tržiškl tekstilec
908TRŽIČ TRŽIŠKI teks 1988
658(497.12)(085.3)
lil
LETNIK XXIX
bombažna predilnica in tkalnica i tržič Jm
ŠT. 1
JANUAR-MAREC
Sejem »Moda 88«
Ljubljanski zmaj za
izdelke
BPT
Nagrado Ljubljanski zmaj smo prejeli kot naj-višje priznanje, katero podeljuje Gospodarsko razstavišče v Ljubljani ob vsakoletnem sejmu mode.
Dobili smo jo v skupini izdelkov tekstilije za notranjo opremo. V tej grupi so nam bili konkurenti poleg proizvajalcev posteljnega perila tudi proizvajalci zaves, prešitih odej, odej, preprog itd., skratka vsi tisti, kateri proizvajajo tekstilne izdelke za notranjo opremo. Konkurenca je bila številna in razen nekaj izjem tudi kvalitetna, zato nam je nagrada še toliko bolj dragocena. Omenjena nagrada je tretja tovrstna, presledek od zadnjič prejete pa je bil zelo dolg, in sicer od leta 1972.
Tudi del kolekcije tkanin za oblačilni program je bil uspešen, saj sta kar dva konfekcionar-ja (Labod—Novo mesto in Pletenina Sežana) bila dobitnika nagrade Ljubljanski zmaj za kolekcije oblačil, v katerih so bile delno vključene tudi naše tkanine.
Če bodo nagradam sledila tudi ustrezna naročila, bomo lahko z letošnjim sejmom še toliko bolj zadovoljni.
t-------------------------------------N
Volitve samoupravnih organov
Dne 10. 3.1988 so bile v vseh sredinah delovne organizacije izvedene volitve v samoupravne organe. Po predhodno opravljenih kandidacijskih konferencah so volilne komisije razglasile kandidatne liste, posebej za samoupravne organe TOZD in DSSS ter DO.
Neposredno delo s samim glasovanjem so opravili v vsaki TOZD oz. DSSS volilni odbori. Svoj volilni odbor je imel tudi obrat šivalnice Hrib v okviru TOZD Konfekcija.
Volilne komisije so po opravljenih volitvah razglasile volilne rezultate.
V posameznih sredinah so bili izvoljeni:
SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD PREDILNICA
Delavski svet TOZD
1.	Petrovič Alojz
2.	Rejc Nikolaj
3.	Toporiš Marija
4.	Zec Mirjana
5.	Bečič Hajra
6.	Čančar Luca
7.	Gašperlin Ana
8.	Klemenc Rezka
9.	Mali Marjan
10.	Mave Helena
11.	Mlakar Darko
12.	Radanovič Milja
13.	Šlibar Slavica
14.	Mali Magda
Samoupravna delavska kontrola
1.	Blažič Alojz
2.	Čančar Marta
3.	Dežman Miha
4.	Laussegger Jože
5.	Smolej Ljuba
6.	Smolej Marija
7.	Valjavec Joži
Disciplinska komisija
1.	Dežan Draga
2.	Godnov Joži
3.	Gutnik Darja
4.	Kavaš Marija
5.	Rugovac Zečir
6.	Slabe Ivanka
Poslovni odbor
1.	Radon Matija
2.	Livk Alojz
3.	Boštnar Brigita
4.	Cotelj Amalija
5.	Mandelj Miro
6.	Pene Drago
7.	Ibradžič Cer ima
Komisija za del. razmerja
1.	Petrovič Alojz
2.	Šlibar Slavica
3.	Markič Anton
4.	Jolič Zora
5.	Tepič Sava
6.	Radosavac Gostimir
7.	Mandelj Dušan
Komisija za volitve in referendum
1.	Slabe Marjan
2.	Meglič Janez
3.	Jelič Slavica
4.	Jarc Andrej
5.	Dizdarevič Borka
6.	Lazarevič Borivoj
Komisija za stanovanjske zadeve
1.	Bukovnik Peter
2.	Horvat Boris
3.	Zupan Jože
4.	Valjavec Ana
5.	Rožič Ana
Komisija za inovacije
1.	Meglič Janez
2.	Lončar Janez
3.	Mlakar Darko
4.	Slabe Marjan
5.	Pajk Janez
SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD TKALNICA
Delavski svet TOZD
1.	Horvat Franc
2.	Ševič Marko
3.	Oman Ciril
4.	Živkovič Momčilo
5.	Grujičič Nevena
6.	Zupančič Marjan
7.	Radoševič Ružiča
8.	Zupančič Anica
9.	Kuhar Franc
10.	Srečnik Silvo
11.	Kosmač Milica
12.	Pretnar Joži
13.	Mandelj Kristina
14.	Bacanovič Kata
15.	Grgič Martin
16.	Rengeo Štefan
17.	Gramc Stane
18.	Nemec Ivanka
19.	Perko Ani
20.	Sajovic Marija
Samoupravna delavska kontrola
1.	Dobrlet Vinko
2.	Dolenc Ivan
3.	Janc Viktor
4.	Kavčič Cilka
5.	Košnjek Vera
6.	Štucin Danilo
7.	Težak Marija
Disciplinska komisija
1.	Ferlič Franc
2.	Germovšek Sonja
3.	Kokalj Marija
4.	Kovačevič Kati
5.	Lakič Fikret
6.	Težak Franc
Poslovni odbor
1.	Hvala Anton
2.	Oman Štefka
3.	Rengeo Štefan
4.	Urbančnik Jelko
5.	Škantar Julka
Kot vedno doslej so tudi letos volilni odbori poskrbeli za ne moten in pravilen potek volitev
6.	Marič Janja
7.	Pavlešič Mojca
Komisija za del. razmerja
1.	Zupančič Marjan
2.	Jerič Nevenka
3.	Roblek Janko
4.	Čadež Slavko
5.	Gramc Stanka
6.	Oman Aleš
7.	Dovžan Valentin
Komisija za volitve in referendum
1.	Jerič Nevenka
2.	Valjavec Anica
3.	Valjavec Metka
4.	Nezirovič Jasminka
5.	Jurkič Venko
6.	Koder Alojz
Komisija za stanovanjske zadeve
1.	Gramc Stane
2.	Mandelj Kristina
3.	Kokalj Marija
4.	Košnjek Nada
5.	Kopač Edi
Komisija za inovacije
1.	Janc Viktor
2.	Dovžan Valentin
3.	Roblek Janko
4.	Težak Franc
5.	Oman Janez
SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD OPLEMENITILNICA Delavski svet TOZD
1.	Bizjak Marko
2.	Dubrovčič Karmen
3.	Jagodic Matjaž
4.	Meglič Eli
5.	Novak Marija
6.	Pretnar Božo
7.	Serval Mirjana
8.	Tomič Slavko
9.	Žar gaj Vlasta
10.	Žnidarič Jože
Samoupravna delavska kontrola
1.	Jolič Aleksa
2.	Kogoj Meta
3.	Ropret Milan
4.	Stritih Marija
5.	Tomič Vojka
6.	Živkovič Momčilo
7.	Žvab Rozka
Disciplinska komisija
1.	Božič Rudolf
2.	Cerar Franc
3.	Čošič Juro
4.	Duh Barbara
5.	Mušinovič Vilham
6.	Nadišar Miro
Poslovni odbor
1.	Cerar Franc
2.	Meglič Zdenka
3.	Božič Rudi
4.	Novak Jože
5.	Bogataj Dušan
6.	Žvab Rozka
7.	Kozina Ana
Komisija za del. razmerja
1.	Meglič Zdenka
2.	Stritih Marija
3.	Bešlagič Osman
4.	Meglič Eli
5.	Vujinovič Živko
6.	Vidic Helena
7.	Serval Goran
Komisija za volitve in referendum
1.	Zaplotnik Marta
2.	Meglič Fina
3.	Laibacher Dragi
4.	Primožič Milan
5.	Ropret Milan
6.	Nadišar Miro
Komisija za stanovanjske zadeve
1.	Hrgovič Renata
2.	Smolič Tomo
3.	Marenič Zvonko
4.	Jolič Aleksa
5.	Novak Marija
Komisija za inovacije
1.	Kovačevič Nedeljko
2.	Kozina Ana
3.	Logar Jože
4.	Rustja Milan
5.	Drobnič Janez
SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD KONFEKCIJA
Delavski svet TOZD
1.	Aljančič Anica
2.	Erlah Alojzija
3.	Horvat Majda
4.	Fisič Namka
5.	Košnjek Majda
6.	Papier Marija
7.	Tavčar Jožica
8.	Draksler Heda
9.	Muratovič Arifa
10.	Pintarič Magda
11.	Levstek Majda
12.	Ruparčič Danica
13.	Turk Marija
14.	Bohinc Franc
Samoupravna delavska kontrola
1.	Ahčin Ludvik
2.	Brodnik Tatjana
3.	Car Marija
4.	Kajkut Ljubica
5.	Kopač Kristina
6.	Lavrič Olga
7.	Maje Zdenka
Disciplinska komisija
1.	Bartol Marija
2.	Debevc Alojzija
3.	Fuchs Jože
4.	Godejša Milena
5.	Hladnik Bojana
6.	Kneževič Bojana
Poslovni odbor
1.	Kuhar Dora
2.	Alilov Sena
3.	Knific Stana
4.	Paradinovič Vera
5.	Bohinc Franc
6.	Knavs Milena
7.	Buček Marjeta
Komisija za del. razmerja
1.	Kovačevič Marija
2.	Ševič Stojanka
3.	Pene Anka
4.	Podrekar Magda
5.	Bahun Tomaž
6.	Kordiš Stanka
7.	Modec Pavla
Komisija za volitve in refer.
1.	Bohinc Angelca
2.	Radoševič Vlado
3.	Mirič Nevenka
4.	Oranič Marica
5.	Rus Majda
6.	Turk Milena
Komisija za stanov, zadeve
1.	Oljačič Dragica
2.	Vrhovnik Silva
3.	Zupan Marija
4.	Kirn Štefka
5.	Lavrič Irena
Komisija za inovacije
1.	Ahačič Janez
2.	Sajovic Sonja
3.	Lombar Nataša
4.	Radoševič Vlado
5.	Rus Majda
SAMOUPRAVNI ORGANI DSSS
Delavski vset DSSS
1.	Ahačič Štefan
2.	Bajželj Milan
3.	Košir Jelka
4.	Kristan Marjeta
5.	Tomazin Tatjana
6.	Pečnik Julka
7.	Mrak Marjeta
8.	Draksler Andrej
9.	Ahačič Marija
10.	Blaži Vika
11.	Klemše Zoran
12.	Cotelj Samo
13.	Bitežnik Lado
14.	Meglič Franc
15.	Žepič Nika
Samoupravna delavska kontrola
1.	Ahačič Blaž
2.	Ahačič Marko
3.	Janc Vinko
4.	Knific Ančka
5.	Pernuš Jože
6.	Sušnik Marjana
7.	Špendal Janko
Disciplinska komisija
1.	Brkljač Pavla
2.	Končina Jelka
3.	Meglič Janko
4.	Narad Polde
5.	Tišler Jože
6.	Zaplotnik Franc
Poslovni odbor
1.	Štefe Pavel
2.	Knific Ančka
3.	Šarabon Franci
4.	Primožič Izidor
5.	Neme Irena
6.	Pucelj Marinka
7.	Klemenčič Boža
Komisija za del. razmerja
1.	Bizjak Anka
2.	Meglič Franc
3.	Zupan Albin
4.	Cotelj Samo
5.	Cotič Mitja
6.	Jurjevčič Tone
7.	Dolinar Marica
Komisija za volitve in refer.
1.	Pirjevec Ignac
2.	Štular Jelka
3.	Truden Janez
4.	Štefe Pavel
5.	Plajbes Peter
6.	Jaklič Lori
Komisija za stan. razmere
1.	Istenič Branko
2.	Babič Dušan
3.	Košir Jelka
4.	Plajbes Danica
5.	Žepič Nika
Komisija za inovacije
1.	Pegan Drago
2.	Čadež Franc
3.	Šarabon Franc
4.	Jančič Janko
5.	Šarabon Marjan
Delavski svet DO
1.	Bukovnik Peter
2.	Ravnik Gabrijel
3.	Valjavec Ana
4.	Benko Helena
5.	Dizdarevič Borka
6.	Markič Jadranka
7.	Milič Večeslav
8.	Urbančnik Jelko
9.	Kosmač Tomaž
10.	Zupančič Marjan
11.	Kešina Anton
12.	Pavlešič Mojca
13.	Dovžan Valentin
14.	Oman Nives
15.	Grgič Martin
16.	Oman Štefka
17.	Gramc Stanko
18.	Štefe Stojan
19.	Dolenc Franc
20.	Fic Dragica
21.	Vidic Helena
22.	Hvala Bronka
23.	Jurkič Ivanka ml.
24.	Kryštufek Marija
25.	Lončarevič Nurija
26.	Gregorinčič Ruža
27.	Sajovic Sonja
28.	Lavrič Janko
29.	Lavrič Olga
30.	Dolinar Marjan
31.	Eler Zdenka
32.	Dolžan Marjeta
33.	Valjavec Meri
34.	Koder Drago
35.	Grilc Barbara
36.	Zupan Igor
37.	Ravbar Jože
38.	Švab Janez
39.	Bahun Leon
40.	Košir Albin
Samoupravna delavska kontrola DO
1.	Besednjak Brane
2.	Blažič Alojz
3.	Repinc Edi
4.	Sukalo Zora
5.	Šerval Veljko
6.	Zrim Tatjana
7.	Brodnik Tatjana
8.	Maje Zdenka
9.	Horvat Miro
10.	Perko Boris
Priznanja za 25 let
dela v BPT
V___________
Vsakoletna slovesnost —
podelitev priznanj sodelavcem za 25 let dela v delovni organizaciji je bila tokrat
29.	decembra. Jubilantov je bilo 17, podobno kot leto poprej, torej bistveno manj kot pred leti, ko se je število vrtelo med 30 in 40.
V uvodnem pozdravu je jubilantom spregovoril direktor DO tov. Eržen, ki se je vsem zahvalil za dolgoletno zvestobo kolektivu in poudaril, da so s svojim delom lahko vzor mlajšim sodelavcem. Vsem je ob jubileju čestital nakar sta s predsednico DS DO podelila priznanja — ročne ure Danvil z vgraviranimi inicialkami.
Priznanja so prejeli:
Iz TOZD Predilnica —
Benko Helena, Cotelj Amalija, Godnov Jožefa
Iz TOZD Tkalnica — Čadež Vekoslav, Kavčič Ivana, Oman Ciril, Rev Barbara, Štucin Ljudmila, Ahčin Marija
Iz TOZD Oplemenitilnica
— Laussegger Ivana, Žargaj Vlasta
Iz TOZD Konfekcija —
Bradule Breda, Meglič Helena
VEO — Janc Vincenc, Tomšič Ljubo, Cotič Jože
DSSS — Primožič Jožef
V._______________________-J
Ob 8. marcu — dnevu žena
Tudi za letošnji dan žena je bila v DO pripravljena priložnostna proslava na kateri je nastopil moški pevski zbor BPT, namesto slavnostnega govora pa je bilo zbranim prebrano protestno pismo v zvezi z informacijami o podaljšanju delovne dobe z naslednjo vsebino:
Delavke Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, zbrane na proslavi ob 8. marcu — dnevu žena odločno pro-tesiramo proti predlogu o podaljšanju delovne dobe za žene iz 55 na 58 let starosti oz. 60 na 63 za moške.
Že dolga leta si tekstilci prizadevamo, da bi bila delovna doba predic, tkalk in ostalih zaposlenih v tekstilni industriji zaradi težkih delovnih pogojev in troiz-menskega dela beneficirana, vendar žal brez uspeha, saj vse kaže, da so naše zahteve po benefikaciji obravnavali ljudje, ki so bili v proizvodnji le ob priliki kakšnih obiskov v kateri od tekstilnih delovnih organizacij.
Predlog o podaljšanju delovne dobe verjetno izhaja
od ljudi, ki niso bili v proizvodnji niti en delovni dan, sicer do tako absurdnega, neživljenjskega in nepremišljenega predloga ne bi moglo priti. Predlagatelji si zanesljivo za pisarniško mizo ali v fotelju v republiškem forumu še zdaleč ne predstavljajo kako izgleda proizvodno delo v treh izmenah ob materinstvu in ostalih obveznostih žene, delavke in samoupravljalke.
Zato ostro zavračamo vse pobude in predloge o kakršnemkoli podaljševanju delovne dobe za delavce v proizvodnih delovnih organizacijah.
Pismo je bilo poslano na občinski, medobčinski in republiški svet ZSS, Republiški odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije, Republiško konferenco SZDL, Odbor za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri RK SZDL, Gospodarski zbornici Slovenije ter sredstvom javnega obveščanja (Glas, DE, Delo, Dnevnik, Jana).
Po uradni podelitvi priznanj jubilanti v sproščenem in prijetnem vzdušju obudijo spomine na dolgo delovno dobo v BPT
Občni zbor IGD
Naši gasilci so imeli svoj redni letni občni zbor 16. 1.
1988.	Na njem so, kot je že običaj, pregledali in ocenili opravljeno delo v preteklem obdobju ter sprejeli načrt za delo v prihodnje. V poročilu o delu je razvidno, da so bili naši gasilci uspešni pri svojih načrtovanih aktivnostih, vendar pa je bilo opaziti tudi to, da z marsičem še zdaleč niso zadovoljni. O tem je predsednik med drugim izpostavil:
Preventivna dejavnost v DO je še vedno problematična. Tudi v društvu smo v tem smislu preveč popustili. Pretekla leta smo se s strokovno službo predolgo dogovarjali o generalnem pregledu DO. Dokončen sklep vodstva društva je bil, da pregled opravimo samostojno, saj končno imamo za to verificirane ljudi. Opravili smo preventivni pregled, napisali zapisnik, ga razdelili odgo-nadalj. na 6. strani
Delovno predsedstvo na občnem zboru
Poročilo o delu IGD je podal predsednik društva Stane Oman
nadalj. s 5. strani
vornim ljudem v podjetju, zahtevali, da ga temeljito obravnavamo na Komiteju za SLO in na kolegiju. Žal vam moram v zvezi s tem podati našo negativno oceno, niti komite niti kolegij še nista našla časa za reševanje požarno nevarne problematike. V zapisniku opozarjamo predvsem na tiste negativne pojave, ki se dajo opraviti brez večjih finančnih sredstev, le s povečano disciplino in nadzorom. Samozaščitno obnašanje v zavesti nekaterih ljudi je še zelo daleč in dokler bo tako, bomo še vedno kadili na nekaterih mestih, puščali kuhalnike oz. kuhali bomo med tkanino,
Direktor DO Josip Eržen: »Poročilo o delu društva je dokaj kritično, vendar vemo, da so bili naši gasilci uspešni pri svojem delu in izpolnjevanju zastavljenih nalog«
itd. Pozdraviti je dežurstvo kolegija, to je kvalitetnejši korak k večji produktivnosti in večji požarni varnosti v DO. Opozarjamo pa še na nekaj, namreč na dežurne gasilce. Le-ti po videzu sodeč več ali manj igrajo vlogo policajev, namesto, da bi bil vsak njihov obhod preventivni pregled v malem.
Kadrovanje novih članov v društvo nam gre slabo od rok, sami smo nemočni, ostalim pa očitno ni mar koliko nas je, koliko nas bo čez nekaj časa je vprašljivo, ne zanašajmo se na zadnje obdobje, ko ni bila potrebna večja intervencija, ogenj običajno preseneča...
V nadaljevanju je bil sprejet tudi program dela za naslednje obdobje.
Poročilom je sledila živahna razprava, nakar so bile izvedene volitve. Izvoljeni so bili:
Izvršni odbor
1.	Sajovic Sonja
2.	Bečan Karel
3.	Blažič Alojz
4.	Šolar Jožica
5.	Dobrin Riko
6.	Eržen Josip
7.	Jurjevčič Tone
8.	Laussegger Jože
9.	Oman Stane
10.	Brakočevič Radoman
11.	Srečnik Silvo
12.	Šarabon Marjan
13.	Šmid Janez
14.	Težak Franc
15.	Urbančnik Jelko
16.	Valjavec Franci
17.	Žonta Tone
Nadzorni odbor
1.	Koder Drago
2.	Mohorko Marija
3.	Fatkič Zečo
Častno razsodišče
1.	Balantič Bojan
2.	Dobrin Riko
3.	Urbančnik Jelko
Odbor za SLO
1.	Urbančnik Jelko
2.	Jurjevčič Tone
3.	Laussegger Jože
4.	Težak Franc
5.	Eržen Josip
Tudi letos so prisostvovali občnemu zboru naši gasilci vete-
rani
Kadrovske vesti
V	mesecih od januarja do marca so v delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD TKALNICA
Jurkič Josip
TOZD OPLEMENITILNICA
Blaževič Stijo iz JLA Brakočevič Slavica DSSS
Marcina Matjaž Seliškar Hermina
V	istem času so iz DO odšli naslednji delavci: Upokojitev
Škantar Ana Vogrin Alojzija Mali Martina Moškon Nada Krsnik Ivanka Kraševec Ana Kališnik Antonija Žalec Kristina Primožič Ivanka Leontič Stipe Zaplotnik Rajko Snedic Ivan
Skrajšanje odpovednega roka
Rožič Peter Laussegger Igor Oman Borut Polajnar Boris
Po lastni izjavi
Mujčič Hikmeta Kasupovič Emira Hribar Fatima Balukčič Nevenka Palismanovič Mevlida Makarič Vidosava Rechberger Fani Vugrinec Andelka Gajski Đurđa Vidmar Stane Anko Ani
Umrli
Dobrin Riko Durašinovič Jovanka
Pravilna odpoved
Donoša Cveto Šparovec Igor Jagodic Maja
Pojasnilo bralcem
Pred nami je letošnja prva številka glasila čeprav je tu že mesec april. Razlog za to ni v tem, da ne bi bilo kaj pisati, temveč zato, ker smo se odločili za varčevanje tudi na tem področju in namesto vsakomesečnega izida bo letos Tekstilec izšel le štirikrat. V vsaki od štirih številk bomo skušali posredovati kroniko preteklih dogodkov, nekatere zadeve nekoliko širše, druge manj pomembne pa v skrajšani obliki.
Gospodarska situacija v DO je taka, da bi bilo sicer
informiranje kolektiva o celotni problematiki preko glasila potrebno redno mesečno, vendar so stroški tiskanja za eno številko že precej čez milijon dinarjev, kar pa je v tem trenutku precej predrago in glede na efekt informacije (kot kronika dogodkov) tudi neopravičljivo.
Praznino bomo zapolnili z ustreznim obveščanjem zaposlenih preko »Dnevnih informacij«, katerih število izvodov bomo po potrebi tudi povečali.
Urednik
XXVIII Tekstiliada
Tudi v letošnji, s snegom skopi zimi, so se slovenski tekstilci zbrali na tradicionalni »Tekstiliadi« zopet na Arehu na Pohorju. Mariborčani, ki so bili letos po razporedu organizatorji (lani so v zadnjem trenutku prevzeli organizacijo zaradi odpovedi TOPRA iz Celja) so tekmovanje izvedli vzorno, čeprav snega tudi na Arehu ni bilo na pretek. Na treh progah je nastopilo preko 600 tekmovalcev razdeljenih v posamezne starostne skupine. Bilo bi nenavadno, če ekipa BPT v veleslalomu ne bi zmagala, kot je to že ustaljena praksa. S precejšnjim naskokom je bila ekipa »Vojarjev« v sestavi Marjeta Dolžan, Sonja Sajovic, Jolanda Avsenik, Janez Ahačič, Miro Nadišar, Štefan Ahačič in Dušan Bogataj ekipni zmagovalec pred presenetljivo uvrščeno ekipo Etikete iz Žirov na drugem mestu. Žal je treba reči, da so se po zaenkrat še neuradnih informacijah Ži-rovci poslužili izredno nekorektne poteze (ali po domače goljufije), ker so prijavili v skupino starejših članov tekmovalca, ki je bistveno mlajši kot je to določeno za ta starostni razred in seveda zmagal. Nekateri slabši tekmovalci so imeli tudi »dvojnike«, med rekreativne tekstilne smučarje so kranjski konfekcionarji iz »Gorenj-
skih oblačil« vtihotapili tudi tekmovalko z Yu točkami, Dežmanovo iz Kranja. Seveda so vsi ti poskusi izvali precej nezadovoljstva in vroče krvi, postavlja pa se vprašanje, če je to potrebno oz. zakaj se nekatere ekipe poslužujejo goljufij. Verjetno bo treba v bodoče take ekipe diskvalificirati v celoti ter jim leto ali dve ne dovoliti nastopa na Tekstiliadi, sicer se bo to početje še nadaljevalo in širilo.
Od tekmovanja je minil že dober mesec, toda vse kaže, da je organizatorjem »jermen padel dol« že na dan tekmovanja po razglasitvi rezultatov, saj še danes nismo dobili rezultatov. Zato lahko posredujemo le dosežke naših najboljših tekmovalcev, ki pa so žal bolj ali manj neuradni. Jolanda Avsenik je pri mlajših članicah osvojila 2. mesto, Sonja Sajovic je bila med članicami osma, enako mesto je pri starejših članicah zasedla Marjeta Dolžan. V skupini mlajših članov je bil Dušan Bogataj četrti, pri članih Štefan Ahačič deveti, Miro Nadišar je zmagal pri starejših članih, pri seniorjih pa sta Janez Ahačič in Janko Jančič osvojila drugo in tretje mesto.
Kakšen poseben komentar najbrž ni potreben, saj rezultati kažejo, da so poleg
Osvojena priznanja naših smučarjev na letošnji tekstiliadi
ekipne zmage vidno vlogo odigrali naši tekmovalci tudi v posamični konkurenci.
Na letošnjem tekmovanju nismo imeli tekaške ekipe, ki dejansko zaradi slabih snežnih razmer tudi ne bi imela pravih možnosti za
ustrezne priprave, temu pa bi sledili slabši rezultati.
Kje bo naslednja Tekstiliada oz. kdo bo organizator v letu 1989 še ni znano, najbrž pa se bo prireditev preselila iz štajerskih smučišč kam drugam.
Smučarski peteroboj
Da doseženi rezultati v veleslalomu na Tekstiliadi niso bili slučajnost so naši smučarji potrdili tudi na tradicionalnem peteroboju, ki ga je na Pokljuki oz. Viševniku organizirala Konferenca OOS iz Tekstilindusa.
Tudi tokrat je ekipna zmaga pripadala našim, izkazali pa so se tudi kot posamezniki.
Rezultati:
ženske — razred nad 40 let
1.	Trampuš Nežka, Predilnica Šk. Loka	47.20
2.	Vodnik Marija, BPT	49.29
3.	Jerančič Marina, Tekstilindus	53.52
5.	Nemec Breda, BPT	58.99
ženske — razred od 31—40 let
1.	Rupnik Andreja, Predilnica Šk. Loka	45.59
2.	Sajovic Sonja, BPT	47.68
3.	Bajželj Alenka, Vezenine	47.98
ženske — razred do 30 let
1.	Avsenik Jolanda, BPT	42.22
2.	Košir Tatjana, Predilnica Šk. Loka	47.20
3.	Šinkovec Jolanda, Predilnica	48.36
moški — razred nad 50 let
1.	Ahačič Janez, BPT	42.05
2.	Štular Janko, IBI	44.29
3.	Pintar Janez, Predilnica Šk. Loka	45.47
4.	Švab Viktor, BPT	45.48
10.	Jančič Janko, BPT	58.26
moški — razred od 41—50 let
1.	Hafnar Viktor, Tekstilindus	38.63
2.	Nadišar Miro, BPT	39.37
3.	Blaznik Jože, Tekstilindus	40.66
8.	Žonta Tone, BPT	43.44
moški — razred od 31 do 40 let
1.	Andoljšek Tomaž, IBI	39.52
2.	Ahačič Štefan, BPT	40.07
3.	Eržen Tine, Predilnica Šk. Loka	40.55
11.	Perko Boris, BPT	43.80
moški — razred do 30 let
L—2. Hudobivnik Milan, Tekstilindus	40.54
Klemenčič Marko, Tekstilindus	40.54
3.	Tušek Jože, Predilnica Šk. Loka	40.90
6.	Bogataj Dušan, BPT	42.66
8.	Jurkič Boro, BPT	43.15
V tekih so nastopili le trije naši,	in sicer Sonja Sajovic,
ki je zmagala v razredu nad 35 let; Štefan Ahačič je bil v kon-	
kurenci članov od 31—40 let tretji,	Boro Jurkič je bil pri
mlajših članih četrti.	
Ekipno veleslalom	
1. BPT Tržič	19 točk
2. Tekstilindus Kranj	23 točk
3. Predilnica Šk. Loka	27 točk
4. Vezenine Bled	31 točk
5. IBI Kranj	27/2 točke
Ekipno teki	
1. Tekstilindus Kranj	13 točk
2. Predilnica Šk. Loka	16 točk
3. Vezenine Bled	12/1 točke
4. BPT Tržič	8/2 točke
5. IBI Kranj	10/2 točke
Organizacija tokrat ni bila na ustreznem nivoju saj je bilo vse preveč ponovitev startov zaradi slabega funkcioniranja merilnih naprav. Vse te nedopustne napake v določenih skupinah postavljajo pod vprašaj regularnost rezultatov, kar dokazuje tudi primer uvrstitve (po rezultatni listi) Furlana na 12. mesto s časom 45.97 čeprav je pri četrtih vratih napravil večjo napako in odstopil.
Organizator naslednjega peteroboja je IBI iz Kranja.
Kegljanje
OOS TOZD Oplemenitilni-ca je v sredo, 23. 1. 1988 izvedla tekmovanje v kegljanju pri »Rihtarju« v Zvirčah. Prijavljenih je bilo sicer 18 tekmovalcev in tekmovalk, vendar se je od tega števila tekmovanja udeležilo osem moških in štiri ženske.
Zaradi mraza na kegljišču smo dali prednost za met ženski ekipi. Vsak tekmovalec je imel na voljo 25 metov na polno in 25 metrov na čiščenje.
Rezultati ženske:
kegljev
1.	Stritih Marija	114
2.	Meglič Zdenka	112
3.	Škerjanc Vida	107
3.	Fic Dragi	88
Rezultati moški:
kegljev
1.	Rustja Milan	206
2.	Šabič Demal	196
3.	Slapar Jože	179
4.	Jagodic Matjaž	170
5.	KrnjakJože	150
6.	Smolič Tomo	143
7.	Šerval Veljko	125
8.	Boštjančič Cveto	116
Za doseženo 1., 2. in 3. mesto je vsak tekmovalec prejel diplomo in obenem tudi lepo nagrado.
Po končanem tekmovanju se je razvil prijeten družaben večer. Ob skromni zakuski je tekel sproščen pogovor vseh udeležencev. Po njihovih obrazih se je dalo kaj lahko sklepati, da so bili vsi zadovoljni, takih ljudi pa si človek želi imeti ob sebi, ne samo pri športu, temveč in predvsem tudi kot sodelavce v tovarni, ob našem vsakdanjem delu.
Florjan Boštjančič
Sankanje
OOS TOZD Oplemenitilni-ca, se je kljub pomanjkanju snega odločila, da za svoje člane, v okviru TOZD organizira sankaško tekmovanje. Po predlogu naj bi se tekmovanje izvedlo na Bistriški planini in sicer v soboto
30.	1. 1988, s startom ob deseti uri.
Na razpis tekmovanja se je prijavilo 19 članov naše temeljne organizacije. No, računali smo s tem, da vsi verjetno ne bodo prišli, že zaradi vremenskih razmer ne, ker vremenska napoved za konec tedna ni obetala prav nič dobrega.
To se je v resnici tudi zgodilo. Ob Bogatajevi koči se je zbralo samo dvanajst sankačev, lahko rečem da vsi, kljub dežju, dobre volje. Naj dodam še to, da so tokrat prevladovale ženske, torej šibki spol. Resnici na ljubo, na tekmi niso izgledale prav nič »šibko«.
V koči je bil pripravljen topel čaj, malica, ni pa manjkalo, glede na vreme, tudi dobre stare »kačje sline«. Ravno prav ogreti in na videz vsi borbeni, so odšli na startno mesto. Proga sama je bila »comsi comsa« kar pa samih tekmovalcev ni prav nič motilo, saj so tudi na svetovnih prvenstvih včasih prav obupne.
Poglejmo rezultate:
Ženska ekipa
1.	ŠkrjancVida	čas	0.58
2.	Fic Dragica	čas	1.02
3.	Meglič Zdenka	čas	1.09
4.	Žvab Rozka	čas	1.15
5.	Zrim Tatjana	čas	1.22
6.	Stritih Marija	čas	1.27
7.	Kozina Ana	čas	1.31
Moška ekipa
1. Bizjak Marko	čas 0.55
2. Rustja Milan	čas 0.58
3.	Bogataj Dušan čas 1.01
4.	Čelikovič Redžo čas 1.04
5.	Gladek Peter čas 1.049 Prepričan sem, da nobenemu izmed sankačev ni bilo žal, da se je »pomatral« in prišel na tekmovanje, čeprav jih je motil dež, popoldan pa je za nameček pričelo še močno snežiti.
V koči je bila tudi podelitev nagrad. Prejeli so jih vsi,
ne glede na vrstni red in čas vožnje.
Ob malici in TV programu so se tekmovalci kmalu sprostili, zadonela je tudi pesem. Zunaj se je pričel delati mrak, pa kljub temu v dolino ni odšel nihče.
Če je fletno, je pač fletno, a ne!
Boštjančič Florjan
Zahvale
Iskreno se vam zahvaljujem za darilo in vam želim obilo uspeha pri delu v BPT, enako želim tudi vodstvu.
Ignac Ahačič
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz navij alnice naj lepše zahvaljujem za darila in pozornost ob slovesu.
Obenem želim vsem skupaj obilo zdravja, razumevanja ter delovnih uspehov.
Nada Moškon
Vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice in vdeval-nice se iskreno zahvaljujem za dragoceno darilo in prisrčno slovo ob odhodu v pokoj, obenem pa želim vsem veliko uspehov pri delu in osebnem življenju.
Kristina Žalec
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov in TOZD Konfekcija za spominsko darilo ter jim želim še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Stipe Leontič
Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica oddelek navijalnice, ki ste se me spomnili ob odhodu v pokoj z lepim darilom, se najlepše zahvaljujem. Pri nadaljnjem delu vam želim mnogo delovnih uspehov, zdravja in osebne sreče.
Martina Mali
Sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica se ob odhodu v pokoj naj lepše zahvaljujem za izkazano pozornost in prelepo darilo. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Anica Kraševec
Ob upokojitvi se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ter vodjem 4. in
6.	oddelka tkalnice za darilo in izkazano pozornost. Vsem želim še veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Ciril Ropret
Članom Industrijskega gasilskega društva se ob odhodu v pokoj naj lepše zahvaljujem za spominsko darilo z željo, da bi bili tudi v bodoče tako uspešni pri svoji aktivnosti kot doslej.
Ciril Ropret
Vsem sodelavkam in sodelavcem se ob odhodu v pokoj naj lepše zahvaljujem za lepo darilo in tople poslovilne besede. Želim jim veliko uspeha pri delu in osebne sreče v življenju.
Ivanka Krsnik
Tržiški tekstilec — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Mali Magda, Hamzič Mehmed, Oman Nives, Fic Dragica, Božič Rudi, Bizjak Marko, Aljančič Marija, Primožič Karmen, Plajbes Peter — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. — Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka.
In memoriam
Nenadna in kruta vest, ki je prišla v kolektiv v ponedeljek 15. februarja v dopoldanskih urah nas je močno pretresla in kar dojeti nismo mogli, da se je kaj takega lahko zgodilo. S tesnobo v srcih smo se počasi začeli zavedati, da je neizprosna smrt zopet posegla v našo sredino in nam za vedno iztrgala izrednega sodelavca, nesebičnega in poštenega človeka — prijatelja
RIKA DOBRINA
vodjo proizvodnje TOZD Tkalnica. Njegova prezgodnja in nenadna smrt na službeni poti po strahoviti prometni nesreči nas je še tembolj presunila, ker je prišla tako iznenada, saj smo do zadnjega skupaj opravljali vsakodnevne delovne dolžnosti. Usoda, ta neizprosna spremljevalka človekovega življenja, je vzela svoj davek, mnogo prezgodaj je prekinila življenjsko pot človeku, ki je nadvse vestno in z vso odgovornostjo opravljal svoje delo, se uspešno vključeval v sistem samoupravljanja, v delo družbeno političnih organizacij in društev in bil pripravljen vedno in povsod pomagati vsakemu. Nič mu ni bilo pretežko, vedno je našel čas za pomoč sodelavcu — sočloveku.
Riko je prišel v našo delovno organizacijo leta 1961. Po odsluženju vojaške obveznsoti, pa se je avgusta leta 1963 kot
mlad tekstilni tehnik vrnil v BPT. Že kot pripravnik je opravljal dela pomočnika vodje oddelka tkalnice. Z vestnim in strokovnim delom je pokazal svoje sposobnosti, pridobil si je zaupanje sodelavcev in kmalu napredoval v vodjo oddelka tkalnice. Vodil je različne oddelke tkalskih strojev, sodeloval pri usposabljanju in izobraževanju sodelavcev, leta 1969 začel opravljati dela vodje izmene v tkalnici, po nenadni smrti svojega sodelavca Marjana v lanskem letu pa še zahtevnejša dela vodenja proizvodnje.
Ves čas je aktivno sodeloval v samoupravnih organih, saj je bil predsednik delavskega sveta temeljne organizacije, predsednik poslovnega odbora temeljne in delovne organizacije, komisije za delovna razmerja, ter vodja raznih delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Velik del svoje bogate aktivnosti je posvetil delu industrijskega gasilskega društva naše DO. Uspešno je deloval tudi v društvu inženirjev in tehnikov tekstilcev ter na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odgovorne funkcije in uspešno delo na vseh področjih so bili razlog, da je prejel številna priznanja in odlikovanja in leta 1985 je prejel visoko državno odlikovanje — Red dela s srebrnim vencem.
Z njegovo smrtjo je nastala v naših vrstah velika vrzel, ki jo bomo težko zapolnili, posebno še, ker se zavedamo, da smo z njim izgubili izrednega sodelavca. Pogrešali ga ne bomo samo pri delu, pogrešali ga bomo tudi kot človeka, ki mu ni bila nobena stvar pretežka, če je šlo za izvrševanje najtežjih nalog ali ustvarjanje pristnih medčloveških odnosov.
Takega ga bomo ohranili v naših srcih in trajnem spominu.
Sodelavci
In memoriam
Kruta in neusmiljena usoda je zopet nepričakovano posegla v naše vrste in nam iz naše sredina za vedno iztrgala znanko, prijateljico in dobro sodelavko Durašinovič Jovan-ko, ki je bila zaposlena v šivalnici v TOZD Konfekcija.
Kar verjeti nismo mogli, da je to bilo res, bole-
čina je bila še toliko večja, ker je prišla smrt tako nenadoma in nepričakovano. Še dan prej smo skupaj opravljali vsakodnevna dela in nikomur tudi na misel ni prišlo, da bo usoda za vedno prekinila njeno kratko življenjsko pot.
V BPT je bila zaposlena 16 let, poznali smo jo kot izredno pridno delavko, na drugi strani pa kot dobro prijateljico, ki ji nikoli ni bilo težko priskočiti na pomoč.
Z njeno smrtjo je nastala vrzel, ki jo bomo težko zapolnili, predvsem jo bomo pogrešali kot tiho in mirno sodelavko, ki ni poznala sebičnosti. Žal nje ne bo več med nami, toda ostala bo v naših srcih in naših mislih.
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Sodelavke in sodelavci TOZD Konfekcija
Zahvale
Ob boleči izgubi dragega očeta Matije Šega se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem prodajnega sektorja ter gasilcem BPT za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
sin Milan
Ob smrti dragega moža Cirila Kogeja se najlepše zahvaljujem njegovim nekdanjim sodelavcem za podarjeno cvetje, spremstvo na zadnji poti in poslovilni govor.
žena Francika Kogej
Ob izgubi naše drage mame Frančiške Tišler se zahvaljujem sodelavcem v nabavi in v centralnem skladišču za izrečeno sožalje in denar namesto cvetja.
Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
sin Jože
Ob boleči izgubi dragega očeta in moža Huseina Sefi-ča se iskreno zahvaljujeva sodelavcem TOZD Tkalnica, posebno še sodelavcem navi-jalnice za izraze sožalja in denarno pomoč.
hčerki Azra in Fikreta z mamo
Ob mnogo prerani in tragični izgubi našega nepozabnega moža, atija, brata, strica, zeta in svaka Rika Dobrina, se zahvaljujem za vso pomoč, izrečeno sožalje in za spremstvo do mnogo preranega groba.
Posebno se zahvaljujem vodstvu TOZD Tkalnica in IGD DO katere predani član je bil, pevskemu zboru DO BPT in DPO DO in vsem članom DO BPT.
globoko žalujoča žena Marjanca s hčerkama Marjano in Špelo
Ob smrti dragega očeta Alojza Udovča se sodelavcem HC iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
sin Jože z družino
Ob boleči izgubi moje drage mame Amalije Kokolj se iskreno zahvaljujem mojim sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Tkalnica in navij al-nice za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujem se tudi bivšima sodelavkama Martini in Minki.
hčerka Marija Kokolj z družino
r~ 7	\
Dedek Mraz obiskal naše otroke
v______________________J
Tudi ob koncu leta 1987 je otroke delavcev Bombažne predilnice in tkalnice Tržič obiskal dedek Mraz. Prišel je bolj zgodaj kot ponavadi — že v soboto, 19. decembra, ker so ga, kot je sam povedal, otroci zelo nestrpno pričakovali.
Kot že nekaj let zapovrstjo, je tudi letos svoj obisk popestril s kratko igrico, ki so jo zanj pripravili člani gledališkega krožka Mladinskega gledališča Tržič.
Letos so za ta namen pri- • redili zgodbico o Kraljevih smetanovih kolačkih angleške mladinske pisateljice Marthe Awintz. Zgodbica je postavljena v pretekli čas, ko so še živeli pravi kralji, pa kraljice, pa princeske in paži, pa čarovnice ... Je pa napisana humorno in smeši (angleški) dvor, zlasti kralja in njegovo pretirano navezanost na smetanove kolačke in nezanimanje za mnogo bolj pomembne stvari (kot je npr. hčerina želja, da se poroči z navadnim pažem).
Igrica je primerna za naj mlaj še gledalce — vendar se pod tem pojmom ponavadi misli na malčke od 3 let starosti naprej. Dedek Mraz pa obiskuje in obdari vse otroke delavcev BPT od
1.	do 6. leta starosti. Izbira teksta nas zato vedno postavi pred dilemo, kako zadovoljiti tudi te, res naj mlaj še gledalce, ki težje sledijo daljšim neprekinjenim dogajanjem na odru.
Naše predstave so zato vedno kratke (do 15 min.), skušamo jih uprizarjati čimbolj razgibano (lanska je bila npr. kombinacija žive igre in velikih lutk, ter z veliko žive glasbe, letošnjo smo po-
pestrili z živobarvnimi originalnimi gledališkimi kostumi). Presoji gledalcev bi morali prepustiti oceno, koliko nam predstave uspevajo, vendar si glede na odziv naj mlaj še publike skorajda lahko privoščimo trditev, da otroci predstave vendarle dovolj pozorno spremljajo, da tudi najmlajši nimajo težav s spremljanjem dogajanj na odru.
Pozitivno deluje tudi organizacija prireditve — otroci so razdeljeni v več skupin, tako, da vsi lahko neovirano opazujejo dogajanje na odru.
Letošnje leto sta prvič celotno predstavo prevzela dva člana skupine, ki sta bila do sedaj le igralca. Ida Gramc in Tomaž Koder sta samostojno režirala predstavo, zasnovala in izdelala sceno ter del kostumov. Glasbena oprema je bila delo Tomaža Kodra. Oba člana gledališke skupine sta se poleti udeležila seminarja za gledališčnike v Radencih in potem zbrala dovolj poguma za samostojen gledališki podvig. Poleg priredbe Kraljevih smetanovih kolačkov sta originalno verzijo uprizorila še na odru tržiške kinodvorane za vse predošolske otroke občine Tržič.
Naj za konec naštejem še igralce, ki so se trudili skupaj z obema režiserjema (ki sta tudi igralca — Tomaž Koder v vlogi paža in Ida Gramc v vlogi Čarovnice vseh čarovnic), Katja Lakner, Robi Pavšek, Lidija Ravnik, Alenka Valjavec, Primož Puhar, Dejan Simič.
Mentor skupine
Smiljana Knez
»Pogledal bom, kaj se da storiti. Toda, če nam ne bo uspelo omejiti ognja, bosta morala — bojim se — posteljo izprazniti.«
»Seveda ni nobene primerjave z naravnimi juhami, o katerih ve veliko povedati stara mama.«
IZŽBREBANI REŠEVALCI
Rešitev zadnje nagradne križanke je bilo 74, med njimi 18 nepravilnih.
Z žrebom so bili določeni naslednji dobitniki nagrad.
1.	nagrado 2.000 din prejme Marija Mohorko DSSS
2.	nagrado 1.500 din prejme Danica Plajbes DSSS
3.	nagrado 1.000 din prejme Dana Šorn upokojenka BPT
4.	nagrado 800 din prejme Fadila Zunec TOZD Tkalnica
5.	nagrado 500 din prejme Mirko Horvat TOZD Tkalnica