado s°berano, asumiendo el nombre de Repu-Llica de Eslovenia. Esta proclama se hizo despues que el pueblo esloveno, en un referendum supervisado por observadores 'aternacionales, realizado seis meses antes "el 23 de diciembre de 1990— se pro-•Uinciara con el casi 90% de los votos emi-Ldos, por su independencia y soberania. El Parlamento esloveno, receptor de esa vo-feutad popular, encargo al gobiemo de la KePublica de Eslovenia, que en el plažo de s°'s meses realizara los pasos necesarios a"fe las demas republicas de Yugoslavia P®ra hacer efectiva su independencia.
A pesar de intensas tratativas realizadas abte el gobierno federal en ese sentido, no Se pudo llegar a que este aceptara la independencia eslovena y ello, a pesar de que j Constitucion yugoeslava prevee y conce-a todas sus republicas el derecho, llega-el caso, de separarse de la Federacion, J °onstituitse en estado independiente.
E)e esta manera no le quedo a Eslove-n'a otro camino que proclamar unilateral-
Komisija za poboje
Komisija državnega zbora, ki preiskuje P°vojne množične poboje, pravno dvom-)’Ve procese in druge tovrstne nepravil-I'°sti, je 23. oktobra polno uro razpravljala ° Predlogu podpredsednika dr. Janka Pre-ana (Zeleni-ESS), da bi seje zaprli za jakost.
^lani komisije so zastopali dve različni ffelišči. Predsednik dr. Jože Pučnik (SDSS) ^.utenil, da mora biti javnost seznanjena z Vsemi različnimi mnenji poslancev, saj ne J5r° za skrivnost, ki bi ogrožala Slovenijo, auica Simšič (DS) pa je menila, da se j^tajo člani komisije na zaprti seji posve-vati pred obravnavo osnutkov vmesnega bočila.
. Na koncu je komisija sprejela predlog 'rana Potrča (ZLDS) in bo za razlago P°slovniških določil o izključitvi javnosti P osila sekretariat za zakonodajo in pravne
N°iwaja je večino prejšnje seje name-
WnUMfc&T
nila ugovoru Saše Lapa (SND), ki je nasprotoval odločitvi, da povzetek zaslišanj pošljejo v avtorizacijo preiskovancem in pričam. Komisija je odločila, da povzetkov ne bo poslala v avtorizacijo. Komisija je namreč pri oblikovanju svojih ugotovitev odgovorna tudi za morebitne okrajšave izjav zaslišancev. Zato je komisija sklenila, da bo vmesno poročilo sestavljeno iz vseh magnetogramov zaslišanja in iz povzetka.
V nadaljevanju so začeli razpravljati o osnutku vmesnega poročila. Prvi predlog zaključkov je pripravil predsednik Pučnik, s katerim pa se na prejšnji seji ni strinjal Potrč.
Pučniku je očital nestrpnost, posploševanje in pa sklepanje na podlagi dokumentov, ki jih komisija ne pozna. Potrčev osnutek pa bi zamegljeval odgovornost tedanjih republiških vodstev Knoja, Ozne in komunistično partije za povojne poboje. Komisija še ni sprejela dokončne odločitve.
Niti sprave z mrtvimi še ni
mente su independencia, presentandose ante la comunidad internacional como un nuevo Estado, y en consecuencia, requi-riendole a que se lo reconociera como tal de acuerdo al derecho natural y a las normas internacionales.
Nuestro pais ha sido uno de los prime-ros en resolver su reconocimiento, respe-tuoso del principio de la autodeterminacion de los pueblos, concepto revalorizado por los gobiemos amantes de la paz y la liber-tad.
Por otro lado, senor Presidente, los es-lovenos y sus descendientes que en nuestro pafs Began a alrededor de los 40.000 han demostrado su agradecimiento a la Argentina que los recibio generosamente con un trabajo fecundo. Nombre como el ar-quitecto Victor Sulčič, el antropologo Juan Benigar, el filčsofo Emilio Komar son al-gunos de los mds notorios exponentes del aporte esloveno a la cultura argentina.
Los inmigrantes eslovenos se insertaron tambien, decididamente en la vida de la nueva patria con trabajo serio y responsable que es una de las caracteristicas de ese pueblo. De una importante cantidad de talleres y pequenas y medianas industrias depende el trabajo de mas de cinco mil argentinos.
A fines de 1990 se fundč la Camara de Comercio Esloveno-Latinoamericana en Buenos Aires, con el fin de promover el intercambio comercial entre Eslovenia y Latinoamerica, especialmente Argentina.
Los eslovenos en Argentina, senor Presidente, fieles a sus raices, han contri-buido constantemente al desarrollo y pro-greso de nuestro pais del cual forman parte y al que han dedicado su esfuerzo y amor.
Por todo ello, seftor Presidente, creo es justo imponer al nombre de la Republica de Eslovenia a una calle de nuestra Ciudad.
Po poročanju STA je bilo ob prazniku Vseh svetih oz. Dneva mrtvih na območju Ljubljane slovesnost na sv. Urhu. Delegacije ljubljanske mestne občine in borčevskih organizacij so položile venec k spomeniku žrtvam vojne. Na slovesnosti je sodeloval tudi častni vod slovenske vojske. Na pokopališču na Pobrežju v Mariboru so predstavniki mestne občine in Zveze borcev položili vence na partizanskem grobišču in na grobišče padlim v prvi svetovni vojni ter na grobišče padlih sovjetskih vojakov. Na Ljubljanski ulici v Mariboru pa so predstavniki mesta, borcev, združenja slovenskih časnikov in veteranov vojne za Slovenijo položili venec ob spomeniku žrtvam agresije jugoslovanske vojske na Slovenijo.
Slovenska državna delegacija pod vodstvom predsednika državnega sveta Slovenije Ivana Kristana je položila venec pred spomenikom padlih borcev in spominsko grobnico v Gorici.
Delegacija RS pod vodstvom podpredsednika DZ Leva Krefta pa je položila venca k spomeniku v Spominskem parku padlih borcev in talcev na Žalah ter k Pomnikom padlim v vojni za Slovenijo na
novih Žalah. Delegacija Združene liste pa je v spomin na padle žrtve NOB položila venca v Gramozni jami in na Grobnici narodnih herojev.
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar je skupaj z generalno konzulko RS v Trstu Vlasto Valenčič-Pe-likan in članom predsedstva ZZB NOB Slovenije Jožetom Gačnikom v Trstu v imenu RS položila vence na grobnico padlim na vojaškem pokopališču v Trstu, k spomeniku Bazoviškim žrtvam na pokopališču sv. Ane in k spomeniku žrtvam na-cifašizma v Rižarni.
Videti je, da vsa je uradna Slovenija častila samo borce NOB. Poročali so le o proslavi pred Lipo sprave na Žalah.
Vence so položili tudi trem breznom oziroma tako imenovanim fojbam na Trnovski planoti, kjer naj bi bilo po doslej zbranih podatkih 350 žrtev iz Goriške pokrajine.
O kakem uradnem polaganju vencev v Rogu, Teharjah in drugje pa časopisi in tiskovne agencije niso poročale. Ta stran je še vedno ovita v molk.
Niti sprave z mrtvimi še ni!
Zgodilo	se	je
Socialisti in socialdemokrati so na nacionalni in evropski ravni najbolj organizirani in najmočnejša sila na kontinentu, ta opcija pa se uspešno krepi tudi v vzhodni Evropi, je ob koncu dvodnevnega mednarodnega srečanja nacionalnih in deželnih organizacij socialističnih in socialdemokratskih strank alpskega loka v Ribnem pri Bledu dejal mednarodni sekretar ZLSD Vojko Venišnik. Predstavniki socialističnih in socialdemokratskih strank alpskega loka — Avstrije, Italije, Nemčije, Slovenije in Švice — združeni v Združenju alpskih socialistov, ki se je marca letos vključilo v Stranko evropskih socialnih demokratov — so na srečanju izmenjali mnenja in ocene o perspektivah evropske levice ter o poteku krepitve njenega družbenega in političnega vpliva.
Seveda pa nas zanima, kako spada Združena lista, ki je prava naslednica komunistične partije, samo da je že nekajkrat zamenjala ime, med socialdemokrate? Kaj meni Janševa stranka o tem?
Zunanji minister Zoran Thaler se je ob robu tridnevnega gospodarskega vrha v Amanu sešel 29. oktobra z jordanskim zunanjim ministrom, ki naj bi v začetku prihodnjega leta obiskal Slovenijo. Slovenija, ki je tokrat prvič navzoča na gospodarskem vrhu Bližnjega vzhoda in severne Afrike o gospodarski obnovi te regije, ima s tem območjem sicer razmeroma skromne gospodarske povezave, takšna srečanja pa so priložnost za njeno gospodarsko in politično predstavitev. Že sama navzočnost Slovenije na gospodarskem vrhu Aman '95 pomeni, da se lahko predstavi kot gospodarski in politični subjekt.
Slovenija krepi svojo navzočnost na Bližnjem vzhodu, zlasti gospodarsko, kar se kaže tudi v tesnejšem sodelovanju z gosti-
teljico gospodarskega vrha — Jordanijo, je po obisku v Amanu dejal slovenski zunanji minister Zoran Thaler.
V La Valetti na Malti se je 1. novembra začela 2. interparlamentarna konferenca o varnosti in sodelovanju v Sredozemlju, ki bo potekala do 4. novembra. Konference, ki sta jo pripravila malteški parlament in Interparlamentarna unija (s sedežem v Ženevi), se udeležujejo parlamentarci sredozemskih držav; kot tudi tisti, ki zastopajo „narode, katerih usoda je povezana s sredozemskim območjem". Na Malti je tudi delegacija Državnega zbora RS.
Vlada je 2. novembra potrdila zakon o družinskih razmerjih, s katerim med drugim predlaga premik uveljavitve univerzalnega otroškega dodatka s 1. januarja 1996 na 1. maj prihodnjega leta. S tem razširja krog upravičencev do družbene pomoči na vse tiste otroke, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 130 odstotkov povprečne plače, ter ohranja raven višine dosedanjim prejemnikom.
V Narodnem domu v Mariboru se je 30. septembra začela dvodnevna seja stalnega odbora Alpske konference, ki so se je udeležili predstavniki Francije, Nemčije, Avstrije, Slovenije, Švice, Lichtensteina, Italije, mednarodne komisije za varstvo Alp in nekaterih drugih organizacij. Udeleženci so razpravljali o pobudah za ustanovitev sekretariata Alpske konference ter usklajevali vsebino posameznih protokolov za turizem, varstvo tal, promet in za energetiko. Odločali pa so tudi o protokolih, ki naj bi jih sprejela ministrska konferenca Alpske konference februarja 1996 na Bledu.
(STA)
VOLITVE SE BLIŽAJO
Krščanski demokrati uradno še niso oblikovali volilnega štaba. Na izvršilnem odboru pa je že bil predlog, kdo naj bi tega približno sestavljal, vendar še niso dobili privolitve najožjega tima. Ne glede na to pa tisti ljudje, ki so se strinjali, že delajo pri pripravah na volitve, saj volilni štab neformalno že obstaja.
Kandidatne liste še niso dokončno oblikovane. Vendar je že evidentirano sedemdeset odstotkov kandidatov za poslan-
Slovenija proslavlja Lutra
31. oktobra 1917 je nemški teolog Martin Luther na vrata grajske cerkve v Wit-tenbergu nabil 95 tez, v katerih je spodbijal papeževo vrhovnost in nezmotljivost koncilov. To je bil začetek velikega verskega gibanja, imenovanega reformacija, ki je razcepila katoliško Cerkev in povzročila nastanek protestantizma. Obdobje reformacije je za slovensko kulturo izredno pomembno, saj je pripomoglo k nastanku slovenskega knjižnega jezika in književnosti. Slovenija je ena redkih držav z večinskim katoliškom prebivalstvom, kjer je dan reformacije državni praznik.
Jurčeceva proslava v Sloveniji
Ob 90-letnici rojstva Rude Jurčeca, vsestranskega kulturnika, ki je pred 20. leti umrl v Argentini, so pripravili v njegovem rojstnem kraju v Ormožu v začetku novembra spominsko prireditev pod naslovom: Skozi luči in sence Ruda Jurčeca.
V petek, 3. novembra je bil v grajski dvorani v Ormožu nagovor župana in literarni večer, kjer so brali Jurčeceve tekste z glasbeno spremljavo, nato pa so odprli v gornjih prostorih razstavo člankov, foto-
grafij in del; njegovo življenjsko pot je orisal Andrej Rot.
V soboto pa je bila predstavitev nove knjige izbranih spisov Jurčeca „Blaženost in bridkost zapisanih besed", kjer so sodelovali Andrej Rot, Lev Detela, akademik Anton Trstenjak in drugi.
Popoldne so pred gradom v aleji ormoških kulturnih mož odkrili spomenik-por-tret Rude Jurčeca, delo akad. kiparja Viktorja Gojkoviča iz Ptuja.
Peterle na tiskovni konferenci
Dne 27. oktobra je predsednik Slovenskih krščanskov demokratov Lojze Peterle povedal svoje mnenje o manjšinah: „Do-kument se mora umakniti, vsaj tisti, ki so ga pripravili, ne poznajo ustave. V njem se kaže neupoštevanje urada za Slovence po
ra®wo(§B
GI®[2®g[]SQ
OTROŠKA SOLIDARNOST: Nad 400 otrok iz vseh krajev južne Koroške seje udeležilo letošnjega otroškega dne v St. Primožu. Z dobro pripravljenim programom so navdušili najmlajše, da so po različnih skupinah razmišljali o potrebni solidarnosti do vseh tistih, ki so nekako drugačni; tudi pri maši so bili pozvani, naj se postavijo na mesto slabotnejšega sošolca, prijatelja, soseda, naj poslušajo kaj jih teži, zakaj so žalostni, ter naj jim pomagajo. Otroci so imeli priložnost za risanje, plesanje, izdelavo orglic, za igranje nogometa in drugo. Pri postaji „živopisana jadrnica" so se zbirali starši s prizadetimi otroci, pri tej skupini so otroci spoznali v raznih igrah kako je, če si slep, če ne slišiš, in to spoznavanje zapisali v spominsko knjigo. V kulturnem domu Danica so šolarji javne dvojezične ljudske šole iz Celovca navdušili s predstavo igre „Mali jaz, sem jaz".
svetu pri zunanjem ministrstvu. Resolucija ni v skladu s poslovnikom parlamenta in tudi ne more nalagati vladi konkretnih nalog, predvsem pa ne more nalagati nalog civilni družbi."
Mednarodna komisija SKD je v sporočilu za javnost izrazila svojo zaskrbljenost nad nosilci uradne zunanje politike, saj leto dni po Ogleju in leto dni, odkar je na čelu ministrstav Zoran Thaler, kljub napovedim in obljubam ni prišlo do napredka pri urejanju stikov z Italijo in Hrvaško. Takšna politika po menju komisije vzbuja sum, da ne gre le za nelahko vprašanje razmerij z Italijo, temveč pridobivanje tistih sil, ki si ne želijo v Evropsko zvezo.
mmmmmmmmmmmmsmit
75-letnica
koroškega
plebiscita
V Celovcu je bila osrednja slovesnost ob praznovanju 75. obletnice koroškega plebiscita (10. oktobra 1920). Dopoldne je bila slovesna seja deželnega zbora in koroške vlade, pozno popoldne pa druga slovesna seja deželnega zbora; na slednji je bilo poleg uglednih gostov, kot sta koroški deželni glavar Christof Zernatto in predsednik
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
ska mesta. Prav tako še ni dokončne odločitve, kdo naj kandidira in kdo ne more kandidirati. V nekaterih občinah je namreč evidentirano več kandidatov, kot jih stranka lahko predlaga. Najprej bo treba narediti selekcijo, kdo naj kandidira, kaj je dolžan storiti za kandidaturo in kakšne so obveznosti stranke do posameznih kandidatov. Na podlagi tega se bo oblikovala lista kandidatov za državni zbor, vendar jo mora potrditi svet stranke.
Na predvečer Dneva reformacije so v Drami SNG pripravili proslavo z gestom Knjiga vseh knjig, na kateri je navzoče nagovoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar.
Gotovo je za komuniste in druge sovražnike Cerkve velika zmaga, da so s tem v tej pretežno katoliški državi porinili katoliško Cerkev na položaj: manjšine; ene od mnogih. Saj so tudi na Svetu RTV dali po en glas tako milijonom katoličanov kot protestantom in raznim „cerkvam" s peščico vernikov, v odbor pa katoličani niti niso prišli!	(STA)
Prav težko je slediti vedno istim sporom in prepirom v vladi, saj izgleda, da ni drugih važnih dogodkov v deželi. Vendar to je vsakdanji kruh, saj se je celo šef nove misije Mednarodnega denarnega fonda, ki je te dni dospel v Buenos Aires, najprej zanimal, kako stoji razmerje med predsednikom in ministrom. Kljub temu je še mnogo važnih dogodkov, ki jih bomo skušali zabeležiti.
GOSPODARSTVO VODI
Zadeva predsednika in ministra je kot lajna, ki se vedno ponavlja. Zato se na splošno ljudje kaj malo zanimajo, če sta se Menem in Cavallo že sedmič ali osmič javno objela, odkar je predsednik nastopil drugo predsedniško dobo. Tudi jih ne zanima, kolikokrat so že staremu ekonomistu Alemanu ponudili, če hoče sprejeti vodstvo argentinskega gospodarstva in kolikokrat je ta že odklonil. Zanimiv je njegov zadnji komentar, ko je zatrdil, da on niti teden dni ne bi vzdržal na Cavallovem mestu zaradi političnih zapletov in nenehnih bojev znotraj vlade.
In vendar kljub temu, da osebe ne zanimajo, ljudi na splošno skrbi, kako se razvija gosodarstvo. Medtem ko je nedavnega prevladoval vtis, da je stabilnost nekaj samo po sebi umevnega in da bo stanje trajalo nenehno, se sedaj ljudje soočajo z dejstvom, da morda ni vse tako trdno kot je kazalo. Huda recezija, ki vedno bolj prizadeva celotno gospodarsko delovanje, zadobiva domovinsko pravico v argentinski družbi. Brezposelnost je ena njenih najhujših posledic; državni deficit, manjše davčne nabirke, je nezaželeni sad tega stanja, ki skrbi že vse ljudi; pomanjkanje fondov za socialno skrbstvo, za pokojnine, uradniške plače in druge državne stroške tudi nenehno stopa pred oči normalnega državljana.
Stabilnost tudi ni tako brez problemov. Inflacija je res v mejah normalnega razvoja. A meseca oktobra tistih 0,3% ni sveta resnica. Cene avtomobilov so padle, to pot za 0,5%, a cena prehrane se je dvignila kar za 0,8%. In če štejemo nekaj odstotkov danes, nekaj prejšnji mesec, bomo kaj kmalu dobili težko stanje večine družin, ki ne kupujejo avtomobilov, morajo pa vsak dan jesti ob plačah, ki se ne dvigajo, temveč v mnogih primerih tudi padajo.
Zadeva znižanja plač državnim uslužbencem tudi kaže, da stvari ne stoje tako, kot bi vlada želela. Po mnogih provincah to zadevo spravljajo v tek. Na vsedržavnem nivoju, ker je po zakonu prepovedano znižati plače in ker se boje, da bi kak dekret v tej smeri naletel na odpor in usodo nezakonitosti, že mislijo na tozadeven zakon, ki bi dovolil državi znižati plače in roditi potrebne prihranke.
Gospodarsko stanje moti tudi razmerje med vlado in sindikati. Če je do pred kratim CGT bila popolnoma poslušna vladi, je po zadnjih spremembah prišla pod vodstvo bolj upornih sindikalistov. Trenutni glavni tajnik je pred dnevi izjavil, da postopanje vlade „vodi delavsko gibanje v položaj konflikta". Med sindikati tudi
države Thomas Klestil, prvič slišati tudi slovenskega govornika, Valentina Inzka. To priložnost ni izrabil za kritiko na račun avstrijske manjšinske politike, temveč je iskal temelje za spravno sodelovanje med manjšino in večino. Opozoril pa je tudi na skrb zbujajoče nazadovanje slovenske manjšine v Avstriji in na različna ponižanja, ki so jim bili predvsem v zadnjih petdesetih letih izpostavljeni avstrijski Slovenci.
nočejo ničesar več slišati o kaki „fleksibili-zaciji", ki jo smatrajo enostavno za grobo kršenje delavskih pravic. Istočasno zahtevajo od vlade, da najde izhod iz težkega problema brezposelnosti. Enako je Martinez obtožil vlado, da je popolnoma pozabila na ljudi, da ima oči le za lastne notranje spore, medtem ko je ministra Cavalla označil za „trdoglavega in oholega".
Če je pred časom vlada nekako zviška gledala in se malo zanimala za sindikalne zahteve in grožnje, ji pa v sedanjem stanju ne bi bil dobrodošel nikak spor s te strani. Čim se stanje slabša, čim se množijo socialni spori v notranjosti, tem bolj ranljiv je vladni položaj. Zato je mir na sindikalni fronti eden temeljnih pogojev za nemoteno pot naprej.
A to še ni zagotovilo uspeha. Pomanjkanje kredita težko prizadeva podjetja. V te) zvezi je predsednik Centralne banke, Roque Fernandez v Londonu izjavil, da pravzaprav ne primanjkuje denarja, banke se le boje posojati, ker sumijo, da podjetja teh posojil ne bodo vrnile.
Deficit pa se ponavlja povsod. Te dni so objavili stanje provincijskih pokojninskih ustanov. Provincijski upokojenci imajo dovolj vzrokov, da so zaskrbljeni. Te ustanove imajo skupen deficit 942 milijonov dolarjev in ni kredita ne izgleda, da bi se stanje spremenilo. Država sama pa išče le. kako bi prihranila kak kovanec. Tako odpravlja vedno večje število ustanov. Sedaj nameravajo, tudi z izgovorom štedenja, odpraviti urad nadzorstva nad želeniškinni progami in podzemskimi. Nihče sedaj ne bo nadziral delovanja vlakov in potniki se ne bodo imeli več kam pritožiti. Vse pa v upanju, da bi tako računi vrgli zaželen rezultat.
POLITIKA ŠEPA
V tem stanju pa ima vsaka politična formacija svoje težave. Peronisti se ne morejo zediniti glede kandidata za župansko mesto v Buenos Airesu. Mladi Beliz ne prepriča vlade, sedanji župan Dominguez pa nima nikakih izgledov za uspeh. Radikal De la Rua je še vedno na prvem mestu v anketah, a socialist La Porta že dohaja liza na drugem mestu. V takem stanju vlada odlaša z notranjimi volitvami v stranki ki so bile prvotno začrtane za 17. december.
Radikali imajo težave z notranjim ustrojem. Ta mesec, bolj določno 17., bo zasedanje, ki naj stranki podeli novo vodstvO/ a do sedaj še niso na jasnem ali bo to vodstvo ene osebe ali kolegialno. Po zadnjih škandalih in obtožbah se je Angeloz odpovedal tekmi za to mesto in vedno večji del' stranke se nagibljejo h kolegialnosti.
V Solidarni fronti se pa nenehno giblje-jo vode. Sedaj je prišlo do novega činitelja. ko se govori o spoju med Bordonovo stranko PAIS in ostanki Krščanske demokracija ki tudi sestavlja Fronto. To sta si dve najbolj sorodni skupini, katerih spoj ne bi predstavljal nikakih ideoloških težav. Gre le za identiteto Krščanske demokracije, ki je sicer ostala skoraj brez članstva, težko pa se odpove samobitnosti. Politično pa bi bil spoj velikega pomena, zlasti za Bordona. Njegov PAIS nima političnega priznanja v dvajsetih volilnih okrožjih, v katerih pa g3 ima krščanska demokracija. Spoj bi mu take dal vsedržavno širino, temelj za bodoče delovanje. Na obeh straneh je precej volje' da se ta spoj izpelje. Če se premoste nekaterih manjše težave in zlasti nekateri osebni pomisleki, bo do tega koraka gotove prišlo, kar bi bilo pozitivno tudi za Fronto, ki bi tako zadobila bolj trdno podlago tud1 v območju politične sredine. Doslej je bile za nekatere preveč na levi.
Buenos Aires, 9. novembra 1995	SVOBODNA	SLOVENIJA	Stran	3
flffflffllfHfflfli .ur"V;;;:
Slovenci, za pravičnejše in učiei^ovilejše lastninjenje gre!
Ko smo lota 1990 odpravili komunistični sistem, smo se jasno izrekli, da želimo družbo, ki bo zgrajena na načelih sodobne demokracije in treznega gospodarstva ter na spoštovanju slovenskega dostojanstva.
Proces lastninjenja in demokratizacije v Sloveniji še ni končan, zato je skupina slovenskih izobražencev izdelala gospodar-sko-politični načrt lastninjenja nekdanje družbene lastnine. Predlog zasleduje največjo gospodarsko učinkovitost v demokratičnem družbenem okviru na osnovah osebne svobode in pravičnosti.
Pobuda je bila izročena predstavnikom političnih strank slovenske pomladi v prepričanju, da morajo o usodi lastninjena in nadaljnje demokratizacije odločati vsi slovenski državljani z močjo obvezujočega referenduma.
Načrt
Najvažnejše vprašanje za Slovenijo v obdobju prehoda — v obdobju preoblikovanja lastninskega in družbenega sistema ~~ je: „Komu in kako učinkovito in pravično razdeliti družbeno premoženje?"
Privatizacijski načrt se zavzema za razdelitev preostale družbene lastnine preko dodatnih brezplačnih certifikatov vsem državljanom Slovenije. Dodatni certifikati, katerih vrednost je približno enaka že razdeljenim certifikatom iz prvega vala privatizacije, naj bi zajeli družbeno premoženje, ki pripada Skladu za razvoj in lastnino, ki je na razpolago za notranji °dkup podjetij.
Poleg Sklada za razvoj in lastnine za Notranji odkup, bo potrebno lastniniti še P°djetja in ustanove, ki niso zajeta v sedanjem privatizacijskem zakonu, kot so Wke in zavarovalnice. Predlagamo izdajo bančnih lastninskih ccertifikatov za celotno Vrednost bank in zavarovalnic. Od teh Ceriifikatov bi jih 80% prejeli vsi državljani Slovenije, 10% Pokojninski sklad in 10% Odškodninski sklad.
Načela
Model lastninjenja, ki ga predstavljamo Is Najboljša pot do uresničitve demokratične družbe, v kateri bo zagotovljena gospodarska učinkovitost, osebna svoboda in Pravičnost. Privatna lastnina varuje temel-M gradnik demokracije — ščiti človekovo Syobodo — in je najmočnejši motiv za Vinkovi to gospodarjenje v treznem gos-
P°darstvu.
NAČRT POUDARJA NASLEDNJA NAČELA:
I)	Gospodarska učinkovitost
Privatna lastnina spodbuja največjo /'Nkovitost gospodarstva.
2) Pravičnost in demonopolizacija družbene in gospodarske moči
Dodatno razdelitev certifikatov bi de-monopolizirala družbeno in gospodarsko moč stare komunistične „elite", in uvedla pravično družbeno razdelitev premoženja brez diskriminacije.
3) Odsotnost manipulacije in neučinkovitosti
Manipulacije in neučinkovitosti povezane z notranjim odkupom podjetij, na primer interes direktorjev za nizko cenitev podjetij, bi bile odpravljene.
4) Pospešena privatizacija in varovanje družbene lastnine
Privatizacija bi bila pospešena, kar bi pripomoglo k gospodarski učinkovitosti in varovanju družbene lastnine.
Sklep
Vse bolj je jasno, da je sedanji program lastninjenja ob strahovitih malverzacijah in goljufijah nezadosten. Ravnodušnost ob tem perečem vprašanju je nesprejemljiva za vse, ki želimo svojemu narodu demokratično, učinkovito in pravično družbeno ureditev.
Dolžnost strank je, da jasno in podrobno pouče vse državljane o posledicah zakona privatizacije in predlogih nadaljnje privatizacije. Stranke slovenske pomladi lahko s skupnim nastopom dosežejo, da se državljani v polni meri zavedo posledic različnih „načinov" lastninjenja. Tako bodo Slovenci vedeli, kdo se v resnici zavzema za njihovo osebno in družbeno dobro, gospodarsko učinkovitost in pravičnost.
Predlagana oblika dodatnega lastninjenja pomeni edinstveni korak v pravo smer, saj vrača državljanom Slovenije lastnino, ki so jo v teku generacij ustvarili sami.
Rešitev vprašanja lastninjenja je bistvenega pomena za vse Slovence, kot posameznike in za slovensko družbo v celoti. Zato je edina primerna oblika sprejemanja dokončne oblike lastninjenja obvezujoči REFERENDUM.
PFREDLOG VPRAŠANJ ZA REFERENDUM:
- Ali hočete, da država razdeli med vse državljane dodatne lastninske certifikate za preostalo družbeno lastnino v podjetjih, v vrednostnem razmerju s certifikati, ki ste jih že prejeli?
- Ali hočete, da se privatizirajo vse komercialne banke in zavarovalnice, ki so pod državno upravo in se 80% odgovarjajočih delnic razdeli državljanom Slovenije v obliki novih breplačnih bančnih certifikatov?
Združenje neodvisnih ekonomistov in pravnikov
26. septembra 1995
Studia slovenica
Mislim, da je prav, da se oglasim in ^P°ročim nekaj stvari prijateljem in znan-
Končno so v inštitutu Studia slovenica Stavljene vse knjižne police. Dobil sem
riob
so
re znanec, ki so delo dokončali. Police " Nte stale 8.500 ameriških dolarjev. Na-j^ina me stane, po sedanjem tečaju, 9.200 (i jaških dolarjev na leto. Za dva prevoza Francije in iz Kanade) gradiva, ki sem ga 2 ‘am dobil, sem moral odšteti skupno dolarjev. Okenske zavese in njih ^ Lacija so stale 1.250 dolarjev. Tem iz-pt 0rr> je treba prišteti stroške osebnih v°zov (ki sem jih sam naredil s svojim
avtomobilom) iz Linza, iz italijanske Gorice, iz Rima, iz Francije, stroške za pošto, faks, pisarniške potrebe itd. Zakaj vse to navajam? Ljubljanski nadškof dr. A. Šuštar mi je dobrohotno preskrbel nemško podporo v znesku 13.900 ameriških dolarjev. Nekateri so mislili in verjetno še mislijo, da sem s to podporo dosegel, da krijem stroške. Najemnina nadškofiji mi je v enem letu odvzela od te vsote 9.200 ameriških dolarjev, ostane 4.700 dolarjev. In ostali stroški?
Prostora imam daleč premalo (204 kvadratnih metrov). V treh prostorih je vse gradivo (knjige, časopisi) in polno neodprtih škatel, v katerih je arhiv. V teh prosto-
Pozdrav	Johna Slovenskem
John Corsellis je izrekel pozdrav v slovenščini, nagovor pa je bil v španščini in ga objavljamo v prevodu
Dragi slovenski prijatelji!
Predvsem se vam želim zahvaliti, da ste mi dali priložnost praznovati skupaj z vami Slovenski dan in spregovoriti nekaj besed. Težko bi razložil globoka čustva, ki jih občutim ob srečanju z vami.
Ko se oziram na dogodke, katere smo pred petdesetimi leti preživljali skupaj, želim deliti z vami tudi nekatere misli, ki so se mi porodile kasneje ob njihovem raziskovanju.
Prvič: V Ljubljani je še vedno mogoče slišati, da so bili domobranci „izdajalci". Sprašujem se, koga naj bi izdali? Izdati je mogoče le nekoga, kateremu si dolžan zvestobo. Slovenci niso dolgovali zvestobe komunizmu ali njegovi ,,Osvobodilni fronti". Ker so jasno videli v komunistični gverili nevarnost nove tiranije, ki bi sledila tiraniji nacistov, so se proti njej borili, niso je pa mogli izdati. Tako naj mi ne govorijo več o „izdajalcih".
Drugič: Po mednarodnem pravu je dolžnost okupacijskih sil zagotoviti red in varnost v zasedenih deželah. Niti Italijani niti Nemci niso imeli med vojno v Sloveniji namen izpolniti te svoje dolžnosti. Ob tisočerih umorih civilnega prebivalstva s strani komunistov, je imelo slovensko ljudstvo vso pravico organizirati svojo lastno obrambo, celo z delno pomočjo okupacijskih sil.
Tretjič: Sprašujem se: kdo ima pravico
demokratičnim Slovencem očitati tako zadržanje? Morda komunisti, ki so po vojni in nato skozi dolga leta dokazovali kakšni so bili njihovi resnični nameni?
Ali Francozi, ki so nekaj let sodelovali z Nemci in so pričeli z aktivno rezistenco šele po invaziji Zaveznikov v Normandiji? Mar niso imeli v Sloveniji pripadniki demokratskih podtalnih organizacij in tudi domobranci isti namen?
Ali Britanci? Na njihovih Kanalskih otokih, ki so bili med vojno pod nemško zasedbo, je britanska policija sodelovala z okupacijskimi silami in to ne le po svoji odločitvi temveč po navodilih britanske vlade, da je s tem prihranila med prebivalstvom nepotrebne žrtve. Ni mi znano, da bi jim kdo očital kolaboracijo. Nasprotno. Reševati življenje in imetje državljanov je veljalo za patriotično dejanje.
Zato vidim v propagandi, ki je do danes še ni konec, glede kolaboracije v Sloveniji, kjer ni bilo nobene naci-fašistične stranke — veliko hinavščino.
To so le trije primeri iz zgodovine pred petdesetimi leti, ki mora biti na novo pregledana, kajti do sedaj so jo predstavljali — vse prepogosto — edinole komunisti sami.
Tak ponovni pregled bo doprinesel k pristnejšemu dojemanju vaše preteklosti, kar je potrebno kot osnova za jasno in realistično vizijo slovenske prihodnosti.
O slovenskem podjetniku se učijo v šolah
V učni knjigi za argentinske srednje šole "Geografia de la Argentina" (Durdn, 1993) smo naleteli v ekonomskem delu pregled največjih skupin, ki delujejo v Argentini.
Med gospodarskimi skupinami, ki obsegajo največje število podjetij ter imajo svoj sedež v Argentini, je na 19. mestu slovenski podjetnik Herman Zupan z 12 podjetji.
Objavljamo to zanimivo statistiko:
Skupim	Podjetij	Skupim	Podjetij
Bunge y Bom	62	Laboratories Bag6	14
Perez Companc	53	Nougues Hnos.	13
Garovaglio y Zorroaquin	41	Ledesma	13
Bridas	41	Grafex	12
Corcemar	28	San Martin	
Celulosa Argentina	23	del Tabacal	12
Alpargatas	23	Bagley	12
F.V. y Canteras Cerro Norte	20	1NTA	12
Arcor	19	AGEA, Clarin, Magneto	12
Loma Negra	14	Herman Zupan	12
Med skupinami, ki imajo svoj sedež v tujini ali so večnacionalne, jih je po številu podjetij 8 večjih kot Zupanova (Quilmcs, Macri, Fiat, Techint, Renault, Brown, Coca-Cola in Siemens).
rih spim in ko pride žena, tudi ona; v teh prostorih si tudi kuhava. Zgodovinarji bi radi pregledali arhive (dr. B. Vošnjaka, dr. L. Puša, o dr. Gregoriju Rožmanu, itd.), kajti tovrstno gradivo jih najbolj zanima. Na žalost nimam niti prostora za arhiv niti ne pomočnika, ki bi mi pomagal urejati stvari. Ni prostora za namestitev pomočnika, niti prostora za računalnik, za kopirni stroj, ni prostora za eventualnega bralca.
Povrhu vseh težav moram povedati, da so mi že dvakrat vlomili v moja skladišča tu v Zavodu sv. Stanislava. Prvič so to storili aprila 1993; v moji odsotnosti (bil sem v ZDA) je šla žena pogledat, kako je s prostori. Videla je, da so razbili ključavnico in da so bila vrata odprta, vsem dostopna. Vsaj eno vzeto stvar sem po svojem povratku identificiral, ko sem jo videl na polici enega od zavodskih uslužbencev. Pred kratkim so drugič vlomili v skladišče,
Zgovoren dokaz, kako lahko napreduje podjeten in sposoben slovenski podjetnik. Hermanu Zupanu pa čestitamo za ta dosežek.
mmmmm
kjer imam spravljenih 44 vetrin. Pred dvema letoma sem za ceno 6.750 dolarjev naročil 44 velikih vetrin, da sem mogel organizirati razstavo Življenje in delo Slovencev v Argentini v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani. V to skladišče so vdrli skozi dvoje vrat. Od prvih imam ključ (enega sem dal hišniku), na druga vrata sem pa preteklega julija v navzočnosti dveh Zavodovih uslužbencev namestil ameriško kombinirano ključavnico. Sedaj sem našel vse razbito. To popisujem, ker mi nekateri znanci in prijatelji zatrjujejo, da živim v najbolj varnem poslopju in da moram tam ostati, četudi ni prostora za normalno delo.
Ob tako nenaklonjenem vodstvu se mi lahko še kaj drugega pripeti. Toliko v vednost.
Vsem, ki berete Svobodno Slovenijo, lep pozdrav
dr. Janez A. Arnež
Velemesto Buenos Aires posveča cesto Republiki Sloveniji
*
V torek, 14. novembra ob 11. uri bo slovesno poimenovanje ceste REPUBLICA DE ESLOVENIA, kot počastitev mesta Buenos Aires novi Republiki Sloveniji ter sploh slovenski skupnosti v Argentini.
Ta „krst" preje imenovane ceste Santos Dumont, v enem izmed najelegantnejših predelov velemesta, je vidni sad dolgotrajnega dela argentinskih prijateljev Slovencev ter naše slovenske skupnosti, ki jo predstavlja Zedinjena Slovenija ter, od ustanovitve naprej, uspešnega sodelovanja odpravnika poslov slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu, prof. Matjaža Puca.
Med pobudnike moramo šteti ter jim izraziti našo izredno hvaležnost dr. Jorge Crespu Montesu, ge. Maria Ines Correa Saravia de Moreno del Čampo, dr. Alejandro Morenu del Čampo, inž. Ignacio Brechtu in drugim, ki so tudi formalno vpeljali postopke pred občino mesta Buenos Airesa. Nato nas je še spremljal pri delu Arturo Mario Zaffiro, ki je preštudiral slovensko zgodovino, zemljepis, kakor tudi značilnosti naše skupnosti, ter pripravil osnutek za odlok. Dokončni predlog je predložilo v Concejo Deliberante predsedstvo peronističnega bloka ter uspelo z izglasovanjem.
Odlok št. 47.840 se bistveno glasi: „Ar-tfculo Primero: Denominase »Republica de Eslovenia« al tramo de la calle Santos Dumont, entre Soldado de la Independencia y Luis M. Čampo..."
Logaški oktet se /e	po
Po skoraj tritedenskem gostovanju po Argentini je v torek, 24. oktobra Logaški oktet odpotoval v domovino. Prepolni doživetij in navdušeni nad sprejemom v Argentini so se poslovili z zavestjo, da so v polni meri izpolnili svojo pevsko poslanstvo: „Doni pesem, brate druži, domovini vsak naj služi."
Skupno so imeli 10 koncertov s povprečno udeležbo 200 poslušalcev in sodelovali tudi na Slovenskem dnevu. Obiskali so zavetišči za ostarele v Slovenski vasi in Rožmanov dom ter zapeli tudi obolelim župniku Janezu Langusu, ge. Stanjkovi in dolgoletni javni delavki Emi Kesslerjevi. Ob drugih dejavnosti velja omeniti sprejem na slovenskem veleposlaništvu, petje pri bogoslužju v Slomškovem domu in na Pristavi, obisk na oddajah Okence v Slovenijo (Radio La Red) in Pesmi iz lepe Slovenije (Radio FM Quilmes), podjetij Standmetala, Interpack, Bratje Oblak in kmetije Kržišnik. Posebno doživetje je bilo obisk Balantičeve šole v Našem domu.
Pripravljalni odbor čuti prijetno dolžnost, da se zahvali vsem ustanovam in posameznikom, ki so na en ali drugi način sodelovali, da je obisk tako lepo potekal. Posebno zahvalo še rojakom iz logaške občine in prijateljem, ki so s svojim prispevkom omogočili ta obisk.
Pripravljalni odbor
d*'**
O
VILLANUEVA
on\
MARIA
GOSPODARSKI VCSTNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
Ta odlok je razglasil župan mesta Buenos Aires dr. Jorge Dominguez z dekretom št. 345, objavljenem v uradnem občinskem biltenu Buenos Airesa dne 17. maja 1995.
Gonilna sila vsega tega dolgega procesa je bilo seveda naše krovno društvo Zedinjena Slovenija.
Razveseljivo je, da smo dosegli, da se je najbrže prvič javno in uradno razpravljalo v Buenos Airesu o nastanku in osamosvojitvi Republike Slovenije, kakor tudi o pomembnosti in doprinosu slovenske imigracije argentinski skupnosti in narodu.
Upam, da bodo tudi v domovini Sloveniji znali ceniti to počastitev slovenske republike (simbolično slovenske samostojnosti) ter delo in kreativnost naše skupnosti v Argentini za vzpostavljanje globokih vezi tako kulturnih kakor ekonomskih in ne nazadnje društvenih, saj je prav Argentina skupno z Brazilijo osrednja dežela latinskoameriškega subkontinenta, ki je še vedno prežeta s humanizmom, krščansko kulturo in je soustvariteljica mogočnega ekonomskega bloka Mercosur z več kot 200 milijonov prebivalcev.
Z našo prisotnostjo pri poimenovanju ceste „Republica de Eslovenia" izkažimo tudi javno naš slovenski ponos in hvaležnost Argentini za to počastitev.
dr. Vital Ašič - podpredsednik ZS tajništvo za institucionalne zadeve
Mogoče vas bo zanimalo zvedeti, da...
— da so na mednarodnem ocenjevanju vin v Parizu tri slovenska vina (chardonay, laški rizling in peneče vino barbera international) dosegla naziv Prix d'excellence...
— da so v Murski Soboti ustanovili podružnico Društva slovenskih pisateljev...
RAZSTAVA GRAFIČNE VERIGE. Konec septembra so v Mariboru odprli sejem GIB (grafika, informatika in biro). 113 raz-stavljalcev, med njimi 49 iz tujine je predstavilo celotno grafično verigo, od zamisli do končnega izdelka. Temeljni razstavni program GIB 9 je zajel stroje in opremo za grafično industrijo. Pomemben delež pa je imela tudi papirna industrija. Sejem je spremljala kopica okroglih miz in odličnih strokovnih predavanj.
JAPONCI V SLOVENIJI. Delegacija japonskih parlamentarcev, ki se je sredi septembra mudila v Ljubljani, se je o Sloveniji izjavila izredno zadovoljivo. Izrazila je željo, da bi Slovenija pritegnila japonske turiste, ki množično obiskujejo Italijo in Avstrijo.
KRKA IN LEK NE POPUŠČATA. Kljub močni mednarodni konkurenci je slovenska farmacevtska industrija svoj delež na tujih tleh še povečala in ohranila vodilen položaj med slovenskimi izvozniki. Krka je lani v svoji osnovni dejavnosti — v farmaciji — prodala za 230 milijonov dolarjev zdravil, Krka kozmetika pa za 18 milijonov izdelkov. Njena zdravilišča so pa opravila za 17 milijonov storitev. Krka ima v tujini 11 podjetij in 15 predstavništev. Izvoz gre v 80 držav.
321 MILIJONOV FRANKOV prodaje so dosegli pri Leku. To je najboljši poslovni rezultat, ki ga je Lek kdajkoli dosegel. Povečal se je izvoz v Združene države in Kanado. Lek zdaj izvaža v več kot 50 držav. Lek je bilo prvo veliko slovensko podjetje, ki se je olastninilo že lani. Leku je zaupalo svoje certifikate 37.000 Slovencev, tako da ima sedaj nekaj več kot 45.000 delničarjev.
MURA JE 95 ODSTOTKOV PROIZVODNJE ŽE PRODALA. Lani je Mura — veliko konfekcijsko podjetje za ženske in moške obleke — z izvozom zaslužila 150 milijonov mark. Le 5 odstotka bo letos prodala na domačem trgu, vse drugo bo izvozila. Že dolgo ima Mura v New Yorku podjetje za prodajo moških oblek, v pripravi pa je še drugo podjetje za ženska oblačila. Veliko izvaža v Budimpešto, v Prago, pripravlja pa tudi prodor na skandinavski in nizozemski trg in v Avstrijo.
BREZ VODE IN BREZ MAŠČOB se lahko kuha in peče v novi slovenski posodi Emoton in Bio. Sijajne emajlirane, že sto let preiskušene posode izdeluje uspešno podjetje iz Celja Emo-Eterna. Pestra izbira bakteriološko neoporečne posode znamke Eterna, Ideal, Orion, Bled imajo na slovenskem in inozemskem trgu velik uspeh.
VRHNIŠKE KOŽE OBVLADUJEJO SVETOVNI TRG. Proizvodnja visoko kakovostnega svinjskega usnja pomeni kar sedem odstotkov vse svetovne proizvodnje. Že 30 let imajo naravnano prodajo na tuje. Letos v podjetju IUN pričakujejo, da bodo izvozili za rekordno vrednost milijardo dolarjev.
1300 MOSTOV IMA SLOVENIJA. Od tega jih je 230 v slabem stanju, 176 pa že precej dotrajanih. Ujme so hitrejše od cestarjev in proračuna. Tako imajo zdaj 113 mostov, čez katera poteka promet z omejitvami.
SLOVENSKI TELEVIZIJSKI TRG bo doživel do konca leta pravi razcvet. Kmalu bo začela oddajati TV 3, ki je nastala v okviru Ognjišča. Tako bo mogoče v Sloveniji gledati dnevna poročila na več zasebnih kanalih. Direktor nove postaje TV 3 je Ivo Bevk, direktor programov pa nekdanji časnikar na RTVS Janko Tedcško. Nastalo je še več drugih privatnih TV bolj pokrajinskega obsega.
V NARAVI JE ZDRAVJE. Pod tem geslom se je v drugi polovici septembra uspešno predstavil sejem Narava-Zdravje. Na njem je bila celovita ponudba izdelkov, nasvetov in idej za bolj zdrav ter kakovosten življenjski vsakdan. Med mnogimi zanimivostmi je bila predstavitev priprave zdrave in polnovredne hrane, razstavljena so bila zdravilna zelišča, gobe, male živali itd. Obisk je bil izreden, zlasti od organiziranih skupin otrok.
PRVI SEJEM KERAMIKE IN LONČARSTVA so imeli konec septembra na
Gornjem trgu v Ljubljani. Na 18 stojnicah so imeli številni obiskovalci priložnost, da so spoznali tudi to umetnost, ki je del naše kulturne dediščine. Marsikdo je kupil domače, solidne in času prikrojene izdelke.
341 TURISTIČNIH DRUŠTEV je danes v Sloveniji, so ugotovili na praznovanju 90-letnice Turistične zveze Slovenije. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo 72 društev, število pa se je pomnožilo šele v samostojni slovenski državi.
NOVO POSLOVNO SREDIŠČE BTC v Novem mestu so nedavno odprli v Češči vasi. Novo trgovsko območje bo gotovo uspešen nakupovalni center, saj ima neposreden dostop s ceste in ogromen prostor za vozila.
120.000 NEZAPOSLENIH je bilo v Sloveniji konec avgusta. Od skupnega števila brezposelnih so avgusta ženske predstavljale 46,98 odstotka, iskalci prve zaposlitve 19,7 odstotka, mladi do 26 leta starosti 32 odstotkov, brezposelni zaradi stečaja podjetja 11,2 odstotka, starejši od 40 let 34 odstotkov in brezposelni brez strokovne izobrazbe 46,5 odstotka.
MURA V PRAGI IN BUDIMPEŠTI. Podjetje Mura je v obeh prestolnicah odprlo svoje trgovine.
KREKOVA BANKA USPEVA. 29. septembra je na tiskovni konferenci poročala, da je že dosegla dva od treh zastavljenih ciljev. Povečala je svoje poslovanje za tri petine ter pridobila dovoljenje Banke Slovenije za samostojno opravljanje poslov s tujino. Z odprtjem poslovnih centrov v Kopru in Murski Soboti je podvojila število poslovalnic.
USPEŠNO PODJETJE TEMELJI NA ODGOVORNOSTI. To je bila vodilna misel 12. evropskega srečanja krščanskih podjetnikov ob Bodenskem jezeru v Švici. Razprave se je udeležilo okoli 60 politikov, škofov, profesorjev, podjetnikov in drugih družbenih delavcev.
SOCIALNA PRAVIČNOST SE OBRESTUJE tudi v podjetju, so ugotavljali zastopniki podjetij z več deset tisoč zaposlenimi kot VVV, Banke de France, Agfa Gevaert in dr., ki so se udeležile mednarodnega srečanja UNIAPAC (Združenje krščanskih podjetnikov) v Švici. Poudarjali so pomen sodelovanja s podjetji, ki želijo v krščanskem duhu poslovati v deželah v prehodu (bivše komunistične države).
13 MILIJONOV MARK za posodobitev proizvodnje v grafičnem podjetju, Gorenjski tisk, je bilo dobro uporabljenih. Pri podjetju je danes zaposlenih 479 oseb. Podjetje je imelo lani 33 milijonov mark prihodka od prodaje. Ima več kot 1000 strank, med katerimi prednjačijo Krka Novo mesto, Lek Ljubljana, Tobačna Ljubljana, Bayer itd. Letos so si pridobili kakovostno priznanje ISO 9002, kot prvo podjetje v Sloveniji na grafičnem področju.
40. TURISTIČNI TEDEN v Črni na Koroškem je bil posvečen ekologiji v turiz* mu. Ob zapiranju rudnikov je potrebna preusmeritev v aktivni turizem. Zavzeti se je treba za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Onesnažene vode (Meža, Mi' slinja, Paka, Uršlje, Drava) potrebujejo strokovne skrbnike. Vrhovi Pece in Uršlje vabijo tudi kolesarje, za katere so pripravi' li 18 kolesarskih poti.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
28. oktobra
1 marka	84,80	SIT	tolarjev
100 lir	7,41	SIT	tolarjev
NOVICE IZ SIOVENIJE ^ SLOVENCI V ARGENTINI
VOLČJI POTOK — Že peto leto so v evropskih državah, na pobudo Sveta Evrope, pripravili prireditve v okviru Evropskih dnevov dediščine. Letos so jih posvetili Zgodovinskim parkom in vrtovom v Sloveniji. Tridnevna akcija v Arboretum je končala z nagrajanjem natečaja, ki so se ga udeležili osnovnošolski in srednješolski otroci z naslovom Moj sanjski park - vrt. V Ljubljani pa so v tivolskem Cekinovem gradu pripravili simpozij z naslovom Obnova zgodovinskih parkov.
CELJE — Teharska komisija v Celju je zahtevala, naj pristojni državni organi čim prej opravijo strokovni pregled projektov Parka spomina na Teharjih ter pregledajo proračun izvedbe. To mora biti opravljeno, preden se začne usklajevanje državnega proračuna. Sprejeti projekt za Park spomina bi po mnenju predsednika komisije Janeza Lampreta stal 600 milijonov tolarjev, da pa država ne kaže zanimanja za Park.
LJUBLJANA — Slovenija 95 je naslov akcije Geodetske uprave RS, s katero bodo Slovenijo premerili s pomočjo satelitov. Z njo bodo opravili tri naloge: najprej bodo z nteritvijo na 34 trigonometičnih točkah preverili in definirali državni koordinatni sistem, po katerem se usmerja slovenski kartografski sistem. Koordinatni sistem bo Priključen na svetovni koordinatni sistem. Druga naloga je proučevanje premikov tektonskih plošč na slovenskem območju. To Sodo opravili z meritvami na 12 točkah. Tretja naloga pa je meritve na 12 točkah, ki bodo navezale slovenska letališča na svetovni in evropski koordinatni sistem, saj bo toednarodna organizacija kontrolorjev letenja kmalu vpeljala ta sistem kot osnovno Navigacijsko sredstvo.
MARIBOR — Mariborski svetniki so odločili, da so spominski dnevi mesta 29. april (dan dneva prve akcije proti nemškemu okupatorju), 4. september (dan, ko je leta 1859 Slomšek prenesel sedež Škofije v Maribor) in 23. maj (spomin na Pekrske dogodke). Niso pa se mogli zediniti, kateri bo praznik mariborske občine: ali 20. oktober (tega dne je leta 1164 v neki 'tetini Maribor prvič omenjen), ali pa 23. november (ko je po prvi svetovni vojni Seneral Maister osvobodil mesto).
BLED — Na tiskovni konferenci predstavnikov Microsoft so napovedali nove Prevode za slovenski trg. Povedali so, da je Slovenska verzija urejevalca besed Word 6 kila zelo dobro sprejeta: razmerje med Prodajo ameriške in slovenske različice je 9 Proti 1 v prid slovenske. Zato bo naslednji Lorak prevod operacijskega sistema Windows 95, program za urejanje preglednic b*cel in nastavitveni programski skupek Dffice 95. Slovenski Windows 95 bo izšel konec novembra, Office 95 pa v prvih mescih prihodnjega leta.
PREGRAD V POLJANSKI DOLINI —
• nraja 1933 sta odpeljala iz Ljubljane dva aytobusa s fotoamaterji. Veliko filmov je t'as(alo v krajih Poljanske doline, a skoraj toso bili znani. Pianist Ivan Noč je posnel o Starem trgu, Predgradu, Poljanski °lini in drugih krajih Bele krajine, vendar 0 pred kratkim nihče ni več vedel zanj. j^to so v filmskem arhivu Arhiva Repute Slovenije pripravili filmski večer v 0rn kraju in Nočeve posnetke prvič, odkar s° bili posneti, predvajali pred publiko. Na 'toderu so zavrteli še nekaj drugih filmov o Rel' krajini, ki sta jih posnela zakonca adjura in Božidar Jakac.
PTUJ — Na finalnem tekmovanju za ■ astov Miss Slovenija '95 je žirija izbrala 20-^etoo Koprčanko Tejo Boškin. Poleg naslo-a dobi pravico do nastopa na svetovnem
toovanju 18. novembra v Južni Afriki in vto fiat punto cabriolet.
LJUBLJANA — Slovenski državljani
bodo lahko uporabljali tri dokumente za identifikacijo: potni list, vozniško dovoljenje in osebno izkaznico. To zadnjo bodo nanovo izdali: narejena bo iz polikarbona-tov, prostora bo za 30 znakov za priimke in imena, fotografijo, imela bo štirinajst zaščitnih znakov. Izdelovali jo bodo le na enem kraju: doslej so jih izdajali na 58 upravnih enotah, zaradi česar jo je bilo razmeroma lahko ponarejati. Prosilec jo bo dobil v svojem kraju v treh dneh. Ker pa izkaznica ne bo več obvezen identifikacijski dokument, jo bo treba tudi plačati, vendar predvidevajo, da bo zanjo zaprosilo okoli 80 odstotkov upravičencev.
KOBARID — Območje soške fronte hrani še mnogo nevarnih vojaških ostalin. Na goriškem delu so vsako leto uničili okoli 8 ton neeksplodiranih ubojnih sredstev, v okolici Tolmina pa 2,5 tone. Veliko je zbirateljev teh nevarnih izdelkov, predvsem Italijanov. Ker vsega ni mogoče spraviti v muzeje in po mnenju nekaterih, da so okraji gorskih bojev kulturni in zgodovinski spomenik, s katerih se ne sme odnašati ničesar, je bil sprejet odlok o razglasitvi pogorja Rombona, Krna, Mrzlega vrha in Mengor za zaščitena območja, s katerih je prepovedano odnašati „spominke". Nadzorniki so prijavili že veliko kršiteljev odloka. Da jih bolje zavarujejo, so npr. čez skladišče eksploziva na Debeljaku poveznili železno kletko, posamezne težje granate pa bodo pritrdili s kovinskimi sidri. Druge ostanke, kot je vojaška kapela Bes, pa so obnovili.
NOVECE S PRIMORSKE
SPOPAD S POMLADJO Borisa Pahorja je bil prvič izdan leta 1958, letos pa je roman izšel v francoskem prevodu. Prevajalka Andree Liick-Gave ga je naslovila Prin-temps difficile, izdajo pa je podprlo slovensko ministrstvo za kulturo. — Pahorju je posvetil celo zadnjo stran pariški dnevnik Le Monde. Izpod peresa književne kritičarke Nicole Zand je izšel portret: „Boris Pahor — biti Slovenec v Trstu". Tudi dnevnik Liberation je posvetil članek Pahorju z naslovom Polje življenja.
DVOJEZIČNE TABLE so postavili pred okoliškimi vasmi v občini Trst na podlagi odredbe, ki jo je izdal tržaški župan Illy pred meseci. Tablo s slovenskimi imeni so (dobile vasi Kontovel, Opčine, Gropad, Trebče, Padriče, Bazovica, Lonjer in Ferlu-ga. To je ena izmed pozitivnih dejanj tega župana v prid slovenski manjšini v Italiji.
SLOVENSKO TELEVIZIJSKO ODDAJO (vsak dan po dvajset minut) oddajajo za Tržaško z oddajnikov na Ferlugih in Cam-porami nad Miljami, za Goriško pa z Vrha. Kljub temu je veliko območij, kjer živi slovenska manjšina, ki je oddaje ne dosežejo.
45 LET je poteklo, kar so italijanske oblasti ustrelile 4 zavedne Slovence: Marušiča, Bidovca, Miloša in Valenčiča. Na bazoviški gmajni, kjer je bila izvršena ustrelitev, se je zbrala množica rojakov pri spominski prireditvi. Govornik je bil prof. Adrijan Pahor, sodeloval je moški pevski zbor Tabor z Opčin, med udeleženci pa so bili tudi dr. P. Vencelj in predstavniki manjšine na Koroškem ter iz raznih krajev iz Slovenije.
EVROPSKI PARLAMENT in Svet Evrope v Strassburgu so obiskali člani skupnega predstavništva slovenske narodne manjšine v Italiji. Parlamentarcem so predstavili sedanjo stanje manjšine, vprašanje pomanjkanja zakona njene zaščite ter italijansko zahtevo vrnitve imetja Istranom, kar je bilo že rešeno s pogodbo, podpisano v Rimu leta 1983.
Osebne novice
Rojstvo: Družino inž. Marka Gaserja in ge. Ane Marije roj. Rant je dne 26. oktobra razveselila hčerka Valerija Sabina.
Staršem najlepše čestitke!
Krsta: V župni cerkvi sv. Miklavža v San Justu je bil krščen 29. oktobra Maksimilijan Marko Trpin, sin Marjana in Magdalene Skvarča. Botrovala sta Luis Leonardo Rodriguez in Kristina Ana Šenk roj. Skvarča. Krstil je župnik Matija Borštnar.
V nedeljo, 5. novembra, pa je bila kršče-
V nedeljo, 1. oktobra se je po nedeljski maši zbralo veliko število članov Društva Slovenska pristava k vsakoletnem pregledu dela. Predsednik Janez Jelenc se je na začetku občnega zbora spomnil umrlih članov v zadnjem letu, nato pa naprosil odbornike, da preberejo svoja poročila. Tako se je razvilo kot na platnu življenje na Pristavi od šole, mladinskega delovanja do udejstvovanja naših žena, od gospodarskih do kulturnih ukrepov. Bogato življenje, ki je črpalo moči iz prejšnjih let in pripravljalo teren za prihodnje. V nagovorih o poročilih je padla tudi marsikatera misel, želja pa tudi potreba za naslednjo delovno dobo. Med njimi lahko omenimo povečanje dotoka materialnih sredstev in s tem zagotoviti nadaljevanje rednega razvoja Pristave; razviti prosvetno delo in nuditi članom več možnosti za osebno izobraževanje.
Zveza slovenskih mater in žena
V pravilih Zveze mater in žena je med drugim napisano, da je članica vsaka žena in mati, ki se po svojih močeh trudi, da vzgaja svoje otroke v slovenskem in verskem duhu. To delamo tudi žene in matere v Slomškovem domu. Trudimo se, a uspeh včasih izostane. Upamo pa, da bo Bog dal svoj blagoslov našemu prizadevanju.
Trenutno je v odboru sedem članic, naša predsednica je ga. Pavla Škraba. Imamo redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu. Na njih pregledamo storjeno delo in načrtujemo delo za naprej. Obiskujemo bolnike, pomagamo pomoči potrebnim rojakom, kolikor nam sredstva dovolijo. Ob priliki rojstev v družini pošljemo staršem čestitke, kartice s srčkom, ki je znak zveze. Tudi v primeru smrti pošljemo šopek, v skromen spomin na rajne. Oktobra meseca smo ob priložnosti materinskega dne počastile naše matere. Organizirale smo tudi nekaj predavanj z različno vsebino.
Skrbimo tudi za družabnost. Zato smo skupno z odsekom iz San Justa organizirale izlete: v Tandil, v La Serenisima in Mundo Marino v San Clemente. V Tandil smo šle aprila meseca, kjer smo najprej opravile romanje. Na Kalvariji smo molile križev pot in na vrhu pri križu prisostvovale sv. maši, ki jo je daroval Tone Bidovec, ki nas je spremljal. Po pobožnosti smo v naravi po-malicale in si nato ogledale okolico Tandi-la. V večernih urah smo so utrujene ampak vesele vrnile domov. Dne 13. junija smo obiskale La Serenisima, kjer smo si ogledale prostore z modernimi stroji s katerimi
na v cerkvi Marije Pomagaj Zofija Neža Novak, hčerka letalskega oficirja Jožeta Novaka in ge. Adrijane roj. Selan. Botra sta Gabrijel in ga. Marija Kinkel, krstil pa je delegat Jože Škerbec.
Srečnim staršem čestitamo!
Poroka: V soboto, 4. novembra, sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj inž. Peter Avguštin in Veronika Sparhakl. Za priče so bili njuni starši Aleksander in ga. Jožica Avguštin ter inž. Janko in ga. Jožica Sparhakl, poročil pa ju je delegat Jože Škerbec.
Novoporočencema naše najlepše če-sti-
tke!
Predsednik Jelenc se je vsem zahvalil za sodelovanje v pretekli dobi, predvsem odbornikom in njihovim družinam.
Ker je potekel mandat dosedanjemu odboru, so bile na vrsti volitve. Kljub predsednikovi želji, da bi se predstavilo več list, kar bi lahko vzbudilo zdravo konkurenco in vlilo novega zagona, so prisotni sprejeli edino listo, ki jo je pripravil odbor. Zato bo v novi dveletni dobi še naprej predsednikoval Janez Jelenc, v odboru pa bodo: Igor Ahčin, prof. France Bergant, Nande Češarek, Helena Dolinšek, Andrej Golob, Polde Golob st., Rudi Gričar, Kristina Jerovšek, Edvard Kenda, Frenk Klemenčič, arh. Ivan Kogovšek, Metka Kopač, Andrej Kostelec, Žiga Krištof, Tomaž Maček, Dominik Oblak, Mari Petek, France Rant, Cvetka Tomaževič, Ani Zarnik in Marija Zurc.	GB
izboljšajo kakovost mlečnih pridelkov. Pogostili so nas z raznimi dobrotami. V soboto, 29. julija pa smo si ogledale Mundo Marino v San Clemente. Odšle smo v dežju in tam nas je sprejelo sončno jutro. Preživele smo zelo lep dan. Za nas so pripravili posebne razlage in občudovale smo izredne igre živali. Dobro so nas pogostili. Presenečene smo bile, ko smo srečale slovenske rojake, ki so nas prišli pozdravit in se zanimali za nas. škoda, da je dan tako hitro minil in v pozni večerni uri smo se vrnile domov z željo, da bi se na tak izlet še povrnile.
Janez Pavel II. v pismu ženam med drugimi piše: „Hvala tebi, žena, že za samo dejstvo, da si žena. Z zaznavanjem vrlin lastnim tvoji ženskosti, bogatiš razumevanje sveta in prispevaš k popolni resnici človeških odnosov." Da bi tudi me to znale biti vedno in povsod.
Materinska proslava
Dekleta in fantje iz mladinskih organizacij SDO in SFZ so na materinski dan v nedeljo 15. oktobra počastili svoje matere in babice s prisrčno proslavo. Ob spremljavi prof. Ivana Vombergarja z orglami so najprej zapeli nekaj mamicam namenjenih pesmi, nakar je predsednica odseka Danijela Avguštin v imenu mladine voščila slavljenkam za njihov praznik. Z izbranimi diapozitivi iz mladosti so se nato spomnili svojih mamic, ko so ob njihovi skrbni roki začenjali svoje prve korake v svet. Za zaključek so dekleta postregla svoje mamice še s torto in kavo.
Občni zbor na Slovenski Pristavi
mmmmmmmmmmmmmmmmmimmmMmiiimmmuitmmmMmimmmmmimmmmmmmmm
Slomškov dom
Stran 6	SVOBODNA	SLOVENIJA	Buenos	Aires,	9	de	noviembre	de	1995	—	N“	44
La Embajada de la Republica de Eslavenia y "Eslovenia Unida", tienen el agrado de invitar a Ud. al acto de bautismo de la calle Republica de Eslovenia, imposicion de notnbre que se realiza en homenaje a la Republica de Eslovenia yala colectividad eslovena, por la Municipalidad de la Ciudad de Buenos Aires.
El acto tendrd lugar en la calle Santos Dumont, esquina Soldado de la In-dependencia, el dia 14 de noviembre de 1995 a las 11 horas, con la presencia del Sefior Intendente Municipal de la Ciudad de Buenos Aires, Lic. jorge Dominguez, autoridades Nacionales, Eclesiasticas y Municipales.
Embajada de la Republica de Eslovenia Asociacion Eslovenia Unida
Buenos Aires, Noviembre 1995
Preimenovanje ulice Santos Dumont v
REPUBLICA DE ESLOVENIA
v mestu Buenos Aires v torek, 14. novembra ob 11. uri.
Križišče Santos Dumont in Soldado de la Independencia.
K udeležbi vabi Zedinjena Slovenija, prav posebno narodne noše.
Tudi letos pripravlja Zedinjena Slovenija Šolsko kolonijo med kordobskimi planinami v Počitniškem domu dr. Hanželiča.
Kolonija bo od 26. decembra 1995 do 10. januarja 1996. Prijave sprejema pisarna ZS vsak dan od 16. do 20. ure.
Slovenska kulturna akcija
Božidar Fink MI IN SLOVENIJA
Sobota, 11. novembra ob 20 v Slovenski hiši.
CENTRALNA ODBORA SDO in SFZ vabita na
43. MLADINSKI DAN,
ki bo 12. novembra v San Justu
ob 8.00 sveta maša ob 10.00 začetek odbojke ob 13.00 kosilo ob 19.30 kulturni program nato prosta zabava
„Slovenija, od pampe do sončne strani Alp"
9. decembra 1995
Folklorna skupina Pristave
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 - 1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lit psih. Marko Mus tar; Santa Fe 3228, 3“ „M" — Capital —Tel: 831-3546.
NEPREMIČNINE IDEAL HOME- Nakup, prodaja, najemnine hiš, stanovanj, zemljišč. Tomaž Matičič - Budislav Jovanovič, Esmeralda 1256, ler. piso 3, Capital. Tel. 339-4597; 769-8109
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes 6seo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18;Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva k1ATV hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogoti 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 AGRONOMIJA Ureditev vrtov, balkonov in parkov (tčcnica en jar-dineria y floricultura) - Milena Bevk - tel. 664-8436. ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319 Barvam hiše, stanovanja, polagam tapete (empape-lado); tel. 651-6622 (po 13. uri).
FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 1830 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Brni. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias
- Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisama) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Mogole vas bo zanimalo zvedeti, da...
— da so lani po podatkih slovenskega statističnega zavoda v Sloveniji natisnili 2.400 naslovov knjig in brošur, kar je za 304 ali za 14% več kot leta 1992...
— da so v Sloveniji poleg drugih živalskih vrst ogrožene tudi kače in da so zaradi tega zavarovane...
Mladika, Trst, 2/3-95
Novice s Primorske
NA 27. REGATI BARCOLANA pred Trstom je slovenska jadrnica Gaja Legend med 1.305 plovili zasedla prvo mesto. Zmaga je pomembna tudi zato, ker so jadrnico komaj nekaj ur prej splovili v Kopru, torej „Veni, vidi, vid".
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRAXQUEO PAGADO Concesion N” 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa 5 60; obmejne države Argentine 90 |g USA dol.; ostale države v obeh Amerikah :	100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Av-
li stralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za :|| pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
(j Čeke na ime „Eslovenia Libre"
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
SOBOTA, 11. novembra:
Profesorska seja Srednješolskega tečaja.
Predavanje SKA: Božidar Fink: Mi in Slovenija.
NEDELJA, 12. novembra:
43, skupni mladinski dan v San Justu.
TOREK, 14. novembra: Preimenovanje uiice Santos Dumont v Republica de Eslovenia ob 11. uri. PETEK, 17. novembra:
Seja Medorganizacijskega sveta v Slomškovem domu ob 20.
SOBOTA, 18. novembra:
Sklepna prireditev Srednješolskega tečaja.
NEDELJA, 19. novembra:
V Slovenski vasi v Hladnikovem domu predstavitev skupine Collegium Hu-moristicum.
NEDELJA, 26. novembra:
Proslava Kristusa Kralja v Slovenski hiši.
NEDELJA, 3. decembra:
V Rozmanovem domu sv. maša in kosilo.
SOBOTA, 9. decembra:
Nastop Folklorne skupine Pristava.
t
Mirno in spokojno je v Gospodu zaspal naš nadvse ljubljeni mož, očka, dedek in brat
Tone Skubic
Naj dobri Bog povrne vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Naša iskrena hvaležnost msgr. dr. Juretu Rodetu in našemu dolgoletnemu in zvestemu prijatelju in duhovnemu voditelju msgr. Raulu Trotzu.
Žena Majda, hčerka Meta,
sinovi Marko, Miha in Martin z družinami, brat Lojze z družino
Buenos Aires, Ljubljana, Draga pri Višnji gori.
LETOVIŠČE SLOGA
Del Cielito 279 - Villa Udaondo - Castelar
POLETNA SEZONA 1995/96
ZAČETEK:	sobota, 3. decembra 1995 — blagoslov vode.
VSTOPNINA: ob nedeljah in praznikih $ 12.-; med tednom: $ 6.-POPUSTI:	člani s karto SLOGA in manj kot $ 100,- naložbe 50% popusta; člani s
karto SLOGA in več kot $ 100.- naložbe: 100% popusta.
Otroci članov do 12. leta - prost vstop v spremstvu staršev ali varuhov. Upokojeni člani imajo prost vstop. Nečlani, povabljeni po članih plačajo dvojno vstopnino. Letovišče bo zaprto ob sredah.
Obvezen zdravniški pregled. Zdravnik bo ordiniral ob nedeljah.
V SLOGI JE MOČ!