m
PRIHuRSKI DHEVHIK
Skrajni je čas, da bi italijanski uradni krogi od tistih
 v tisku — tako redko posejanih besed o potrebi zbližanja
med obema jadranskima državam, prešli k dejanjem: ni nobenega dvoma, da bi moralo biti prvo dejanje storjeno v smeri prekinitve protislovenske hajke v Trstu in v smeri priznavanja naših najosnovnejših pravic!
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
^	~	§tev.	194	(2813)
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovim
TRST, torek 17. avgusta 1954
Spedizione in abbon. post. t. gr.
Diplomatska akcija WashIngtona poti Mendes-Franceovini načrtom
2Sn?Z?°*/0r met* ®etIellom Smithom in francoskim veleposlanikom Bonnetom - Pred-stale ržavnega tajništva zanikuje pisanje „New York Timesa", da bodo ZDA pri-Hima	predloge	" 0stra negativna izjava holandske vlade - Dvoumna vloga
• Francoski načrt in splošni mednarodni položaj - Angleško-ameriška posvetovanja
London, i6 —
‘knilj o Aloškm' S‘T	Hapter,	angleški	velepo-
<ion> kjer bo k- *e JE ,danes z letalom pripeljal v Lon-b° čimprei	,PTavii0-	‘Preiivel	krajši dopust. Hagter
Cvrtih sooiptel*''i~a Foreign Office, kjer bo poročal o ne-ra~noi * s pobuda^’ Zlasti pa bo poročal
drugimi t °J Z ubsok*m‘ sovjetskimi predstavniki, ,il! i« prišl	Z Malerikovom, in o sestankih, do kate-
rrLe obiskom laburistične delegacije v Mo-
veleposianj>	^an'	lo	mogoče	doseči	na	tej	osno-
Henri S VVashing. '	-	'
Jaaes ponnia	ie imel
1‘iaištvu dolg11^ V drzavnem ?Sv»im noriti- MZgovor z 6r-Bedel b-	Walter-
Hro obvet-”1 .,Smithom. V ^jejo, da .!?enih virih zatr-kSih pred-ej g°vorila o pred-
IU(le Mendes-Fra francoske
a®bo on»taA ncea Z!» spre-
* Mendi
-Uibo rv/s«* s.	c<
} Pre<Jstavmk be 0 EOS /■neSa taini5?meriskega dr* .,ejal. da ™ -V? je danes vi „ formacije «o ?aJ»ii (tNaw v priPisuie da-uvna.X,ork T>mes» v
SeV^u o EOS dr-**	Jmstvu,	brez	vsa-
*!?'išču državn"6 odS°varjajo rt** York *"ega tajništva*.
^ državn n?eSB Pisal, «t,Vp nerado» baj,ništv°, «če-* Podprlo Men-
t?rhncove
predl6ge. «tevniba jIladA ie dodal
v 'escena . 1® .bila uradno Sodb Važ"o ie	stališ«u.
Bi ?a EOs L' ■ a ohrani po-tai 6edisltriZ1- nadnacional-5*1*5 dru„i^jnacijski zna-
Onr0' ko bfn?n"e.bi bi-!o tira]; m' drugače
B,S' še ppredlagane spre-
Pod? Ministre pterenco zu-*\dpisni» trov šestin h-;-.,,
n
Bruslju,)
pestih držav
držav?Šanie ie Pred-•tiiii' da L. ?ga tajništva C>kisfala Dulles na Ve ; ?* tisj-Jf nedavno pri-Jil» t**zU ,,_n] . konferenci. tivei®1^Pp"Je- da bese-Sr0ro knih EOS ne bo do-
^%>SnLPret?emb- Na
Ml b^»0 - al1 'majo v >5 ev,,?<iJaSa -Spremembe, ki
tel ah n*», n,ilncoska vlada,
?^&Vorm DoaVinik ni h0-
°Usl= 'k ?n? le. da je h . ? Villon v\ v Parizu
k ca oK?ncosko v? aa’nem sH’
. Merit as,i Mena odkar kakšn0em Ved^-Erance.
Politik- ^tališče b„ w iasn0* eude- n končnn ameriška
50 tFranc"°vih Zavze,a do
^ash?Je’ ieh PrGdlogov.
? aekaf°nu ne VirtI-a'ilogov v dr :rih kro^T rad, in brejemi* adiio rT,- rdlt° ce-bi r,r2?Vlvi- Na 1 hl'ši ne-? laduje 0u?r.u^i strani *krl'e nerade ek, da bi
t ah°dnf vedstvuP°degle po H n* , Nernčijb’ c a Vrnejo da bi 1 v°)aškeJ, suverenost ?°Vite?n°^o ra;;. Področju, in
0 Pa - tropski Vld.ele usta-dljiv?e zdi da ,Vo]ske- Za
ta M P°t tisto i ? ®dina iz-
51 ei?des-Fraria 10 Predla-dthj a l'ki pil '.. kajti v
l* ratff!i,tala na eqI sotovo b< v u kacijo ^ -9S’ upanje Zn, akršni Vruai*lske pogod-*>i fešalo n°b obl.iki Pa bi Jopiti des-Fraa mmimum, če dtug- 5aradi tej® moral od-tovT, drža"! tezav, ki bi mu
1 Vskanii akc^o ale nje-
kiS£r|?-i“vaR!
‘‘““Ms "s. t:
-V i Obodni -,Aada' resen
vi v Bruslju sporazum*.
Iz Bruslja poročajo, da bo imela belgijska vlada v sredo izredno sejo, na kateri bodo določili stališče belgijske delegacije na bruseljski konferenci.
V Bonn se je danes vrnil kancler Adenauer, ki je bil na počitnicah v Schwarzwal-du. Jutri se bo skupno z zveznimi ministri in voditelji parlamentarnih skupin lotil proučevanja francoskih predlo-
Ameriško vmešavanje v zadeve Sirije
DAMASK. 16. — Ameriški poslanik v Damasku James Moose je danes obiskal sirijsko zunanje ministrstvo, kjer se je pritožil zaradi prihoda pekinške delegacije na bodoči velesejem v Damasku. Poslanik je' baje ta korak opravičeval s poudarjanjem, da zastopa v Damasku kuomintan-ško vlado minister s sedežem v Kairu, medtem ko nima pekinška vlada diplomatskih odnosov s Sirijo.
List «A1 Fahya» danes ostro protestira proti posredovanju ameriškega poslanika in označuje njegov korak kot vmešavanje v notranje zadeve Sirije.
Stavka pilotov v ZDA
CHICAGO, 16.	— Zaradi
stavke pilotov, ki traja že več kot dva tedna, so ameriške letalske družbe odpustile okoli 1900 nameščencev ter soj napovedale, da bodo v dveh' tednih odpustile drugih 12.000 nameščencev, če ne bodo piloti prenehali s stavko.
Piloti stavkajo zaradi predolgega trajanja poletov od ene obale do druge. Ti poleti presegajo tudi 8 ur. Urad za civilno letalstvo je te polete odobril, toda zveza pilotov izjavlja, da postajajo poleti zaradi predolgega trajanja nevarni.
gov. Medtem pa zatrjujejo v krogih, ki so blizu zvezne vlade, da dovoljuje analiza fran-codcih predlogov sklep, da pušča Mendes-France odprta vrata za nemške protipredlo-ge. Poleg tega spravljivejšega stališča — ki ga zahodno-nemški tisk še ne izraža, saj zahteva večinoma oborožitev brez vsakih obveznosti, če do ratifikacije EOS ne bi prišlo
— pa izražajo v bonnskih vladnih krogih bojazen, da bo Mendes-Franceova akcija predvsem povzročila novo zamudo v uresničevanju evropske obrambne skupnosti.
Zahodnonemški socialni demokrati pa zastopajo stališče, da postavljajo francoski predlogi v diskusijo vso zamisel EOS in da je s to diskusijo treba tudi začeti; prav tako pa omogočajo francoski predlogi po socialdemokratskemu mnenju, da se ponovno načne vprašanje evropske varnosti v celoti, kar končno želi tudi Mendes-France.
Italijansko stališče do Men-des-Franceovih predlogov je še nejasno. Kot poročajo iz Rima, sta danes o tem razpravljala Scelba in zunanji minister Piccioni; italijanski tisk večinoma zagovarja stališče, da je treba pogodbo o EOS najprej ratificirati, nato pa šele razpravljati o morebitnih spremembah. Za tem stališčem
— ki do verjetno odgovarjalo tudi uradnemu stališču italijanske delegacije v Bruslju — se skriva na eni strani želja, ugoditi ameriški volji, na drugi strani pa skrb, da ne bi Italija še bolj zaostala z lastno ratifikacijo, če bi morala ponovno uvesti vso dolgotrajno parlamentarno proceduro z novim besedilom pogodbe.
WASHINGTON, 16. — Predsednik Eisenhower je danes podpisal načrt zakona o popolni reorganizaciji ameriškega davčnega sistema. Načrt je bil pred kratkim odobren v parlamentu.
Za pomoti popiavljencem * Vzhodni Evropi
BUDIMPEŠTA, 16. — Bu: dimpeštanski radio je nocoj prvikrat sporočil, da je madžarska vlada dobila od ZDA ponudbo za pomoč žrtvam poplav in da jo je «s hvaležnostjo* sprejela. Do sedaj nista ne madžarski tisk ne radio govorila o tej ponudbi.
Tudi praški radio je sporo-
čil, da je češkoslovaško zunanje ministrstvo ojbvestilo a-meriško poslaništvo, da je vlada ČSR sklenila sprejeti pomoč, ki jo je ponudil predsednik Eisenhower za poplav-ljence v Srednji Evropi,
V Berlinu pa so se danes začeli razgovori med predstavniki Mednarodnega Rdečega križa in predstavniki Rdečega križa Vzhodne Nemčije o pomoči, ki jo je predsednik Eisenhower ponudil prebivalstvu Vzhodne Nemčije, ki je bilo prizadeto pri zadnjih poplavah.
Mendes-France odgovarja novinarjem na njihova vprašanja v zvezi s predlaganimi spremembami pogodbe o evropski obrambni skupnosti.
Se nekaj pogledov v ozadje londonskih pogajanj
POLEG RIBOLOVA MEŠA ITALIJA
«pogajanja tudi jilškorinino" za divje ribiče
Turinska „Stampa" napoveduje ustanovitev parit etične komisije, ki bo skrbela za izvajanje jamstev manjšinam - Teorija o sadovih Pellovlb izzivanj - »Manchester Guardian** o Trstu
RIM, 16. V uradnih krogih zanikujejo danes vesti nekaterih rimskih listov, da je predsednik vlade Scelba, ki si po starem običaju ne privošči dopusta, sklical v Rim vse člane vlade. Tudi te vesti so spadale v okvir periodičnih alarmov glede tržaškega vprašanja.
Pač pa je imel Scelba danes daljši razgovor z zunanjim ministrom Piccionijem, ki mu mednarodni položaj ne dovoljuje počitnic. Kot zatrjujejo v vladnih krogih, so na sestanku, ki mu je prisostvoval tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Benvenuti, razpravljali o bližnji bruseljski konferenci šestih junanjih ministrov evropske skupnosti in o italijanskem stališču do Mendes-Franceovih predlogov glede EOS. Vendar na splošno sodijo, da je bilo na sestanku vsaj omenjeno tudi tržaško vprašanje, saj je Italija že od nekdaj poskušala vezati ta problem tudi z vprašanjem EOS in saj se prav zdaj u-trjuje vtis, da novo rimsko zavlačevanje pogajanj o Trstu ni brez zveze z novim položa-
en0tnos«-Sl ^^predstavnik
tn®ntirati anes ni iSbN* Predlo' Me«des-
s’:'
i‘A’! m*? >“'i *>•«»■»&'
°"i“«
S brhatkf bH da-
ri bb t,;,-Parizu c, ' veleP°-ki J°m ,, , zJUtrai ■ Jebb
, ?*> n* LondonVdAPe!jal z t*'..,° j"11»
da	tudi	llpael
A 4i*p£i o°d° ZOA iS
tS Prert, P°svet°vale 0 Son Sih. p?" ,° franco.
je	ta'
INDONEZIJA ODKLANJA zamisel azijskega pakla
Indonezijski ministrski predsednik izjavlja, da bo pakt povečal napetost v Aziji - Predstavnik Foreign Officea o SEATO, Formozi in Hongkongu - Nesoglasja med Londonom in Washingtonom glede področja pakta
DJAKARTA, 16.
Indone-
V" PreSlo^V), dV^ldne
^h'US;
fod?em 0drtrh"' ker andskih
o EOs^io ral
ta . 5nte ,n Qadnapi P0-f^uatEf> bistv0 m spremalne
Ve08oše^daliutaPO!°dhe».l^a-
aHi ' ^ncosul na bj fo-če bi i^61oaeh‘l0
zijski ministrski predsednik Ali Sastroamidjojo je v govoru v parlamentu ob dnevu indonezijske neodvisnosti izjavil, da utegne ustanovitev sistema kolektivne obrambe v jugovzhodni Aziji, kot ga imajo v načrtu ZDA, «ustvariti neprijeten položaj in povečati napetost v Aziji sploh, v jugovzhodni Aziji pa še posebej*.
Sastroamidjojo je dodal, da ie indonezijska vlada odklonila vabilo, naj pristopi k paktu SEATO, ker meni, da ta sistem «po svoji naravi ne more prispevati k svetovnemu miru zlasti še ne v luči rezultatov ženevske konference*. V indonezijskih uradnih krogih pripominjajo k temu, da ustvarjajo ZDA jugo-vzhodnoazijski pakt liez azijskih držav, kajti udeležba Siama in Filipinov ne more veljati za sodelovanje Azije v tem paktu, ker obe državi poslušno sledita ameriški politiki in ker imata zelo slabe odnose z ostalimi azijskimi državami.
Indonezijski ministrski predsednik je govoril tudi o holandski Novi Gvineji in dejal, da njegova vlada še nadalje postavlja zahteve po ozemlju. Dodal je, da je na nedavni konferenci v Haagu (na kateri je prišlo do ukinitve ho-landsko-indonezijske zveze) Protestiral proti odklanjanju holandske vlade, da razpravlja o tej zahtevi. »Sami bomo izbrali metode, da dosežemo ta cilj*, je nadaljeval Sastro-amidjojo. «Poslužili se bomo tudi diplomatskih poti*.
Medtem se med zainteresiranimi vladami še vedno nadaljujejo pogajanja o področju, na katerem bi veljala jamstva novega jugovzhodnoazijskega Pakta. Meatem ko Anglija od-Klanja — kar kaže tudi izja-XI’ ki j° je objavil Foreign uunce ob sporočilu o sklicanju konference v Baguiu — možnost, da bi področje jam-obseRalo tudi Formozo, £ j nočejo vključiti na to
Hongkong. britanske posest'
V Londonu je danes pred-
stavnik Foreign Officea zanikal, da bi se bila začela posvetovanja med ZDA in Anglijo v zvezi z nedavno Cuen-lajevo izjavo, da je kitajska vlada sklenila osvoboditi Formozo. Predstavnik je tudi zanikal govorice, da bi bil Fo-ster Dulles zahteval, naj Anglija sodeluje pri obrambnem sistemu, ki bi obsegal tudi Formozo.
Na posebno vprašanje je predstavnik Foreign Officea pojasnil, da Formoza ne spada na področje, ki ni ga obsegal jugovzhodnoazijski vojaški pakt, o katerem bodo razpravljali med konferenco v Baguiu.
Na vprašanje, ali bi glede na ameriško zaščito Cangkaj-škovemu režimu pred napadom s kitajske celine obstajalo kakšno posredno angleško jamstvo za »status quo» na Formozi:	je predstavnik
odgovoril: «Ne vem, kaj naj bi pomenilo »posredno jamstvo*.
Predstavnik Foreign Officea je nato dejal, da ne more potrditi vesti, da žele ZDA izključiti Hongkong s področja jamstev SEATO :n dodal, da v Baguiu, kolikor on ve, nimajo namena govoriti o položaju Hongkonga.
Končno je predstavnik angleškega zunanjega ministrstva na vprašanje o morebitni ustanovitvi gospodarske organizacije za azijski jugovzhod vzporedno z ustanovitvijo, o-brambnega sistema za področje izjavil da bodo o tem vprašanju, če bo potrebno, razpravljali v Baguiu obenem z vprašanji vojaškega in tehničnega značaja. Dodal je, da trenutno obstaja več načrtov pogodbe o SEATO in bo stvar konference v Baguiu, da izdela dokončno besedilo.
Medtem izjavljajo dobro poučeni krogi v Taipehu, glavnem mestu Formoze. da so neresnične vesti * kitajskega nacionalističnega tiska, da se na kitajskem kopnu nasproti Formozi kocentrirajo čete za napad na Formozo. V istih krogih poudarjajo, da iz poročil Cangkajškove obveščevalne službe ni razvidno da bi
prišla na obalna področja nasproti Formozi vojaška oja-čenja; ob fukienski obali je normalno razporejenih kakih 100.000 kitajskih vojakov.
V Taipehu sporočajo, da bo kitajsko nacionalistično delegacijo na zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo začelo 21. septembra v New Yorku vodil sam zunanji minister Jeh, Tako je odločil Cangkajšek, ker bodo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine zelo	verjetno	spet
razpravljali o	sprejemu	pekinške Kitajske	v OZN.	Na-
dalje se namerava Jeh razgo-varjati z Eisenhowerjem in Dullesom o Cangkajškovih načrtih za pogodbo o vzajemni obrambi med	Formozo	in
ZDA.	--------
Južnokorejski napadi na nevtralno komisijo
SEUL, 16.	— Poveljstvu
Združenih narodov je sporočilo, da se bo vojaška komisija za premirje na Koreji sestala jutri popoldne v Pan-munjonu in razpravljala o vprašanju vojnih ujetnikov, ki jih obe strani še vedno zahtevata. Sestanek je zahtevalo poveljstvo OZN-
Južnokorejska narodna skupščina pa je odobrila resolucijo, ki podpira zahtevo Sing-manrijeve vlade, naj se takoj razpusti mednarodna komisija za nadzorstvo nad korejskim premirjem. Resolucija, ki jo je predložila vladna liberalna stranka zatrjuje, da je obstoj komisije nepotreben, ker «njeni češkoslovaški in poljski člani delujejo v korisi komunizma*.
Fenjanški radio pa poroča, da je severnokorejski ministrski predsednik Kim U Sung izjavil, da bo poskušala njegova vlada doseči mirno združitev Koreje s pomočjo prijateljskih pogajanj, ne pa z oboroženo silo, kot zahteva Singman Ri.
jem glede evropske obrambne skupnosti, ki je nastal po francoskih predlogih. Zdi se namreč, da si Rim obeta od svoje vloge po ameriških željah na bruseljski konferenci kai več podpore glede Trsta.
Nekaj več vpogleda v sedanjo fazo pogajanj o Trstu daje današnja »Stampa Sera* iz Turina, ki piše o »diplomatskih pasjih dnevih in pravi, da funkcionarji palače Chigi za letošnji »ferragosto* bojda nimajo sreče, ker se jim kar zlepa ((sprevračajo karte na mizi*. Tako da se je zgodilo opolnomočenemu ministru Ma-gistratiju in svetniku Niciu-Straneu. ki se ukvarjata z vprašanjem EOS in ki so se jima »karte zmešale* z Men-des-Franceovimi predlogi o spremembi pogodbe o EOS. Prav tak revež naj bi bil prav za pasje dni tudi svetnik Mi-chele Lanza*, ki v palači Chigi vodi »tržaški urad* in je «v kar dobrih stikih s svetniki jugoslovanskega poslaništva* in ki se je tudi «kar naenkrat znašel v nepričakovanem položaju*. Ce človek pazljivo prečita zgodbo o težavah svetnika Lanza, se mu posveti, kdo pravzaprav »sprevrača karte*.
»Stampa Šera»,namreč piše: »V tržaško vprašanje, ki je bilo na poti h koncu, so bili nenadno vnešeni novi elementi, kot ribolov na Jadranu razmejitev teritorialnih voda med Debelim rtičem in Devinom v Tržaškem zalivu, povračilo škode, ki so jo utrpeli italijanski ribiški čolni in škode, ki jo je — zdj se — pred precej časa pretrpel jugoslovanski lastnik nekega hotela*. (Ne bi bilo dvokrat reči, da se za to izredno fino formulacijo ne skriva hotel »Balkan*, se pravi, tržaški Narodni dom).
Toda tudi markiz Raimondo Giustiniani, opolnomočeni minister in načelnik tiskovnega urada palače Chigi. «ni v nič boljšem položaju*. To je sicer «izkušen funkcionar, ki pozna svojo obrt*, toda »vendar je gotovo, da se, kljub njegovemu obžalovanju, razširjajo govorice*. In to zato, ker so ((angleško - francosko - ameriško. jugoslovanski viri kar radodarni z vestmi*, medtem ko »italijanski viri molčijo*. Ta »molk italijanskih virov* se prav dobro čuti v vsem italijanskem tisku, pa tudi v tem članku samem, ki je tako podrobno poučen ne o težavah svetnika Lanze ali ministra Giustinianija, temveč o sedanjem stanju pogajanj o Trstu in o tem, kaj vse palača Chigi vnaša vanje.
Toda vse to je plod nove taktike, »povsem neobičajne v diplomatski tradiciji*, namreč »cik-cak pogajanj*; to pomeni, «da se vprašanj lotevajo posebej, če nalete pri enem na težave, preidejo na drugo in nato na tretje, pri čemer puste prvo odprto*. Tako se je zgodilo, da je »lepega dne prejšnjega tedna svetnik Lanza svojemu kolegu, svetniku jugoslovanskega poslaništva, po. vsem nepričakovano dejal: »Zdaj pa moramo proučevati vprašanje ribolova*. Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Gregorič je bil začuden in se je šel pritožit na angleško veleposlaništvo: »Res ni mogoče več razumeti, ali ima Italija namen doseči sporazum*. Lanza je odšel v London in vse se je začelo gibati okrog tega počasnega, lenega, skrajno previdnega poteka pogajanj, ki vsako toliko pokaže nekaj napredka, vsako toliko pa nekaj nazadovanja*.
Tako piše Vittorio Gorresio v »Stampa Sera* in dodaja takoj nato. da razširjajo vesti o Trstu »zainteresirani jugoslovanski viri*. Končno Gorresio še pohvali Pello, ker da se je z njegovim imenovanjem za zunanjega ministra začelo »deblokiranje* tržaškega vprašanja, «ki kaže svoje sadove v teh pasjih dnevih leta 1954». V »Stampi* pa piše Giovan-
ni Giovannini o vprašanju «za- zaposlena v sporu zaradi EOS.
ščite manjših* o obeh conah. V dopisu iz Trsta pravi Giovannini, da bo po zatrjevanju tržaških virov s sporazumom ustanovljena «posebna parite-tična komisija za vse zapleteno vprašanje manjšin, ki bo po-lavnavala morebitne spore in bo imela pravico prepustiti svojima vladama vse one spore, ki jih na kraju samem ne bi bilo mogoče urediti ali rešiti*.
Angleški ((Manchester Guardian* pa posveča uvodnik tržaškemu vprašanju in piše, da sporazum o Trstu »ni bil pripravljen za podpis obenem s podpisom balkanskega pakta prejšnji ponedeljek in ni bil pripravljen niti pred počitnicami sredi avgusta, ko se v katoliških deželah delo za več dni prekine*. List pravi nato, da so še nerešena vprašanja manjšinskih jamstev, mejne črte v Miljskih hribih in končno ureditev pravic do ribolova.
A. P.
Začetek razgovorov o tuniški avtonomiji
PARIZ, 16. — Francoski generalni rezident v Tuniziji general Boyer de la Tour je danes popoldne prišel z letalom v Pariz. Jutri bo začel vrstp rar.govorov z ministrom za tuniška in maroška vprašanja Christianom Fouchetom in z drugimi člani francoske vlade.
Tuniški ministrski predsednik Ben Amar in generalni rezident sta se sporazumela, da je treba čimprej začeti Dogajanja o avtonomiji Tunizije, če se hoče, da se še dalje ohraniti mir in red. Jutri bo v Pariz odpotoval tudi ministrski predsednik Ben Amar, ki se bo tudi udeležil pogajanj o podelitvi avtonomije Tuniziji. Na pariških razgovorih bodo razpravljali predvsem o načelnih vprašanjih. Na podlagi smernic, ki bodo sprejete na teh razgovorih, pa se bodo vodili poznejši razgovori o podrobnostih.
Iz Rabata pa javljajo, da je v vsem Maroku še dalje mirno. Vendar pa se v francoskih krogih bojijo novih neredov. Zatrjuje se, da so arabski voditelji dali ukaz, naj se začasno preneha vsaka akcija, ker je sedaj francoska vlada
Bojijo pa se da bo prišlo do neredov v petek ob prvi obletnici odstavitve maroškega sultana Ben Jusefa, ki ga je francoska vlada izgnala na Madagaskar.
Šalah Salem v Iraku
BAGDAD, 16.	— Iraški
kralj Faisal in prestolonaslednik Abdulilah sta sprejela danes v kraljevski palači Sarsank, poletni rezidenci iraške vlade, egiptovskega ministra za narodno usmerjanje Salaha Salerna.
V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da je Šalah Salem izročil kralju Faisalu osebno poslanico predsednika egiptovske republike Nagiba, ki poudarja »bratske vezi* med Irakom in Egiptom. Po sprejemu pri kralju Faisalu se je Salem s svojim spremstvom sestal s predstavniki iraške vlade.
Kot je znano, je bil v Iraku nedavno razpuščen parlament in sestavljena nova vlada, ki ji pripisujejo namen, da se začne pogajati z Anglijo o razveljavljenju an-gleško-iraške pogodbe, ki daje Angliji in njeni vojski posebne pravice v Iraku.
Kot poročajo današnji egiptovski listi, so v soboto zvečer oborožene skupine prišle iz Izraela na egiptovsko o-zemlje pri Gazi in razstrelile mestni vodovod.
MARŠAL TITO obiskal Koper
KOPER, 16. — Predsednik republike maršal Tito je prispel v nedeljo popoldne okrog 15. ure na jahti »Jadranka* v koprsko luko. V njegovem spremstvu sta bila podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič.
Brž ko so zvedeli v Kopru za prihod predsednika republike, se je na obali zbrala množica ljudi, ki je s ploskanjem pozdravila maršala Tita in njegove sodelavce. Predsednik republike je na svoji jahti sprejel predstavnike ljudske oblasti iz koprskega in bujskega okraja ter predstavnike JLA in se z njimi zadržal v daljšem razgovoru. Okrog 16. ure je predsednik republike s svojimi sodelavci zapustil koprsko luko.
Zbrana množica ga je ponovno pozdravila in mu vžklikala. da bi se kmalu vrnil v njihovo sredino. Predsednik republike ,ie zbrani množici prijazno odzdravi j al.
Raymund Seyven obiskal Jugoslavijo
BEOGRAD, 16. — Državni podtajnik za zunanje zadeve Veljko Mičunovič je danes dopoldne sprejel posebnega odposlanca glavne skupščine OZN Raymunda Seyvena, ki je včeraj prispel v Jugoslavijo. Cilj Seyvenovega obiska je, da se posvetuje z jugoslovansko vlado v zvezi s pripravami za ustanovitev posebnega sklada Združenih narodov za finansiranje programa gospodarskega razvoja nerazvitih držav. Veljko Mičunovič je seznanil Seyvena s stališčem zveznega izvršne-
ga sveta do tega sklada in o pripravljenosti Jugoslavije, da po svojih možnostih maksimalno podpre ta sklad s svojimi prispevki.
Zatem je Veljko Mičunovič priredil Seyvenu kosilu na Avali; kosila se je udeležil tudi ataše belgijskega poslanika v Beogradu, z jugoslovanske strani pa med drugimi državni svetnik Stanislav Kopčok, opolnomočeni minister Primožič ter svetnik v državnem tajništvu za zunaj e zadeve Flere.
Kmebiska deleplja FLRJ Ms iz Itake v Beograd
MOSKVA, 16. — Jugoslovanska delegacija, ki je na vabilo sovjetskega ministra za poljedelstvo Benediktova obiskala pred kratkim odprto kmetijsko razstavo v Moskvi, je danes zjutraj odpotovala iz Moskve v Beograd.
Sporazum o Inskem delu
rodoo pomolil
BEOGRAD, 16. — Med Jugoslavijo in Francijo je bil dosežen sporazum o dinarski protivrednosti francoskega dela tristranske gospodarske pomoči Jugoslaviji. Na podlagi sporazuma bo Jugoslavija dobila 3.717 milijonov dinarjev, ki jih bo uporabila predvsem za razvoj kmetijstva.
REKA, 16. — Motorna ladja «Triglav». ki je bila pred kratkim zgrajena v ladjedelnici «3. maj* na Reki se je po dveh mesecih plovbe vrnila s svojega prvega potovanja iz Severne Evrope. Ladja je med drugim pripeljala na Reko številne stroje, ki so namenjeni za angleški paviljon na zagrebškem velesejmu. V kratkem bo motorna ladja ((Triglav* odplula v pristanišča Daljnega vzhoda.
Neizogiben pogoj
51 potnikov mrtvih pri letalski nesreči
SAIGON. 16. — Neko vietnamsko transportno letalo je včeraj v bližini Pakse v Laosu strmoglavilo v reko Senove, ki se izliva v reko Mekong. Pri nesreči je zgubilo življenje 51 potnikov. Rešilo se je samo 11 potnikov in člani posadke. Letalo je s področja ustja Rdeče reke odvažalo v Saigon družine vietnamskih vojakov. Nesreča se je zgodila, ker se je nenadoma pokvaril en motor.
SOVJETSKO VABILO
britanskim parlamentarcem
Razgovori laburistične delegacije v Pekingu Komentar kitajskega vladnega lista o obisku laburistov
PARIZ, 16. — Agencija Tass je danes javila, da sta speaker britanske spodnje zbornice in lord kancler predsednik lordske zbornice sprejela vabilo, naj se v ZSSR pošlje delegacija britanskih parlamentarcev Vabilo je poslal predsednik’ sveta narodov vrhovnega sovjeta ZSSR. Agencija dodaja da sta oba britanska predsednika predlagala, naj se obisk izvrši proti koncu septembra ali prve dni oktobra.
Besedilo sovjetskega vabila je sledeče: »Z željo, da se prispeva k izboljšanju odnosov med narodi ZSSR in Velike Britanije, ima vrhovni sovjet ZSSR čast povabiti delegacijo članov britanskega parlamenta, naj obišče ZSSR. Hvaležni Vam bomo, če nas boste obvestili o svoji odločitvi in o dnevu, ki se Vam zdi najbolj primeren.*
Medtem pa javljajo iz Pekinga, da je kitajski zunanji minister Cuenlaj včeraj sprejel britansko laburistično de-
legacijo. Danes si je laburistična delegacija ogledala razne zanimivosti v Pekingu, pozneje pa se je udeležila kosila, ki ga je njej na čast priredil Cuenlaj. Ob tej priliki je Cuenlaj izrekel zadovoljstvo nad napredovanjem trgovinske izmenjave med obema državama ter je poudaril potrebo razvijanja kulturnih odnosov, Attlee je v svojem odgovoru izrazil upanje, da bo svetovni mir prinesel izboljšanje življenjske ravni v svetu.
Vladni «People’s Daily» pozdravlja obisk britanskih laburistov na Kitajskem in izraža prepričanje, da bo omogočil »nadaljnje zbližanje med Kitajsko in Veliko Britanijo*. Časnik pravi v uvodniku, da je ameriška politika »glavna ovira* za nadaljnje kitajsko-britansko sodelovanje, in obtožuje ameriško vlado, da je z »nezakonitimi ukrepi skrčila na minimum trgovinsko izmenjavo med Kitajsko in Britanijo*.
Beograjska ((Politika* je v zvezi z najnovejšim pisanjem rimske revije »Esteri* ob javila članek, ki ga v celoti ponatiskujemo, ker se nam zdi važen za prve začetke ustvarjanja onih normalnih odnosov med obema jadranskima državama, od katerih je v tako veliki meri odvisno tudi normalno sožitje prebivalstva obeh tržaških narodnosti.
Pripominjamo pa, da se za sedaj slišijo samo besede — in še te zelo poredkoma — dejanj pa ni tiideti. Ni nobenega dvoma, da bo moralo biti eno prvih dejanj, ki bo hotelo vsaj v najmanjši meri besede potrditi, storjeno v smislu zadovoljitve naših najosnovnejših narodnostnih pravic, ki nam jih Italija odreka. Dodajamo še, da bi bilo prav tako nujno potrebno tukajšnjemu italijanskemu delu spoznavanje potreb tržaških Slovencev, kot je potrebno spoznavanje njihove matične domovine. Politi kav piše:
* * *
((Italijanska zunanje - politična revija »Esteri* je objavila članek, v katerem pojasnjuje italijansko stališče, da bi dala novemu rimskemu kurzu glede balkanske zveze uradni pečat. O težnjah, ki so se v Italiji pojavile — da bi vstopila v balkansko zvezo — smo že govorili, kakor smo govorili tudi o tem, kako se na te težnje v Jugoslaviji gleda Tu se bomo zadržali le na eni ugotovitvi revije «Esteri», ki zasluži, da o njej povemo nekaj besed.
Potem ko revija trdi. »da ima Italija interes poudariti zadovoljivo razpoloženje do sosednih držav, ki želijo organizirati obrambo*, piše, da se »ugodno razpoloženje* ne more »realizirati*, ker »obstajajo pogoji, ki se nanašajo na javno mnenje*. V tem duhu revija nadaljuje: »...jasno mora biti, da ne bi mogli biti nikakršno diplomatsko popuščanje in sporazum med vladami trajni, če bodo zgra jeni na pesku, sumičenju, rezervah, kar predstavlja vir latentnega nasprotstva*.
Ta citat navajamo zaradi pozornosti do resnice, ki jo vsebuje, ki pa je v italijanskih člankih o jugoslovan-sko-italijanskih odnosih zelo redka. Toda tudi zato, ker so trditve v njem povod, da se našemu jadranskemu sosedu pokaže na določeno dejstvo.
Ce govorimo o zbližanju med Italijo in Jugoslavijo, ne bo preveč, ako ponovno poudarimo, da se v Jugoslaviji italijansko ljudstvo ceni, da se proti njemu gojijo simpatije in da se vedno kaže zanimanje za njegove težave na poti k napredku, V tem pogledu je mnenje jugoslovanskih uradnih in najširših slojev nedeljivo.
Toda na italijanski strani je položaj drugačen, Tam so najodgovornejši ljudje vedno poskušali, da bi na umeten način, s pomočjo tiska in radia in v govorih med volilnimi kampanjami, v javnem mnenju ustvarili sovraštvo do Jugoslavije in njenih narodov. Dejstvo je, da se danes v Italiji, zahvaljujoč tako imenovanemu desničarskemu (fašističnemu), levičarskemu tisku (kominfor-movskemu) in vladinem tisku, v Italiji skoro nič ne ve o Jugoslaviji. Dejansko obstaja že leta in leta bojkot vseh vesti iz Jugoslavije, v kolikor se ne morejo na kakršen koli način izkoristiti proti Jugoslaviji.
Ne more se zanikati, da je bila ta skupna akcija vseh italijanskih političnih struj za bojkot in pačenje resnice o Jugoslaviji brez rezultata, ker je bila Cin je tudi sedaj) zelo huda in nenehna, tako da jo lahko vzporedimo le s podobnimi akcijami proti Jugoslaviji v vzhodnih državah po Komin-formu. Njen največji uspeh pa ni v tem, da je nekatere Italijane zapeljala, da mislijo slabo o Jugoslaviji, temveč v tem, ker je ogrom. ne množice Italijanov pustila brez objektivnih informacij o Jugoslaviji. Posamezen Italijan ve danes stokrat manj o Jugoslaviji kot pa posamezen Francoz ali Anglež, čeprav je naš sosed, čeprav ga v veliki meri zanima, kako se pri nas živi, kljub temu, da se Jugoslavija vsak dan omenja v tisku — toda samo v negativnem smislu.
Ce torej govorimo o rbli-žanju med Italijo in Jugoslavijo, ni dvoma da uradna Italija more — če hoče — v tej smeri storiti mnogo. Toda predvsem bi bilo potrebno, da bi se odrekla dosedanjega najbolj grobega sistematičnega organiziranja javnega mnenja proti Jugoslaviji.
Točno je, da se v Italiji nacionalisti v zadnjih mesecih malo pomirjujejo, ter da se tu in tam slišijo razumni glasovi. Ti pojavi se lahko pozdravijo in lahko sc jim želi, da bi se razvili v nekaj bolj določenega. Iskrena, pozitivna sprememba politike Italije do Balkana bi bila v Jugoslaviji sprejeta z največjim zadovoljstvom. Toda za sedaj se slišijo samo besede, in sicer nejasne in neodgovorne, čestokrat tudi lahkomiselne. To pa še ni dovolj, da bi odstranili vsaj en kamen z zida nezaupanja do uradne politike Italije, ki je leta in leta rastel.
PRIMORSKI DNEVNIK
— J —
17. avgust«
SFOHISliKI UNKVI
Na današnji dan je leta 1941 okupator obesil na Ter*zij»h sredi Beograda pet rodoljubov.
DANES, torek 17. avgust«
L i be r at, Radigoj $ Sonce vzide ob 6.06 ini »> ^ 19.11. Dolžina dneva «-ro-hT«, vzide ob 20.13 in zatone o JUTRI, sreda 1». avgust« Helena, Brondslava
IZ LETA V LETO VEČJA PORABA ALKOHOLNIH PIJAČ
POSLEDICE UŽIVANJA ALKOHOLA SE V TRSTU MOČNO OBČUTIJO
Povprečno odpade na vsakega Tržačana po 90 litrov vina, 20 litrov piva in 3 litre žganih pijač letno ■ Alkoholiki v bolnišnici
Alkoholizem je zelo važno vprašanje, čeprav se o njem v javnosti bolj malo razpravlja in se tisk na to vprašanje spomni le v obliki vesti v črni kroniki. Kako je z alkoholizmom v Trstu? Na to vprašanje odgovarja anketa tržaškega občinskega sveta napravljena pod vodstvom občinskega odbornika za higieno prof. Zacchia.
Ta anketa je pokazala, da se v Trstu sicer precej pije, vendar da alkoholizem še vedno ni tako pereč kot v nekaterih drugih evropskih državah, "kot n. pr. v Franciji. Poleg tega pa ta anketa dokazuje, da se stanje slabša in da se vsako leto popije vedno več vina, likerjev in drugih alkoholnih pijač.
V letu 1953 so tako Tržačani popili povprečno po 91 litrov vina na osebo. To povprečje je na svetovni lestvici potrošnikov nekje proti vrhu. Največ vina namreč popijejo Francozi, kjer pride po 158 litrov na osebo letno, najmanj pa Angleži, Kanadčani in Holandci, kjer prideta komaj dva litra vina, in kjer seveda popijejo zato mnogo več piva in žganih pijač.
Številka 91 litrov vina letno na osebo še vedno ni izredno visoka, je pa ta številka samo povprečna in se nanaša na vse prebivalstvo. Zato pride po računih sestavljavcev ankete na vsakega odraslega moškega prebivalca okrog 3/4 litra vina jia dan, kar je že precej. Ker pa številne o; sebe vina sploh n® pijejo ali ga pijejo zelo redko, mora nujno obstajati precej obsežna kategorija ljudi, ki spije na dan tudi po več litrov. Taka kategorija ljudi^ pa spada seveda v vrste tipičnih pijancev z vsemi posledicami, ki jih prinaša za zdravje škodljivo prekomerno uživanje alkoholnih pijač.
Zlasti pa je značilno, da se je potrošnja vina v zadnjih letih zelo močno povečala in da bo lahko postala v bodočnosti zelo resno vprašanje. V letu 1947 so namreč Tržačani spili povprečno komaj 74 litrov na osebo. Povprečje se je v naslednjih letih strmo dvigalo, dokler ni doseglo najvišjo točko v letu 1952, ko so v Trstu popili kar 94 litrov na osebo Lani pa je povprečje pod pritiskom gospodarske krize vnovič padlo in doseglo 91 litrov na osebo.
Vino pa ni v vseh primerih škodljivo, kar dokazuje tudi anketa, saj se večina vina popije pri kosilu in večerji, kjer pitje vina v zmernih količi; nah celo koristi. Mnogo bol) škodljivo je zaradi tega uživanje alkoholnih pijač, ki imajo visoko stopnjo alkohola. Te pijače so že same po sebi zdravju mnogo bolj škodljive, poleg tega pa so razširjene zlasti med mladino, ki posledice alkoholizma mnogo težje prenaša, medtem ko ostajajo starejši ljudje ljubitelji vin-
ske kapljice.
Zelo težko je napraviti točno statistiko potrošnje visoko alkoholnih pijač, ker oblasti nimajo nikake kontrole. Po računih sestavljavcev ankete se giblje potrošnja likerjev in žganih pijač v Trstu letno povprečno okrog 3 litre na osebo in se je v zadnjih letih močno povečala. Število barov in drugih lokalov, ki prodajajo visoke alkoholne pijače na drobno, se sicer ni povečalo, zaradi tega pa se spije mnogo več likerjev, žganj, konjakov in drugih alkoholnih pijač doma. Dvignila se je namreč tovrstna proizvodnja in originalne steklenice sedaj prodajajo že v vseh prodajalnah živil na drobno. Poleg tega se je razširilo uživanje teh pijač med raznimi prazniki in zadobilo izredno visok obseg.
V zadnjem času pa se je razširila tudi potrošnja aperitivov, katerih pred vojno skoraj ni bilo in ki so zelo škodljivi kljub temu, da imajo manj alkohola kot žgane pijače.
Vedno bolj pa pada potrošnja piva, ki je izmed vseh alkoholnih pijač še najmanj škodljivo, saj vsebuje zelo malo alkobola in poleg tega celo vrsto redilnih snovi. Zanimiva je statistika potrošnje piva tipa «Dreher», katerega so popili v zadnjih letih Tržačani. 1947 so tako v Trstu popili 39 litrov tega piva na osebo. 1952 samo še 25 litrov in lani komaj 20 litrov. To se je zgodilo zaradi vdora različnih osvežilnih nealkoholnih pijač, ki so spodrinile pivo in sedaj pod vplivom ogromne reklame vedno bolj prodirajo na trg.
Skupno popijemo Tržačani torej povprečno na osebo okrog 9o litrov vina letno. 20 litrov piva in 3 litre visoko alkoholnih žganih pijač. Ce te podatke primerjamo z mesti po ostalih deželah, vidimo da spadamo Tržačani med srednje potrošnike alkohola. Vendar je treba upoštevati še ostale podatke o alkoholizmu in zlasti podatke, ki govore o boleznih in smrtnih primerih povzročenih po alkoholu.
Neposredno umre zaradi alkohola zelo malo ljudi in se to število tudi stalno znižuje, tako da v zadnjih letih ni noben Tržačan umrl neposredno zaradi alkohola.
Resnejše so pa statistike o osebah, katere so morali zapreti v norišnico pod vplivom alkohola, Tu smo skočili z najnižje številke 52 oseb v letu 1941! na zelo visoko številko 144 oseb v letu 1951 in na precej visoki številki 114 oseb v letu 1952 in 101! oseb v letu 1953. Skupno so morali sprejeti v umobolnico od leta 1946 kar 837 oseb zaradi alkoholizma.
Najbolj porazni pa so podatki o osebah, katere so morali sprejeti v bolnico, ker so dobili akutne napade odnosno zaradi posledic trajnega uži-
TRAGlČNO ZAKLJUČEN IZLET MLADE6A PROSEČANA
Smrtna nesreča z motorjem ob povratku z Repentabra
Nepojasnjeni vzroki nesreče - Nesrečni mladenič si Je ob Kamenju prebil lobanjo tn obležal na mestu mrtev
V cvetu svoje mladosti je včeraj popoldne tragično zgubil svoje mlado življenje 23-letni Emil Rupel iz Devinščine štev. 6 na cesti med Repenta-brom in Opčinami.
Okrog 17.45 se je Emil peljal z motorjem «Matchless» iz Repentabra, kjer je bil na tradicionalnem repentaborskem prazniku s svojo materjo in prijatelji, proti Opčinam. Približno 800 m od Repentabra je iz neznanih vzrokov zadel z motorjem v obcestni kamen na desni strani ceste. Kamen je zletel kakšnih 11 m daleč. Motorist je nato obšel drugi kamen in zadel ob tretjega, ki se je nekoliko nagnil. Motor je nato zletel na sredo ceste. Emila pa je vrglo izven ceste na desno stran, kjer si je na kamenju prebil lobanjo in si zlomil levo roko. Nesrečni Emil je bil na mestu mrtev. Z motorjem se je peljal sam in nihče ni bil priča tragičnemu dogodku. Kmalu nato sta se pripeljala mimo dva motorista, ki sta zagledala razbit motor, in mrtvega Emila. Takoj sta pohitela na Repenta-bor, kjer sta o nesreči obvestila poveljstvo policije. Žalostna vest pa se je takoj razširila po Repentabru med številnimi gosti, ki so proti večeru prišli na vaški praznik, med katermi je bilo tudi veliko število Emilovih sovaščanov. Med prvimi pa je pohitela k svojemu tragično preminulemu sinu njegova mati. Lahko si je predstavljati obup ir. žalost nesrečne matere, ki ji je kruta smrt ugrabila sina.
Hudo prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje.
13-letni deček je izginil
Erminio rekel, da bo šel peš v Sesljan. Ce je imel namen iti samo do Sesljana, bi se moral že vrniti, toda kdo ve kakšne misli in želje po pustolovščinah rojijo dečku po glavi.
Erminio je visok 1.60 m, je krepke postave, ima kratke kostanjeve lase in temne oči. Ko je odšel od doma je bil v kratkih sivih hlačah, beli srajci s kratkimi rokavi in rjavih sandalih.
Plačo so mu ukradli
Zdi se, da so malopridneži zadnje čase izbrali za svoje umazane posle razne delavnice, slačilnice in gradbišča, kjer kradejo zaposlenim delavcem obleko, denar in druge stvari.
Tako so v noči med soboto in nedeljo ukradli 17-let-nemu Aldu Kralju iz Trebč štev. 15 tedensko plačo, skupno 8 tisoč lir, ki jih je bil shranil v slačilnici tovarne stekla v industrijskem pristanišču, kjer je zaposlen.
vanja alkohola. Tudi ti podatki govore, da postaja alkoholizem iz leta v leto vedno težji problem. Leta 1948 so tako sprejeli v bolnico le 237 takih primerov, medtem ko so v letu 1949 že rekordno število 1.623 oseb. Qd takrat se je število sicer nekoliko znižalo, vendar je ostalo na zelo visoki ravni, tako da so lani sprejeli v bolnico 1.451 oseb zaradi zastrupljenja po alkoholu.
Tudi ta anketa, kot mnoge slične napravljene v drugih državah, prihaja do zaključka, da so zelo malo učinkoviti razni ukrepi oblasti usmerjeni za zatiranje prekomernega uživanja alkoholnih pijač in da so prav tako brez učinka razne propagandistične akcije. Edini izhod je v zdravem življenju mladine, v športnem in kulturnem izživljanju, ki odstranjuje vzroke alkoholizma. Tudi tu torej zadenemo na socialna vprašanja, katera pa ni tako lahko rešiti. Dokler bo obstajala v našem mestu beda, bo namreč nemoteno gospodaril tudi njen stalni spremljevalec alkohol.
PO TREH TEDNIH ZOPET V TRSTU
Vrnili so se otroci
iz kolonije v Škofji Loki
Včeraj se je ob 8. uri zvečer vrnila v Trst večja skupina tržaških otrok, ki so bili tri tedne v počitniški koloniji v Škofji Loki. Na tržaški postaji je bilo pri vlaku veselo snidenje med lepo zagorelimi otroki in mamicami, ki so vse srečne pričakovale svoje najdražje. Je že tako, da se matere boje, ko nimajo otroka pred očmi, pa čeprav dobro vedo, da so ga izročile v sigurne roke strokovno sposobnih oseb. Zato se je tudi včeraj na postaji lahko videla marsikatera solza, ki je utonila v veselem čebljanju srečnih otrok.
Otroci so bili v počitniški koloniji točno tri tedne. Poleg zabave je počitniška kolonija nudila tudi marsikaj zanimivega. Tako so napravili več zanimivih in poučnih	izletov.	Ogledali	so si
Bled, obiskali tržaško počitniško kolonijo v Kamniku, napravili daljšo ekskurzijo na	Lubnik,	obiskali	škofje-
loški muzej in starodavni kmečki dvorec na Suhem. Se mnogo je bilo zanimivega in mnogo bo pripovedovanja o veselih dneh v koloniji.
Otroke so od Sežane pa do	Trsta	spremljali	člani
Podpornega	društva,	ki or-
C'kr m« m poročila")
TRŽAŠKI SLIKARJI Y LJUBLJANI
Prvi vtisi in komentarji so zelo ugodni - Topel sprejem
V nedeljo dopoldne je kttl-l Nato je sledil ogled izred-turna Ljubljana pozdravila v no okusno aranžiranih posa-obnovljenem Jakopičevem pa-' meznih dvoran. Vsak umet-viljonu v Tivoliju tržaške 1 nik ima svojo, slovenske slikarje J. Cesarja, j Prvi vtisi in komentarji so «4- Černigoja, B. Groma in A. i zei0 ugodni in se vsi stri-Ltukeziča, ki so kot člani «Art_| njajo v tem, da je to res-kluba* otvorili svojo prvo ko- ni(no izreden dogodek za
lektivno razstavo
Navzoče izbrano občinstvo, ki se je za to priliko zbralo v paviljonu, je toplo pozdravil predsednik upravnega odbora Jakopičevega paviljona tov. p roj. Miklavič Zvone, ki je poudaril pomen te razstave.
Za nji m je na kratko pozdravil Tržačane predsednik uprave DSLU.
Končno je povzel besedo še zastopnik «Art-kluba», ki se je v daljšem govoru zahvalil upravi paviljona in pa navzočim za pozornost, ki so jo bili deležni. Predstavnik je orisal nastanek in namene tArt-kluba», njegovo trdo pot in boj za njegovo uspešno uveljavitev, kljub temu, da ni deležen nobene podpore.
Navzoče občinstvo	je zelo
_	ugodno	sprejelo besede	za-
ganizira letovanja	v	otroških.	stopnika	«Art-kluba»	in	jih
kolonijah po	Sloveniji.	I	živahno	komentiralo.
veliki Šmaren, kakršnega že dolgo let ni bilo
Namesto vročine in sonca dež, burfa, mraz in blato
Ljubljano, ki je videla že marsikatero razstavo, neredko bogato subvencionirano, a ta spada med najboljše, čeprav je zrastla tako rekoč iz nič.
Omenimo naj še, da R. Saksida, ki živi staino v Kopru, ni razstavil svojih del, kot je bilo prvotno javljeno.
Razstava bo iz Ljubljane predvidoma prenesena v druga jugoslovanska mesta, tudi v Zagreb in v Beograd.
Uradne objavo
UČITELJSKI NATEČAJ ZA LETO 1954
Na Repentabru so bili razočarani; le nekaj sto obiskovalcev namesto tisočev, ki so ta dan prišli na domač pršut in nanoški sir
Kot vsako leto, tako so se tudi letos Tržačani pripravljali na tradicionalne izlete ob velikem šmarnu. Lepo vreme preteklega tedna je jamčilo, da bo tudi nedelja sončna in vroča, tako da so ljudje že vnaprej uživali ob misli na izlete nekam v hribe ali vsaj v zgornjo tržaško okolico, kjer dajejo borovi gozdiči prijetno senco in kjer je temperatura za nekaj stopinj niža od one v mestu.
Se soboia je bila lepa in sončna in ko je padel miak, se je izza gričev pokazala polna luna, ki smo jo občudovali skoraj do polnoči. Toda kaj kmalu so nočno nebo zastrli gosti oblaki, za katerimi se je luna skrila in prvi jutranji izletniki, ki so hiteli po mestnih ulicah do svojih avtobusov ali na vlak, so razočarani pogledovali na nebo, ki ni obetalo nič dobrega. Zjutraj so se oblaki odprli in nedelja je bila pokvarjena.
Slabo vreme so najbolj občutili na Repentabru, kjer je za veliki šmaren tradicionalni praznik. Gostilne so se že v soboto založile z vsemi dobrotami, od piščancev pa do prvovrstne kapljice, medtem ko so domačini postavljali in pripravljali «osmice» ob poti, ki vodi s Poklona k repen-taborski cerkvi. Ze štirinajst dni prej so se po nedeljski maši udeležili «kanta» in kdor
5
več. V upanju, da bo drugi dan kaj boljše, so domačini pospravili in «zaprli» osmi-ce ter si privoščili ta dan prav nič zaslužen počitek.
Včeraj dopoldne je zopet deževalo in ljudi spet ni bilo. Sele popoldne se je nekoliko zjasnilo in pričele so prihajati prve skupine romarjev. Ljudje so se ustavljali ob osmicah, pokušali vino, pršut, štruklje in sir ter jamrali s prodajalci nad slabim vremenom. Pa sta se našla dva stara Prosečana in zavrnila enega izmed domačih prodajalcev; «Ce je slabo vreme in če dežuje boste imeli škodo samo vi, ki tu prodajate. Toda od dežja ima narava korist. Rastline so že občutile sušo in ta dež jim je prav prišel, čeprav je namočil zemljo le za nekaj prstov*. V splošnem «žalova-nju» smo torej slišali tehtno besedo tolažbe, ki pa — vsaj tako je. bilo videti — prizadetim lastnikom osmič ni šla prav nič do srca. In kot pravijo, tudi občinski upravitelji niso nič kaj zadovoljni, saj bo zaradi dežja ka-
kih pol milijona lir manj dohodkov v občinsko blagajno.
Veliki šmaren je za nami in ne kaže drugega, kot da nanj pozabimo, saj je večina ljudi imela le malo od njega. Upajmo, da bo k letu bolje in prijetneje!
Osebni promet za veliki šmaren
Skozi blok v štivanu in z vlakom iz Tržiča je prišlo v Trst od petka do ponedeljka skupno 60.150 oseb; iz Trsta pa je odšlo skozi isti blok in z vlakom skupno 59.998 oseb.
Skozi blok na Fernetičih pa je v soboto in nedeljo odšlo v Jugoslavijo z avtobusi in raznimi motornimi vozili skupno 1.360 oseb; v Trst pa je prišlo 992 oseb. Te podatke smo dobili na tiskovnemu u-radu civilne policije. Za osebni promet med cono A in Jugoslavijo pa ni podatkov za blok na Pesku, za vlak Trst -Sežana in Trst-Kozina, prav tako ni podatkov za petek in za ponedeljek.
Urad za prosveto pri Zavezniški vojaški upravi je z odlokom ZVU/STO 3.6./3369 z dne 23. julija 1954 pooblastil višjega šolskega nadzornika v Trstu, da razpiše v smislu člena II., „ prvi odstavek ukaza št. 268 z dne 12. novembra 1946 učiteljski natečaj (Concorso Magistrale) na podlagi listin in izpitov za 11 učiteljskih mest na osnovnih šolah britansko - ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja.
Zadevni razglas bo višji šolski nadzornik v Trstu objavil po določilih veljavnih predpisov. Kdor se zanima za natečaj, lahko vpogleda obvestilo v uradu višje šolske uprave, pri šolskih nadzorništvih, pri šolskih ravnateljstvih in pri občinah področja.
TRŽAŠKI GLASBENI LICEJ POSTAL DRŽAVNI ZAVOD
Z ukazom ZVU št. 81, ki bo stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu, se odobri dogovor, ki so ga 15. junija 1954 sklenili zavod «Liceo Musicale pareggiato Triestino*, Zavezniška vojaška uprava, Tržaška pokrajina in občina Trst glede spremembe omenjenega liceja v državni zavod, z veljavo od 1. julija 1953.
TEHNIČNO - UPRAVNI ODBOR PRI ODDELKU ZA JAVNA DELA
Zavezniška vojaška uprava je z ukazom št. 82 z dne 10. avgusta 1954 objavila določene dodatke k ukazu št. 138 z dne 9. decembra 1953, ki ustanavlja pri oddelku za javna dela in javne naprave posvetovalni organ v zadevi javnih del na britansko-ameriškem, področju Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ukaz bo stopil v veljavo na dan objave v uradnem listu, njegova določila pa se bodo izvajala od dneva ukaza št. 138 z dne 9. decembra 1953.
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODIŠČA ZA DOLOČEVANJE NAROKOV
Smodnik p |e opekel
V petek je odšel z doma 13-letni Erminio Lugli od Sv. Sobote štev. 5 in se ni še vrnil domov. Njegova mati je v nedeljo zaskrbljena javila policiji da je njen sin odšel v petek, ne da bi ji povedal kam bo šel. Spraševala je pri znancih in prijateljih, če so videli njenega sina in če vedo, kam je šel. Od nekoga je zvedela, da j«
Žalosten veliki šmaren je letos doživel 28-letni Cvetko Kalc iz Gropade štev. 83. Ko je odstranjeval na dvorišču z lopato neke smet! in ostanke, ki jih je bil nabral na podstrešju je iz kupa smeti nenadoma švignil plamen in ga opekel po rokah, nogah, prsih in trebuhu. Cvetko je dobil opekline prve in druge stopnje in so ga zaradi tega odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek.
Agenti javne varnosti so takoj uvedli preiskavo in ugotovili, da je plamen povzročilo približno 250 gramov smodnika, ki je bil v smeteh. Smodnik so verjetno pustili na podstrešju vojaki, ki so pred devetimi leti stano vali V Kalčevi hiši.
je več ponudil, ta je dobil za osmico lepši prostor.
Tudi gospodinje iz repenta-borske občine so se za ta dan pripravile. Včeraj je bil poleg tega še praznik vaškega patrona sv. Roka in vsakemu gostu, ki ob tej priliki vstopi v hišo, postrežejo s kuhanimi štruklji. Po starem so ta dan jedli štruklje v džvacetu* in marsikje je še danes ta navada ohranjena.
In tako je bilo vse pripravljeno za sprejem tisočev in tisočev obiskovalcev, ki pridejo vsako leto na Repentabor: Onkraj ceste pri Furlanovi gostilni je bil vrtiljak in nekaj stojnic, kjer naj mladina preizkuša svoje strelske sposobnosti, ob poti k cerkvi so se utaborili kramarji, ki so ponujali piščalke, žoge in druge igračke, ki vzradostijo otroške oči. Vse je bilo, tudi vsakoletni prodajalci na; noškega sira so se utaborili na vrhu griča, le ljudi ni bilo.
Dež, ki je bil v nedeljo od jutra do poznega popoldneva je namočil z ilovico posuto pot do repentaborske cerkve, tako da so se čevlji pogrezali v rjavo blato. Kljub temu pa se je potem, ko je dež ponehal, le nabralo ne; kaj ljudi, ki se niso ustrašili blata in so poromali na vrh griča k cerkvi, od koder je krasen razgled na morje in na Kras.
«Pršut, pršuuuut, s’rov pršut...*. so ponujali prodajalci in istočasno z vso vnemo rezali tenke «fete», kot da bi hoteli nadoknaditi zamujen čas ko ni bilo obiskovalcev. Dva prodajalca nanoškega sira sta se utaborila prav pri cerkvi, eden zraven drugega, kot da bi bila družabnika in ne konkurenta. »Sir, dober sir ki ne da mir*, je vabil eden izmed prodajalcev in go je med obiskovalci, ki so hodili mimo njegove z vejami opietene stojnice spoznal kakšno znanko, se je splošno vabljenje spremenilo v osebno- »O, gospa Pepina, tudi
BEGUNCA BI SPREJELI T TABORIŠČE le, če bi se obvezal emigrirati v Francijo
Žalostna zgodba drugega begunca/ ki je zbežal iz bolnice Hotela sta v Švico, pa se jima ni posrečilo - Trije mladi tatovi
vi ' ste prišli! Samo vas sem
Kakor običjano je bila tudi včeraj pred sodiščem za določevanje narokov pisana skupina beguncev, ki so obtoženi raznih prekrškov pravil taborišča, begov in tatvine.
Vsekakor je najbolj značilna zadeva, v katero je zapleten begunec Franc Kic, ki je obtožen da je samovoljno zapustil taborišče pri Sv. Soboti in 3. avgusta odšel v Jugoslavijo po svojo zaročenko, s katero se je vrnil na naše o-zemlje 6. avgusta. Zaprli so ga v Coroneo in poveljstvo taborišča je sporočilo, da bi ga sprejeli zopet v taborišče samo pod pogojem, če je Kic zadovoljen emigrirati v Francijo.	.	,	,
Sodnik Currv je vprašal obtoženca, če pristane na to? «Ne, nočem v Francijo, Jaz sem prišel iz Jugoslavije, da bom lahko iel v Kanado, kjer je moj brat že deset let in bo jamčil zame in za mojo zaročenko. Zdi se da je Kic že pred časom vložil prošnjo za emigracijo v Kanado in prošnja ni bila ugodno rešena. Sodnik je nato ponovno vprašal predstavnika civilne policije, ki ima opravka s iištorja-mi» beguncev če ni drugega izhoda v tej zadevi.
11D0 sedaj ne, ker je poveljstvo taborišča stavilo ta pogoj in nobenega drugega*, je bil odgovor. Ko je tolmač pojasnil Kicu, kaj nameravajo z njim, je le ta poudaril, da ne mara v Francijo, da ne sprejme teh pogojev, da hoče z zaročenko k svojemu bratu v Kanado Sodnik je odredil, da mora Kic ostati v zaporu, ker ga v taborišču ne marajo sprejeti, do srede, dokler bo policija poizvedela, če je še kakšna možnost, da bi Kic in njegova zaročenka emigriraia v Kanado.
še čakal, le bliže, le bliže: pokusite kako je dober!* In gospa Pepina je seveda sprejela ponujeni košček sira, ga pohvalila, kako da je dober, in potem naročila, naj ji ga odreže 10 dkg.
Toda kaj, ko je kmalu padel mrak in ljudi ni bilo
Pri vsem tem se nam vsi-
ljuje vprašanje, zakaj je poveljstvo taborišča postavilo takšen pogoj, zakaj sili, da bi neki begunec, na zatožni klopi, pred sodiščem, moral pristati na emigracijo v Franci; jo kjer bi ga verjetno poslali na težko delo v rudnike, Ta primer nam tudi zgovorno
priča, kako lahkomiselno ravnajo in se igrajo s svojim mladim življenjem tisti, ki zapustijo svoj rodni kraj in si mislijo, da jih v tržaških taboriščih čakajo z odprtimi rokami. da se jim bosta v tujini cedila med in mleko.
Žalostna je tudi zgodba begunca Stefana Rengelova, ki je bil včeraj na zatožni klopi, ker je pred dnevi brez potrebnega dovoljenja zapustil za dva dni zdravilišče za begunce na Proseku. Rengelov je zbolel na pljučih in so ga odpeljali v zdravilišče za tbc. Na vprašanje sodnika, zakaj je zbežal (preskočil je žično ograjo), je Rengelov izjavil, da je šel k svoji ženi, ki je v taborišču pri Sv. Sotobi in ni sploh vedela zakaj in kam so ji odpeljali moža. Sodnik se ga je usmilil in ga oprostil, da se bo lahko še naprej zdravil v zdravilišču.
Rolko Tirvica Afganezija je ruski emigrant-begunec, prileten možiček, ki ga poznajo po okoliških vaseh kjer popravlja ure. Rolko je dobil dovolj#nje, da lahko stanuje izven taborišča, dobil si je nekje v predmestju malo sobico, tam popravljal ure in stanoval s svojo hčerko. Obtožen je, da je v četrtek napadel 8b-letno in slepo starko, pri kateri je stanoval. Rolko je zavrnil tako obtožbo in zatrjeval, da ni nikoli udaril svoje gospodinje in da redno plačuje najemnino in luč, čeprav ga gospodinja ne mara v svoji hiši. Sodnik mu je dal na razpolago 7 dni da pobere svoje stvari in zapusti sobo, ker ga lastnica ne mara. Vrniti se bo moral spet v taborišče.
Tudi Ivan Colak je zapustil taborišče brez dovoljenja; njegovo zadevo pa policija ni še dobro raziskala, zato bo moral odsedeti še 7 dni v zaporu
Ivan Poropat, begunec v taborišču pri Sv. Soboti je obtožen. da ni hotel delati in da je ukradel iz neke vreče par čevljev, ki jih je hotel prodati. Preiskava ni še končana in bo moral odsedeti v .zaporu še 7 dni. Rekel je, da
Obvestilo rejcem odbranih telic
Za izboljšanje vzreje odbranih telic bo Področno kmetijsko nadzorništvo, upoštevajoč po zakonu za živinorejo predvidene pobude, dodelilo nagrade za dobro vzrejo vsem tistim živinorejcem, ki dobro vzrejajo telice (od odbranih krav) in ki bodo v polletju junij-november izpolnile tri mesece starosti.
Kdor od rejcev želi prejeti nagrado, vedno po preteku treh mesecev starosti telice, mora predložiti na Področno kmetijsko nadzorništvo na ne-kolkovanem papirju prošnjo in v njej navesti starost telice, evidenčno številko ter vse potrebne podatke (naslov itd.).
Po izvršenem pregledu bo posebna komisija odmerila znesek nagrade, ki bo lahko znašal največ 10.000 lir.
Prijava grozdja
Tržaška občina obvešča, da morajo na osnovi ukaza ZVU št. 105 vsi vinogradniki (lastniki, najemniki in neposredni obdelovalci) prijaviti pridelek grozdja v okviru občine. Prijaviti je treba vse grozdje iz katerega nameravajo pridelati vino in morajo posebno prijavno polo predložiti urada za potrošne davke (Uffieio Im-poste Consumo) v treh dneh po opravljeni trgatvi. Prijavo je treba napraviti na predpisanem formularju, v katerem je treba zabeležiti;
1. Ime in priimek lastnika, odnosno najemnika.
2. Količino in kakovost 0-branega grozdja in prostor, kjer je grozdje shranjeno.
3. Zaloge vina, ki je ostalo od preteklih let in katerega ima vinogradnik na dan prijave.
4. Točne količine in porabo pridelanega vina. Naznačiti je treba količino za domačo porabo in količino za prodajo.
Formularje lahko vsi zainteresirani dvignejo na centralnem uradu služb potrošnih davkov v Ul. Teatro 4 in pri vseh ostalih davčnih uradih.
Prijavo morajo izpolniti tudi oni, ki so oproščeni davka.
Po treh dneh občutil posledice padca
Sele po treh dneh je 77-letni Giovanni Sacchi iz Ul. Follatoio začutil posledice padca ko ga je v četrtek podrl neki motorist v Ulici Flavia. V nedeljo dopoldne je začutil hude bolečine v levem boku in je odšel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opizovalni oddelek. Mož si je verjetno zlomil :eva rebra 1;. se je pobil 00 levi roki In nogi.
Policijski čoln jih je rešil
ni mogel delati, ker je brez čevljev. Ko je slišal, da mora še za rešetke, je zamrmral: »Se sedem dni v zapor, zato, ker sem bos*. Doma prav gotovo ni bil bos in ga niso poslali v zapor, če ni hotel delati bos. V taborišču pa je drugačna pesem.
Dragan Petrovič in Vazo Hrcko sta se naveličala brezdelja in bede v taborišču, skrila sta se pod voz Orient-Expressa in hotela v Švico. Pa so ju pri švicarski meji odkrili karabinjerji in izročili tržaški policiji. Namesto v Švici, sta v zaporu in bosta morala odsedeti še 7 dni, da policija zaključi preiskavo.
Franc Obee, Marko Kovačič in Jožef Peterlin imajo še mlečne zobe. V taborišču pri Sv. Soboti jim je fantazija bujno delovala, pa so se zmi-slill, kako bi prišli do denarja na nepošten način. Policija pravi, da so ti trije mladi mušketirji nekega dne v Skednju vrdli v kabino nekega kamiona in od tam odnesli ra-dioaparat. Preiskava je že zaključena, ampak javili tožilec še nj mogel proučiti zadeve, zato je razprava odložena do srede. Pravijo, da so tri »nadobudni* mladeniči zelo »pogumni«, {(domišljije* jim ne primanjkuje in so prav gotovo vneto gledali pustolovske filme, ko so bili še na prostem, seveda. Ko pa so bili zaprti v celici v Skednju so hoteli uresničiti, kar so verjetno videli v kakšnem pustolovskem filmu. V zidu so napravili luknjo, pa so obstali, ko so prišli v drugo celico, namesto na prosto. Nato pa so strgali odejo in napravili zanko da bi ulovili stražarja in lahko zbežali brez skrbi. Pa so se prepričali, da kar se uresniči v filmu, se ne uresniči rado v življenju. Sodnik Curry je včeraj odredil, da bo vojaško sodišče sodilo Ivana Lavrenčiča. Ivana Argen-tija in Božidarja Cupina, ki so obtoženi, prvi, da je imel 200 litrov vojaškega bencina, ostala dva pa. da sta bencin u-kradla in ga prodala Lavrenčiču.
Vsem je še v spominu tragični konec izletnikov čolna «Sardela», v noči med soboto in nedeljo pa bi se kmalu pripetila enaka nesreča na morju.
Dva prijatelja, 34-letni Rug-gero Ruzzier iz Ulice Giusti-nelli 10 in 56-letni Vittorio Bardo iz Ulice Ronchetto 113 sta se v soboto popoldne dogovorila, da bosta ponoči šla z Ruzzierijevim čolnom na ribolov. Ob 2 po polnoči sta se znanca dobila pri kanalu na Ponterossu, kjer ima Ruzzier shranjen svoj čoln «Pietas Ju-lia*. Ker je bila lepa noč je Barbo pripeljal s seboj tudi svojega 11-letnega sina Maria, ki Si je vroče želel in se veselil ribolova. Ko so prišli izpod mosta, so dvignili jadro in vetrič jih je pognal na odprto morje. Na čolnu so bili že dobro uro in vsi prevzeti po ribolovu so pozabili na jadro ko se je dvignil veter in pihal z vedno večjo silo. Coln je bil v veliki nevarnosti, čolnarji pa ne preveč vešči in se zaradi tega niso znašli. Se huje je postajalo, ker se je dečko plašil. Kdo ve, kako bi se zadeva končala in koliko bi bilo še govora o teh slučajnih ribičih, če jih ne bi prišel rešit motorni čoln policije, ki je začel križariti po morju, čim je začel pihati hujši .veter. Coln «Pietas Julias, ki je bil že do polovice napolnjen z vodo so z motornim čolnom privlekli v kanal.
Teden tržashe mladine
V zvezi s pripravami na »Teden tržaške mladine* bodo mladinski sestanki danes pri Domju, jutri na Opčinah, v petek v Lobi er ju, Barkovljah ter sestanek slovenskih srednješolcev v Trstu na sedežu v Ul. Roma 15. Vsi sestanki se začnejo ob 20. uri.
izleti
SPDT sporoča, da se nadaljuje tedenaro planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491
Izlet v Ljubljano In na Bled.
OF IV. okraja Skedenj organizira 29. t. m. izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje Se danes
17. t. m. od 19. do 20. ure.
Ljudska prosveta
Pevski zbor PD v Barkorljab.
Ker smo vabljeni v nedeljo 28. t. m. na tradicionalni koncert PD v Sempolaju, sklicujemo za petek 20. t. m. pevsko vajo ob 21. uri. Za kritje stroškov ob priliki tega izleta in nastopa bo poskrbljeno. Prosimo, da se o tem obveščate med seboj in da pridiete vsii k vaji.
Rossetil. Zaradi počitnic zaprto.
Eicelsior. Zaprto zaradi oDnove.
Femce. 16.30: «Pekel na Yumi», V. Mayo, D. Robertson.
Nazionale. 16.30: «Marijuana», N. Olson.
Filodrainmatico, Zaradi počitnic zaprto.
Arcobaleno. 16.00: »Ulica Padova 46», P. De Filippo, G. Mašina.
Audiioriuim. 16.00:	«Velik kon-
cert*, G. Ulanova.
Astra Rojan. 16.00:	»Invazija
ZDA*, G. Mohr, P. Castle.
Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: «Brareiiec Manile*, W. Beery.
Grattacleto. 16.30; «Pavla», L. Young, K. Smith
Alabarda. 16.00: »Moj greh je, da te ljubim*, J. Sernas, L. Rossi.
Armonla. 15.30:	»Vzhodno od
Sumatre*, J. Chandler. A. Quinn.
Aurora. 16.30: #Dve noti s Kleopatro*, A. Sordi, S. Loren.
Garibaldi. 16.00:	«Onečaščena»,
M. Vitale A Farnese.
Ideale. Zaprto zaradi obnove.
Impero. 16.00: «Kraljevi diamant* F. Lamas, Dahi.
Italia. 16.00: «Cafč Chantant*. E.
Giusti, U. Tognazzi.
Viale. 16.00: «Rajska ptica*, J.
Chandler.
Kino ob morju, 16.30:	«Devi ca
pod streho*, («Vsakih sto let*) M. MacNam-ara, W. Holden. Massimo. 16.00:	«Singapur», A.
Gardner.
Moderno. 17.00: »Ne iščite zločinca*, J. Pavne.
Savoma. 16.00: «Ruby, divji cvet* J. Jones. Mladini izpod 16 let prepovedano.
S. Marco. Zaradi počitnic zaprto Vittorio Veneto. Zaradi počitnic zaprto.
Azzurro. 16.00: «Furija in strast* T. Curtis.
Belvedere. 16.00: »Mrtvi ne govorijo*, G. RaK.
Marconi. 16.30: »Skrivnosti Mata Grossa*.
Novo cine. 16.00: »Dolgo pričakovanje*, C. Gable.
Odeon. 16.00: ((Sveta tigra*, J.
VVeissmu-ller.
Radio. 16.00: «Sangaree», F. I,a-' mas.
Venezia, 16.00:	»Colt 45». R.
Scoot.
17.30 Plesna	Kl"|
17.ju	s^^nJiirir
golti:	Koncert v.	l8|
Dvorak: Karneval .uvertik^
Koncert pianista	prjijst
19.00 Okno, v svH;J9.D£ a
hanri«!
/LU4JI	    „4rt()	C/f
20.30 Zabavna glasb^’	. *
20.30 Zabavna	,	ipri	*
n-ier - Boneres: «Hotel brem počitku* igra vi jjfl 22.47 Nesmrtne melodije.
Večerni ples.
T It S *	'•	, l3jj
11.45 Komorna f^spon1 Operne melodije; lahke glasbe: 21.50 nista W a lt er ja Panhofer)**' mann:	Kreisleriana.
(4i.ovk»šj*
327.1 m. 202.1 m, 212.
rOrUCITtf	~	7	n	ut	-	1
13.00^15.00,
12.00 20 minut z	|ji
ci; 12.20 Kmetijski nasra*p Opoldanski koi^erti« , dije za razvedrilo ^(^ nosti in tehnike, 14.4 d umetne in narodne PJig? moški zbor Pp2,nifk-bor . Angel	j’e 00 lh
l»li etd _ rvvKluŠa.jtes v5/
l/v/l -	T11I6U1------ ,,	.
leli ste - poslušajte!.*-' &■ ki iz literature -	,,
ki iz literature -	■	t
Prvi dan v Los	%
16.15 Promenadni k«n«? spdlJJ V Plfeem ptmu;
ie0rkv
22-22
20.30 Tedenski notra^Je^ ^ ni pregled: 20.40 Igfa stelanetz s svojim	Jvanj>
21.00 Literarna oddaja. ^ man; 21.30 Pol ure
nn n A Dl^cna m r
glasbe; 22.20 Plesna glasba.
POLETNI KINO:
Ariston. 20.30: «Gospa 5 kamelijami*, N. Corradi.
Arena dei liori. 20.15: »Krila v vetru*, E. VVUliams.
Rojan. 19.45 in 22.00: »Ana vzemi puško*, B. Hutton.
Paradiso. 19.45 in 22.00: »Pomlad* J McDonald.
Potiziana. 20.00 in 21.45: »Maria Walewška», G. Garbo.
Garibaldi. 20.00:	«Onečaščena»,
M. Vitale.
Seoolo. 20.00:	»Kapitalist*. C.
Coburn.
Grad Sv. Just. 21.00: »Jeef, uporniški šejk*, J. Chandler.
TOREK, 17. avgusta 1954 J IIUOHLOVAŠbKA C O A A T It N T A
234,6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30.
Poročila v ital. 6.15, 12.45, 19.30 in 23.00.
6.45 Jutranja glasba; 6.50 Pregled tiska; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 2enski kotiček; 13.45 Zabavna glasba; 14.15 Beležke o medicini; 14.45 Kulturno življenje na Primorskem 15.00 Produkcija glasbene šole iz Trsta; 17.00 Iz slovenskih oper; 17.30 Pesmi jugoslovanskih narodov poje kvintet »Lisinski#; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Operne arije poje mezzosopranistka Lida Vadnal - Kalinova; 18.35 Igrajo veseli godci; 19.00 Večerne vesti; 19.20 Šport; 20.00 G. Verdi: »Ri-goletto* izvajajo solist,i, zbor in orkester Florentinskega festivala, dirigira Krasimo Ghiglia; 22.00 Plesna glasba; 23.10 Glasba za lahko noč.
t' It Ml' II.
306.1 m ali 980 kc-aek 11.30 Lahka glasba; 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Havajske melodije; 14.15 Kulturni obzornik; 14.25 Dunajski motivi;
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE
Dne 15. in 16. avgusta 1954 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 10.
POROČILI SO SE: podčastnik am. voj. 0’Brien Joseph A. in gospodinja Giuseppina Maria Lonza, mehanik Mircea Ardelean in uradnica Isabelia Susetica, pomorščak Paolo Deschi In gospodinja Marisa Milost, delavec Agostmo Giurgiovich in gospodinja Maria Sain, težak Albin Žerjal in šivilja Celestina Košuta, agent CF Ladislav Trošt in prodajalka Maria Anna De Rosa, uradnik Franc Bizjak in gospodinja Margherita Alberi, uradnik Giovanni Cerniani in gospodinja Odetta Buck, finančni stražnik Leonardantonio Guida in gospodinja Maria Troiani, uradnik Giuseppe Decollc In učiteljica Bruna Del Drago.
UMRLI SO: 77-1 etn i Agostino Caporal, 91-letna Maria Angela Nicolich vd. Martinoli, 57-letni Giorgio Bottig, 57-letni Giovanni Tommaslni, 76-letnj Antonio Spet ti, 76-letna Teresa Veechiet vd. Cuoit, 34-letna Silvana Salvi por. Colllnl, 39-letni Carlo Lautieri, 76-letna Ermlnla Zticco por. Bat-lau, Tiziana Tiepolo, stara 2 dni.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ V ponedeljek so priplule v
Trst sledeče ladje: Iz Gradeža it. ladja «Grado* z 22 potniki; iz Ravenne it. ladja »Mantova*, prazna in it. ladja «Aquilinla», prazna; iz Alessandrette ju*, ladja »Vardar* s 655 t žita; iz Svvansona angl. ladja »Prospec-tor», prazna; iz Benetk It. ladja »Messapia* s 46 t raznega blaga in 169 potniki.
Odplule so:	proti Reki Jug.
ladja »Bakara s 135 potniki; proti Benetkam it. ladja »Valfiori-la* s 63 potniki; proti Gradežu it. ladja »Grado* z 231 potniki, proti Sidopiji lt. ladja »Maria Cristina*, prazna; proti Piombl-nu it. ladja »Palmaiola* z 2000 t litega železa; proti Reki izraelska ladja »Nakhshon* z 2500 t raz nega blaga.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 22,9, najnižja 18,5, ob 17. url 26,7. Zračni tlak 1011,5 raste. Veter severovzhodnik 27 km/h. Vlaga 57 odst,, nebo popolnoma pooblače-no, morje razgibano, temperatu ra morja 23,4 stopinje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
1NAM. Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Picclola, Ul. Orlanl, 2; Alla Salute, Ul. Giulia, 1; Serravallo, Trg Cavana, 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
TELEFONSKE STEV^ ZA PRIMER NUJ« Rdeči križ 366' jt
Gasilci
Policija
Naročnin« q a
P R I M O r S K
D N E V N * R
ZS n K5**
jugoslovansko c°n ^
posamezna štev. mesečna naročn.
Naročila knjigarna «LI-PA’'
Tel. I72-
i
ADEX I
28. in 29. avgu*'’ izlet na
BLED
v LJUBLJANO
KANAL	,
MOST NA SOC* TOLMIN KOBARID BOVEC
ILIRSKO BIST KNEŽAK
PIVKO
28. in 29. av«*5 v
enoinpoldnevni	0
OPATIJO - RE,V
29. avgusta f enodnevni 171 SEŽANO	VIjt
TOMAJ ■ DUTO fl herpelje- no* MATERIJO
Od 27. avgusta izlet v
S P„L laV’!'1
Vpisovanje do	j
4., 5. in 6. sep« „
tridnevni
Z A G R E
4. in 5. seP«^* . dvodnevni 1
ajdovscino-
stanjel
ŠTANJEL BRANIK dornberg
4. in 5. sep^jjet '
enoinpoldnevni
OPATIJO"1111
5. septemg f
enodnevni KOMEN lC0 KOS”
F. Severo 5-b	u
— »
i(Adria-E*PreS * 5e •> svoje kliente, pr , sredo 18. aVS^V
sredo 18. avs“ ^ lila v nove P st. 4-Ul. Ciceronej^
IZLETI
Turist1 t,n tel. Ul. F. Fil» 5 '
Izleti, k> 5‘g«W dani za 22.	av!
preloženi n*	je, v
in sicer i*
in
SS*"1’
DUTOVLJE
stanjee
SSfe&e/
Vpisovanje^^ ^
29. avS^« 'pgj/ kozino-he lokev	p
SKOCIJAN Vpisovanje ^
trf’
6 seP * Od 3. do ® KOtt> izlet z VLg<V
z a c.1;/
na zagrebški J ^
Vpisovanjcdo^ ^
PRIMORSKI ONEVMk
1.1. avgusta 1354
VITALISTIČNI PERSPEKTIVI V ITALIJI
Borba za neodvisnost
locializm« P°g0J1 za zmag° kol	V svetu se čedalje
slimo «JUJej°’ pri 4emer mi' proizvod*^ nezadr2ni porast teriain	* Sd’ 111 neizProsno
Proiivaiai1	ifeZn° sPremembo
odnnl ,/h’ *-j- lastninskih
in feT'	brašanJe Je le kdo
a*0 naj to 2ak0nit0 sta_
t'TU' da bl se s°ciali. racinn !mPrej.m na najbolj je laht	na4ln uresničil To
JUhko samo glbanje> k- se
feoriin nafredno znanstveno
nim Z ‘skrenim socialistič-s’dran r°gram°m' Poetično za-2tSDo V širokih . °Z'cah, predvsem
sitem
razredu, ker
ljudskih v delav-je ta že
MoSr* ^VOi.eaa družbenega neiših r) . ‘JSllee najnapred-družbenih stremljenj.
JibarZg0li0Vini socialističnega
" Zlhila nešteto *o1^-
c‘alistifTP Z naPrednim so-tivom Programom in na-uče h’ yen ar rjas izkušnje Č nate 6 d3leč n‘so vsa bi-stična v w*6 manj sociali-je sodar ‘ primerov jim 4u	bil sam° na je.
ikrivalteir-’ -ki s0 se zanjo nih i,u - m interesi raz-c® «riscevalcev, torej do_
Predku P10tni sPlošnemu na-;tvakU la blagostanju Ijud-
to lega se ni čuditi, če 8s 8ibaniaaZV°iU socialistične-itnae ’ Zraven zgodovin-‘Pehov g ln n^zpodbitnih u-“bčutni „	1 zabeležiti tudi
leča razočUSPehi in Poraz', b°' sta se krharrnia’ ob katerih “»‘t sociahf,’• 'l!04 in borbe-Večie taUn h *iL Med naj-tanja sodi \poraze in razoča-,tv°. ki e reZ dvoma izdajajo revniJe- SZ storila nad lostio in ,n !°narno Pretek-
Katastroiain °m nasploh-
trvi trenutek 6 ■ posled‘ce se ftavilno nj -®lt* niso mogle
flla enotna^ .- y resnici je ta *
J**? socialističn
eez
a fron-
'nnožice ^4 razbita, ogromne S‘ene v st=> en’ strani potis-B0st besnegf SleP6ga’ n ar av-
ti trn
bn
gl v
lanati:
Popolno
SvetovnaPelCtivilost
izma, po pasivnost, ■-« r»»i,	-	in	zmedo.
tmt;ituaciio.,Ja pa ie izk0'
utrdij. .ln »i
t"t>ajane
Prešla v pro-skušala znova
položaje.
iz4i#at^iraadejanja, ki Ua ‘o če, a.U sovjetska
novega so-
le . človM,Prepor°da, zakaj ni--. a v socializem
^uL^dike4SnZaPele P°'
novega so-
iV 5e^Vretl- Poda" ni-stičh f° flosil .2austaviti. Si-itrat,686 PreP0Cr‘ teSa sbciaU'
J*C*1 dcbai, S° Zaen'
zaen
ovir
so
,-7*«rih
yoja' *ele v ^tivne na-
'brtSi
•ti
Ss -rez
®a viogan!tv'
Gl, ga-
Je
!vojega raz-
di,
'iede
dvoiriT V bodočno-e„a zagotovlje-revolucionar-
Cljo.
Prat,Zacialp
gotovi *’ra®Cija"il ,ično tra-bi' v,;?dita med nrUlija za-
Pe. m "‘gardnp d Prve, rekli 'ragičt bo i e Evro-
-glCna ie žalostna
Cialist-7 Je Usnri- ”“‘uslna m i* izt6068* gtba* n^Unega so-° ?S°' da^ gre’ °dkai' SE
•££ “»te«'
a navzlic
da Vbon<Oznaki t r°Žnat0-®rUlr% ^le3 ali	Sovore,
'»'Jza'10 vzpl1 al6j l“di tu 50ciali Ve in avitve nove, ijeva) Stl4ne Siie ''oln«onarne ^Išth .^Počet-’ . - bo nada-
-volu^ delo najslav-! f’ran Znaki soarmh borcev. >' boj?61!* kot % °IPa,Zni lako <a ta "
"ran
Tako se je socialistično gi-hanje, po svojem programu, tradiciji in svetovnem nazoru zajeto v okviru strank tako imenovane Socialistične internacionale, čedalje bolj izgubljajoč zdravo socialistično perspektivo, pogrezalo v blato oportunizma, sodelovanja in povezovanja z buržoaznimi političnimi skupinami.
Na drugi strani je po znani resoluciji Informbiroia postalo iz dneva v dan bolj jasno, kako je KPI samo instrument v rokah Sovjetov za u-veljavljanje njihovih znanih zunanje - političnih interesov, kakor tudi, da je Socialistična stranka (PSI — Partito socialista italiano) samo njen privesek. Kolikor bolj je to postajalo jasno, kolikor bolj se je vodstvo KPI zaradi svoje odvisnosti od Moskve in hlapčevskega duha trudilo dokazati, kako da sta sovjetski državni kapitalizem in socializem ena in ista stvar, da med njima ni razlike, da je nasprotno stvar socialističnega razvoja in zmage socializma v svetu v prvi vrsti stvar krepitve mednarodnih pozicij SZ navzven in birokratičnega u-stroja navznoter, da je potem takem osnovna naloga posameznih nacionalnih komunističnih organizacij varovati in boriti se za te in takšne sovjetske interese itd., tembolj se je to poštenim, bolj razvitim pripadnikom KPI in delavskega gibanja nasploh upiralo ter jih navajalo na razmišljanje.
Upoštevajoč osnovna marksistična načela in napotila, da more biti v danih okoliščinah državni kapitalizem sicer neogiben razvojni člen na poti v više razvito socialistično družbo, v nobenem primeru pa zaključno stanje takšnega procesa, da nasprotno državni kapitalizem kot utrjen sistem predstavlja ne samo zapreko za nadaljnji splošni napredek človeške družbe, ampak se ta na določeni stopnji spremeni v najbolj okruten izkoriščevalski sistem gospodarskega in političnega upravljanja manjšine nad večino, v reakcionarno silo, ki mora že po bistvu svoje narave tako v sebi kot izven sebe zatreti vsa-
ko revolucionarno pridobitev, sleherno težnjo po socialističnem razvoju, — upoštevajoč vse to in stoječ na stališču,
da treba zoper to nekaj ukreniti, ker bi bili v nasprotnem primeru za daljšo dobo resno ogroženi vsaka socialistična perspektiva in organizirana akcija za uresničitev socializma, so se omenjeni zdravi elementi iz vrst KPI odločili postaviti se temu po robu, z nalogo, da razkrinkajo in ožigosajo vlogo in namene vodstva Komunistične partije, ki je po ukazu iz Moskve imelo to organizacijo spremeniti v sovjetsko agenturo, skrivajočo se pod nazivom komunistične partije, da bi laže varala ljudstvo. Hkrati je bila ta odločitev pogojena s težnjo, da se socialistična misel in gibanje rešita pred popolno propastjo, kakor tudi, da
••• j:
KJE TIČI VZROK NJEGOVEGA OBISKA V LONDONU?
Osebnost Pietra Nennija
(Nadaljevanje na 4. strani)
PREIZKUŠANJE AMERIŠKIH VODLJIVIH IZSTRELKOV — Ta slika je povzeta v centru za preskušanje vodljivih izstrelkov v Cocoi na Floridi. Izstrelek, ki je pravkar odletel z mobilne ploščadi bruha za seboj plamen in dim ter leti v nebo
Citali smo, ni dolgo tega, da je voditelj italijanskih leominformističnih socialistov Pietro Nenni obiskal London. Obiskal ga je na povabilo mednarodnega urada «Fabijan-skega društva*, znane laburistične organizacije. Ta Nenni-jev obisk je bil predmet velikega zanimanja vsega italijanskega časopisja, med pristaši voditelja socialdemokratov Saragata pa je povzročil precej slabe volje in neprikritega srda.
Ne bi mogli natančno zadeti smisla in pomena tega obiska, če se prej ne prikaže bistvo dosedanje politične dejavnosti Pietra Nennija.
Treba reči, da je po svojih nazorih še vedno republikanec z nekaterimi anarhističnimi primesmi, kar je bil v mladosti. Kot tak se je zadnja leta trudil, da bi v kar največji meri izkoristil trenutne okolnosti. Imel pa ni niti dovolj izkušenj niti sposobnosti.
PRED ŠTIRIDESETIM	I LETI, PO IZBRUHU PRVE SVETOVNE VOJNE	
TAKO SB J	n JADRAM	MIJI...
Očividec opisuje, kako je 13. avgusta 1914 2100-tonska potniška ladja Tržaškega Lloyda „ Baron Gautsch” naletela pred Rovinjem na mino in se potopila
(Nadaljevanje in konec)
Zdaj — zdaj je moral križati naš pramen!... Živci so nam bili napeti kot strune. Kaj se bo zgodilo?
V tem trenutku je temen vodni steber nenadno zakril parnik. Iz vseh naših grl se je utrgal en sam vzklik groze. Ko je izzvenel, je skozi grozljivo tišino prispel do nas zamolkel, skoraj nežen tresk: šele tedaj nas je dosegel trušč eksplozije. Izginil je vodni steber, parnik se je spet pokazal. Nič več se ni gibal; nagnjen na stran se je prav
aas Liliji; !tallJ1- *°da
J?, »eJ v trazmere
nV64 o oV1! drugačni ‘XZat° ie iPdra2lli tudi
Je tudi Njene in pojavi
bi
ki
V ’
Sibanja
pri ga ka-
■c , • -ozsti , fia m<>nili
bodoči ! Usod°. sta-»-
tQ	u	•	ailJ! za-
He- Je iskati	Razlog
tradiln i16"1' ker
strank VOH imh soc‘ali-
»olitjL dosledne a neke r«-
kar
socialistične
tre
Pristaši
epr„ ‘dej “'“‘“s1 sociali-
f“ iti > «lam tak° ost-d^jim, 'k0\ srednji-‘e ie “ “»iprotol 6lji' r°di-s*var, Ces dir anle. Pričel
s	£
‘4“ _UallanoPdTartito soc‘u-
ki	mta
^enfV« Pol,
.	—vanj
izpada
!lsčUiLp^r(£LprU1° do
"o d,
„ ;1>ianska   Popu-
<a ijudske S°cialistič-
labSt U5tanovuf V°dstvom
So.
-^novaV « je
>&. “aliian^o
to
-■» aori.i .	.	_
emocrati-
c'aiH l<:novala i®
7 ttalfaV11'
hla vd?^ k>
**Pit.aii , lati
bin i"stom.
16 obseoi?kuPinaar!d‘ teSa se
Dn)' l^kšn StaŠev U; • j. Utiko. ;;‘n? kapp kl
O SoeStrank° (PS ,.S0Cla‘demn;TS
se
klerikal
Je kmalu
nem in
k 4e UekaT' uPrla'‘?ltula»t-
t 6rittijevr et“tU u ar
im4e.8traPk»U£‘0t«tua
tit0
m
je
° K.i,£!tanov>l1a
’.stičn7'?0v*ti
!SS“>
fia
K
■  -
M-r:
•	i
* * >
Ameriški vodeni izstrelki vrste uB-16A Martin Matadorsi, ki so dodeljeni neki bazi ameriškega vojaškega letalstva v Nemčiji, so postavljeni na visokih podstavkih na mobilni ploščadi ter imajo nos obrnjen v nebo, ker so pripravljeni za odlet. Ta letala brez pilota odletijo v zrak s pomočjo raket z mobilne ploščadi — »najmanjšega letališča na »vetrni. Ko dosežejo v zraku določeno višino, odvržejo rakete in nadaljujejo polet z lastnim reakcijskem motorjem. Vodeni so s pomočjo elektronskih instrumentov z oddaljenih postaj in lahko dosežejo svoj cilj z veliko natančnostjo
počasi pozibaval. Le njegova dva dimnika sta dozdevno puhala še bolj kot prej. Skozi daljnoglede smo opazovali razburjeno tekanje po krovu. Mornarji so se mrzlično trudili s škripci, da bi pustili rešilne čolne v vodo.
Zdaj se je reklo rešiti, kar se rešiti da, in napeli smo vse sile, da bi brodolomcem tam zunaj čimprej prišli na pomoč. Ob našem »Basiliskus je pristal tender štev. 14. Takoj sem prestopil nanj in zdrveli smo proti nesrečnemu parniku. Voda okoli njega se je povsem pomirila, vse je bilo čisto vsakdanje, le nagnjeni parnik je kazil prizor.
Bili smo komaj na pol poti, ko se je parnikov prednji del nenadoma postavil pokonci. Se enkrat so zlati sončni žarki poljubili njegov beli trup — pogled na to mi ostane nepozaben — nato pa je z zadnjim delom naprej šinil v globino. Izginil je za vedno. Od trenutka, ko je zadel ob mino, pa do potopa ni minilo več kot šest minut.
Cim bliže smo prihajali, tem bolj razločno smo opažali, da je morje pokrito z debelo temnorjavo plastjo. Bila je nafta. Brzoparnik je kuril kotle z nafto. Mina je raztrgala zbiralnike nafte in povzročila eksplozijo kotla, po naftni brozgi je migalo nešteto točk; ljudje ponajveč ženske in otroci. Na plavajočem rešilnem pasu brez lastnika sem prečital ime «Baron Gautsch*.
Zapeljali smo kolikor mogoče blizu grgrajočega vrtinca, ki je označeval pravi kraj potopa. Plavajočega lesenega trama, najbrž ostanek zdrobljenega rešilnega čolna, so se oklenile tri ženske in trije otroci, vsi v plavalnih telovnikih. To je bilo prvih šest, ki smo jih lahko rešili. Sam sem tri potegnil v naš čoln. Vsi so imeli z nafto zadelana usta in nos. Takoj smo jih u-m:li in pričeli z umetnim dihanjem.
Vedno bolj na gosto je bilo morje pokrito z ljudmi, ki jih je premetavalo sem in tja. Prav s težavo smo vozili dalje; brodili smo dobesedno po morju ljudi. Ker so vsi imeli na sebi plavalne telovnike,
smo jih lahko zgrabili s čolnarskimi kavlji in jih potegnili naravnost na tender. Prav tako so delale tudi ostale ladje, ki so prihitele na pomoč.
Zenske in otroci, nič drugega kot ženske in otroci. Ko smo jih petinsedemdeset potegnili na krov, ni bilo na naši ladji prav nobenega prostora več za mrliče. Da, vsi so bili že mrtvi. Bolj zadušeni kot utopljeni. Strašen pogled! Roke in obrazi so bili polni temnorjave nesnage — nafte. V krčeviti drži so vsi
Po opisu očividca JOSEFA STEINDLA Priredil V. P.
nepremično strmeli z ostekle-nelimi očmi. Oživljanje smo kmalu opustili; bilo je povsem brezuspešno.
Le prvih šest smo spravili spet k življenju: tri ženske in tri otroke, deklice med tremi in osmimi Jeti. Ko smo se vrnili v Pulj, so si že precej opomogli. Na pomolu Bellona so čakali zdravniki in tovorni avtomobili.
«Mrtva... mrtev... mrtva...*, so ugotavljali zdravniki kar naprej. Druga za drugo so prihajale ladje z mrliči. Naložili so jih cele gore, Ze popoldne jih je bilo več sto. Nakladali so jih na tovorne avtomobile, ki so odhajali in se spet vračali. Nepopisen mrliški duh je visel v zraku.
Na vprašanje, če naših svarilnih znakov niso slišali o-ziroraa opazili, mi je neka rešena žena odgovorila:
»O pač!... Vse smo slišali in videli. Ker pa je bilo navzočih toliko ladij, nismo smatrali, da velja to nam. Menili smo, da se medsebojno sporazumevajo. Veselili smo se, češ da mornarica že pripravlja potrebno*.
Podobno je izpovedal neki nenadoma začuli tresk, da se je stresla vsa ladja, da je nekdo zaklical nekaj o mini in da je nato nastala strašna panika, ki »e je še stopnjevala, ko se je parnik nagnil. Vse je hotelo v čolne. Zaradi povešene lege pa na eni strani čolnov »ploh nieo mogli
spustiti na morje — padli so na krov, se razbili in ubili nekaj ljudi — na drugi strani pa so viseli predaleč ven in ni mogel nihče vanje.
Vendar se je večina lahko zavarovala z rešilnimi pasovi in plavalnimi telovniki. Mnogi so zdrknili v vodo, drugi so poskakali spet sami vanjo. Tudi ona je skočila v morje. Na roki je držala hčer. kico in ji tiščala usta. Potem se ni več zavedla.
Podobno je izpovedal neki rešen mornar, ki so ga bili poklicali na poveljniški most, da bi minonoscem dajal signale z zastavo. Častniki pa so spraševali drug drugega: »Mislijo morda nas? Mar se to tiče končno le nas?» Nihče pač nj verjel, da že polagamo mine... Tega mornarja je nenadno v velikem loku zabrisalo s poveljniškega mosta v morje. In prav to mu je rešilo življenje.
Kapitan je do konca vztrajal na mostu in se potopil s svojo ladjo. Kolikor vem, je bilo od posadke rešenih le pet oseb: drugi častnik in štirje mornarji. Moj; tovariši so med potniki živih rešili dvaindvajset žen in deset otrok. S tremi ženami in tremi o-troki, ki sem jih rešil jaz, je preživelo nesrečo triinštirideset ljudi. Na pomolu Bellona
pa je ležalo na stotine mrličev... Ni bilo več prostora zanje.
Seveda smo pohiteli še drugič ven na morje. Se danes se čudim, da je naš tender tedaj dosegal 16 m. milj, čeravno je znašala njegova največja brzina le 14 m. milj. Morje je bilo še vedno posejano s trupli. Se ponoči smo iskali naokoli v svitu žarometov, ki so jih naperile na morje tudi obrežne utrdbe. Naftna plast na vodi ni bila več tako debela. Trupla, ki smo jih polovili iz nje, pa so bila vsa zamazana in prav tako z nafto onečeden je bil ves naš krov... Se četrti dan sem pri polaganju min potegnil iz morja dvoje moških trupel. Ne smem misliti na to...
Ni pa kaj prida izvedela o tej katastrofi tedanja širša javnost. Dogodki so prehitevali drug drugega. Minila je prva svetovna morija, za nami je tudi druga, svet pa že drhti pred tretjo. Nič ga ne izuči. Naš krvni davek je bil obakrat več kot izdaten. Predvsem v zadnji vojni. Po štirih desetletjih pa je prav, da se spomnimo, kako je že na pragu prve svetovne vojne, domače ljudstvo z obal vzhodnega Jadrana plačalo svoj krvni delež ob propadu br-zoparnika »Baron Gautsch*.
da bi krog sebe ustvaril strnjeno, enotno silo doslednih pristašev. V svoji politični karieri ni nikdar pokazal kdo ve kakih organizatorskih sposobnosti, niti ni pokazal, da zna pridobivati in voditi množice. Tudi v lastni stranki, kjer ie dvajset let zavzema glavni položaj, ni Nenni uspel organizirati svoje čvrste frakcije. Vedno se je trudil, da bo ostal nad frakcijami, kar bi mu omogočilo v danem trenutku proste roke in kar največje možnosti manevriranja. Toda, kar je njemu primanjkovalo. so v toliko večji meri imeli oni drugi, zaradi česar se je italijanski socialistični prvak vedno nahajal v nekem podrejenem položaju v odnosu do svojih tovarišev iz vodstva KPI. Vendar je Nenniju uspelo, da se je zraven Togliattija obdržal na površju političnega življenja. Dodati pa je treba, da je vodstvo KPI navzlic temu mimo Nenr.ija čedalje bolj (posebno v času odpora) infiltriralo svoje ljudi na čelo in v vrste nižjih kadrov italijanske socialistične stranke, s čimer je onemogočilo Nenniju kakršnokoli akcijo na svojo roko ali po svoji volji, t. j. akcijo, ki bi bila proti interesom togliat-tijevcev, odnosno proti interesom Moskve. Ta njegova politična odvisnost, je posebno prišla do izraza po letu 1948.
Značilno je za Nennija, da je vedno sedel na dveh stolicah. Tako je bil leta 1934 izvoljen za sekretarja stranke, ker ni bil ne reformist ne maksimalist, pa se je zdel enim in drugim še najpriprav-nejši. Dasi je bil član takratne socialistične internacionale, je vendar sklenil s Togliattijem sporazum, posredno tudi z Moskvo, čeprav so ga tačas tu smatrali za «socialšovi-nističnega izdajalca*. Med drugo svetovno vojno je bil kon-finiran, po padcu fašizma pa je spet prišel na vodstvo svoje stranke, prt čemer je zastopal linijo fuzije s KPI. Ko se je ta znašla v zelo mučni situaciji izolacije, je začela Moskva odkrito računati z njim. Konec leta 1949 je Nenni prvič odšel v Moskvo, leta ' 1951 pa je postal eden lavrea- ; tov «Mednarodne Stalinove | nagrade za mir*.
Zahvaljujoč resni notranji situaciji v Italiji in Nennije-, vi «elastični opoziciji*, ki se v bistvu ne razlikuje od To-gliattijeve linije, ima pa to prednost, da jo vodi človek, katerega stranka ni direktno povezana z Informbirojem, je italijanska socialistična stranka na zadnjih splošnih političnih volitvah dobila 3,5 milijona glasov, kar je v primeri z letom 1948 predstavljalo zanjo napredek.
Znano je, da je današnja u-radna Italija pod pritiskom nezadovoljnih množic prisiljena začeti z reševanjem nekaterih najbolj perečih notranjih vprašanj, pri čemer morajo buržoazno demokratične sile nujno računati z Nennijem.
toliko bolj, ker si žele, da bi potisnile Togliattijevo KPI v kot. Zaradi tega postaja Pietro Nenni čedalje bolj predmet vsestranske pozornosti italijanskih strank in ključ za kombinacijo bodočih koalicij. Nennijev odhod v London pa je to pozornost še povečal.
V Londonnu se je sestal z nekaterimi predstavniki «Fa-bijanskega društva*, Bevanom, Crossmanom, Morganom Fhi-lipsom. Skupini laburističnih poslancev je prikazal stališče italijanskih socialistov, ki je v mnogih točkah podobno stališču levih laburistov in francoskih levih socialistov, posebno kar zadeva nasprotovanja nemški oborožitvi. Poudaril je važnost rešitve osnovnih italijanskih problemov: kontrole monopolov, razširitve agrarne reforme, okrepitve po državi kontroliranega industrijskega sektorja in reorganizacije državne administracije. Dalje je Nenni govoril o pogojih za sodelovanje socialistov v vladi, ne	da	bi	se	odrekli svoje-
mu nasprotovanju atlantskemu paktu.
V Londonu ni torej Nenni povedal nič posebnega. Kar je očitno, je to, da se v ničemer ni oddaljil od svoje kominfor-movske koncepcije, je pa neka značilnost, ki jo je vredno omeniti; dal je poseben poudarek vsem tistim točkam, ki	naj	bi	mu	po njegovem
mnenju pomagale najti skupno govorico z laburistično levico.
Ko smo vse to navedli, še vedno nismo odgovorili na vprašanje, po kaj je Nenni pravzaprav šel v London? Na to bi mogel dati odgovor samo	Nenni	sam.	Ni pa izključiti,	da	se	je tja odpravil po
naročilu Moskve, da bi tam po svojih močeh in možnostih kaj prispeval v korist sovjetske zunanje politike. Vsekakor bi bil najprimernejša osebnost za to, saj je že lep čas «persona grata* Moskve, in leta, ko ga je ta ista Moskva zmerjala s «socialšovinističnim izdajalcem*, je Nenni — Stalinov lavreat — kaj lahko pozabil.
ERICH M. REMARQUE PISE
SCENARIJ O HITLERJU
Ze večkrat so po svetu razmišljali o filmu o Hitlerju, zdaj pa se zdi, da so se na Dunaju zanj dokončno odločili. Proizvodnjo 'je prevzelo podjetje Cosmopol, kj je doseglo s svojim prvim filmom »Poslednji most* svetovni sloves. F:!m bodo začeli snemati letošnjo jesen na Dunaju. Scenarij piše Erich Maria Remar-que, ki se je proslavil s knjigo »Na Zahodu nič novega*. Filmska zgodba bo zajela dogodke zadnjih dni Hitlerjevega bivanja v berlinskem glavnem stanu. Remarque se opira pri pisanju scenarija na doslej še ne objavljene tajne akte in na osebne izpovedi. Režijo je prevzel G. pabst, delovni naslov filma pa je «Zad. nje dejanje*.
POMEMBNA PRIDOBITEV ORNE METALURGIJE V SLOVENIJI							
E	le!	itro	Pl	la'	rž i	železarni Ši	tore
Po mnenju raznih strokovnjakov ima železarstvo Slovenije ie dvatisočletne tradicije. Proizvodi davnih slovenskih železarn, ki so baje sloveli že za časa Trojanske vojne, so v stoletjih dosegli celo najbolj oddaljene dežele iz-venevropskih kontinentov. Številna svetovna priznanja slovenskim železarjem so dala razvoju črne metalurgije resda neminoven razmah, ki se ni omajal niti v času, ko je slovenskim tlem jela primanjkovati železna ruda. Tako so bile celo današnjim ro-
hranjene kar tri velike železarne, ki so se prav ta leta po drugi svetovni vojni razrasle v pravcate metalurške velikane. Takšna trditev nikakor ni pretirana, saj sleherna teh železarn razpolaga s celo vrsto pomembnih valjarn in predelovalnih obratov, ki dajejo jugoslovanskemu gospodarstvu in daljnim inozemskim tržiščem tudi vrsto polfinalnih in finalnih metalurških proizvodov, kakršne mnoge države na svetu le uvažajo.
Čeravno se v hrvatskem že
dovom slovenske zemlje o-1 lesarskem revirju — Sisku in
2e od leta 1912 traja spor med Veliko Britanijo in Grčijo za Ciper, otok v severovzhodnem kotu Sredozemskega n'orja, to je južno od turške m zapadno od sirijske obale, 'laka lega daje otoku izreden strateški pomen kot idealno področje za ureditev letalskih >t‘ podmorniških oporišč za o-peracije proti vsem točkam
OTOK CIPER - JAllOUiO SPORA meti lirCijv in Velike Rrilanlle
Do leta 1931 je imel Ciper neke vrste psevdodemolcrat-
Bližnjega vzhoda v primeru j sko upravo in lastno zakono-
vojne.
Pred okrog 2500 leti so Ci-Per kolonizirali Grki in še danes prevladuje grški živelj na otoku. Pozneje v zgodovini so se grški oblastniki morali umakniti rimskemu imperiju.
naslednji 300-letni oblasti turškega cesarstva je v toku britanskega osvajalnega pohoda na Bližnji vzhod leta 1878 °tok zasedel Anglež sir Gar-uet Wolseley. Britanija se tedaj ni zadovoljila s Ciprom •V1 Je štiri leta pozneje od tu naprej osvojila in zasedla tudi ■Egipt. £ okrepitvijo gibanja 2a vrnitev otoka Grčiji v le-■h pred prvo svetovno vojno. l(nga Velika Britanija leta 14 pripojila in ga spremeni-a v protektorat ter končno eta 1925 proglasila za n'J0 britanske krone
kolo-
dajno skupščino, ki so jo Britanci potem ukinili in s tem uvedli brutalno diktaturo. Prepovedali so stranke, predavanja grške zgodovine v šolah in uvedli strogo cenzuro v tisku. Tudi sindikalne in druge delavske organizacije so morale prekiniti svoje delovanje, ker so stale na braniku za pravice, koristi in zahteve ciprskega ljudstva. Vsa oblast je bila v rokah britanskega guvernerja, ki je kruto izpolnjeval navodila svoje vlade. Taka nenadna sprememba prej vsaj na videz nekoliko demokratičnega režima je nujno morala zdramiti napredne sile in jih okrepiti v boju proti kolonialnim oblastnikom in za priključitev o-toka k matični Grčiji.
Po drugi svetovni vojni je
bila Velika Britanija prisilje- i rasti ai mogla zadušiti niti na spremeniti svoje stališče do muslimanska oblast — od ta-Cipra, ker se je okoli 20.000 | lerat je na Cipru turška na-
Grkov z otoka borilo na britanski strani, s tem pa seveda tudi za osvoboditev po nemški nacistični in deloma italijanski fašistični soldateski zasedene matične države Grčije, Ta čas pa je prinesel tudi še večji porast naprednih sil, ki se z obstoječim, pa čeprav spet nekoliko izboljšanim stanjem ne morejo zadovoljiti.
Prebivalcev je na Cipru 450 tisoč od tega 360.000 grškega 80.000 pa turškega rodu. V dolgi zgodovini se je na Cipru, otoku Afrodite, izmenjala vrsta imperijev in oblastnikov; za Rimljani so prišli Bizantinci, pa Arabci. Benečani, Turki in nazadnje Angleži. Grška narodna zavest se je oblikovala pod bizantinskim vplivom in v boju proti otomanski nadoblasti. Te
rodna manjšina — niti dosedanja britanska uprava.
Dve najmočnejši politični skupini na otoku sta danes Koalicija nacionalne osvoboditve Cipra (EAS) in Nacionalni odbor, ki je v rokah cerkvene hierarhije. Čeprav obe skupini zasledujeta povsem različne notranje-politič-ne cilje, se glede priključitve svoje domovine h Grčiji strinjata. Zelo aktiven je tudi Ciprski odbor v Londonu, ki je leta 1949 poslal dve ustrezni spomenici Organizaciji združenih narodov. Proti koncu leta 1949 so politične sku-
bencev in učiteljev.
Kadar se bo konkretno pristopilo k reševanju ciprskega problema, kar bo slej ali prej postalo potrebno v interesu nemotenega svetovno-politične-ga razvoja v območju Sredozemlja, bodo morali upoštevati tudi še želje in pravice turške narodnostne manjšine, ki šteje več kot 80.000 pripadnikov, živečih na otoku Cipru. Edina skupina, ki se zavzema za ohranitev sedanjega položaja so muslimani. Le-ti pa so premaloštevilni, da bi lahko učinkovito uveljavljali svoje želje po nadaljevanju britanske kolonialne uprave.
Prebivalstvo Cipra najde močno oporo za uresničitev
pine na Cipru izvedle neurnd- I svojih teženj v matični Grčiji
ni plebiscit o priključitvi, ki se ga je udeležilo blizu 90 odst. prebivalstva otoka, in to kljub britanski prepovedi sodelovanja državnih usluž-
Prizadevanja sedanjega predsednika grške vlade maršala
Papagosa za priključitev Cipra h Grčiji pa so tudi razumljiva, ker so to bile do-
slej brezuspešne težnje vseh grških vlad od leta 1912. Prav v zadnjem času pa se je bri-tansko-griki spor za otok Ciper ponovno zaostril. Britanci ga hočejo z vsemi silami obdržati zase kot važno strateško oporišče, Grki pa se prav tako z vsemi silami trudijo za njegovo priključitev. Zato odnosi med obema državama v tem pogledu že sedaj niso najboljši in se utegnejo še poslabšati.
Medtem ko je ciprska skupščina —	550 predstavnikov
ljudstva na otoku — nedavno sprejela resolucije z zahtevo po priključitvi h Grčiji, grški tisk graja britansko vlado, češ da bo izgubila grško prijateljstvo, če bo še naprej vztrajala pri svoji nespametni kolonialni politiki na otoku Cipru. Po sklenitvi premirja v Indokini in končni rešitvi dolgoletnega spora o Sueškem prekopu, so nujno zreli tudi pogoji za rešitev ciprskega vprašanja, ki že dolgo in še vedno ovira uspešnejše sodelovanje Velike Britanije in Grčije na vseh področjih, zlasti pa pri obrambnih naporih, v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu.
bosenski Zenici grade novi po-1 vonskega Broda, «Metalne» ic membni metalurški giganti, Maribora ter «Litostroja» bo črna metalurgija Sloveni- | _ Danes je plavž že v pogonu.
je s temi tremi predstavniki še dalje imela nadvse pomembno vlogo. Kakor sta pač železarni v Sisku Zenici namenjeni, da krijejo vse potrebe jugoslovanskega gospodarstva, prvenstveno industrije, z najosnovnejšimi artikli črne metalurgije, tako je železarnam v Sloveniji dana pot, da pretežni del svoje proizvodnje preusmerijo na specialne kvalitete. To narekujejo ne le tisočletne tradicije tamkajšnjih železarskih rodov, temveč tudi sama lega, ki je dokaj oddaljena od glavnih ležišč železne rude.
Ni slučaj, da stg se tako železarna Jesenice, kakor tudi železarna v Ravnah na Koroškem vrgli na proizvodnjo številnih specialnih jekel ter da sleherna od njih slovi še po sto in sto drugih proizvodih, s katerimi sta zasloveli tudi daleč v inozemstvu.
Nič manj specifična pa je tudi pot tretje železarne v Štorah pri Celju, ki obstaja že dobrih 100 let. Kakor je bila stisnjena med strmimi griči, ki so se upirali njenemu razvoju, njene razširitve ni mogel nihče zajeziti. Pridne roke slovenskega delavca so odstranile cel hrib ter s tem napravile prostor novim mogočnim objektom. Nekaj let se je tu neprestano gradilo, medtem ko so stroji v valjarnah nenehno hrumeli dan in noč. Iz martinovke se je 'zlilo na tisoče in tisoče ton jekla, vlitih je bilo na stotine odlivkov — vse je teklo dalje — pa tudi gradnja no-vin objektov, ki so se tiho m neopazno jeli dvigati ’ iz-nad starih streh. dolcleT jih niso mogočno prerasli.
Na tem mestu se je v nekaj letil razrastel mogočni elek-troplavž. Dvigal se je počasi, toda gotovo. Ob njem so se potili ne le delavci žele-žarne, temveč tudi precejšen del kolektiva gradbenega podjetja <cBeton* iz Celja, tvpr-nžoe <rDjuro-DjakoviČ» iz Sl*-
To je tudi prvi elektroplavi v Jugoslaviji, a verjetno tudi na vsem Balkanu. Vse naprave elektroplavža so v glavnem delo domačih rok, vključno s projektom, ki so ga izdelali strokovnjaki «Slovenije-projekta* v Ljubljani.
Novi plavž bo dajal dnevno okrog 90 ton sivega železa, pri čemer bo za vsako tono porabil okrog 2.800 kilovatnih ur električne energije. Vsako leto bo v pogonu kakih 8 mesecev; v zimskih mesecih, ko sicer primanjkuje električne energije pa bodo na njem čiščenja in remont. Tudi v poletnih mesecih bo delovanje plavža kaj ekonomično, kajti s polno kapaciteto bo delal le ponoči, podnevi pa le kolikor bo razpoložljive električne energije. To mu pač dopušča sam tehnološki proces. Zategadelj elektroplavž nj pomemben le za črno metalurgijo, temveč tudi za samo elektroenergetiko, saj bo v elektroenergetskem sistemu Slovenije odigraval pravcato vlogo nekega mogočnega regulatorja. Ponoči bo namreč tr 1 odvečno električno ener-gijo, podnevi pa izravnaval sicer neenakomerno obtežbo na celotnem omrežju Slovenije S tem bo delo hidro — in termocentral znatno bolj ekonomično, tembolj ker ne bo tako izpostavljeno morebitnim sunkom.
Elektroplavž pomeni tudi precejšen prihranek na samem vložku koksa, ki se bo zmanjšal za polovico. Razen tega bo v bodoče mogel koristiti tudi domači koks iz lignita, s čimer se bodo stroški proizvodnje kljub kvalitetnejši proizvodnji sivega železa v precejšnji meri znižali. Sama železarna pa z lastno proizvodnjo sivega železa n« bo odvisna več od drugih železarn, saj so njene letne potrebe za proizvodnjo specialnih valjev za valjarne ter koki] dokaj visoke.
MILOŠ MACAROL
V1801K
Vremenska napoved za danes: Še vedno nestalno vreme. — Počasi se bo razjasnilo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 22.9 stopinje:	najnižja	pa	18.5
stopinje.
TRST, torek 17. avgusta 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00:	....
G. Verdi: «Rigoletto», dirigira Erasmo Ghiglia, Trs « 18.21: Dvorak: Karneval uvertura. Trst I.: 13.25: Op ne glasbe. Slovenija: 14.40: Slovenske umetne m rodne pesmi poje moški zbor DPD Svoboda Tabor.
; .. . .
; V :-
Svetovni rekord ženske (rancoske šta|efe na 4x100 m mešano j
MARSEILLES, 16. — Fran- j coske plavalke Marie Helene Andre, Deromelaer, Odette Lu-sien in Josette Arene-Delmas so postavile nov svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m mešano s časom 5:06.1. Prejšnji rekord je imela štafeta madžarske državne reprezentance s časom 5:07.8.
Pet novih rekordov na plavalnem dvoboju Francija-Italija (51:28)
MANOSQUE, 16. - V ženskem plavalnem dvoboju med Francijo in Italijo, ki se je končal s pričakovano prepričevalno francosko zmago (51:28), je bilo postavljenih pet novih državnih rekordov, trije francoski in dva italijanska.
Na 100 m hrbtno je zmagala Marie Helene Andre v času novega francoskega rekorda 1:15.6; na 200 m hrbtno je postavila nov francoski rekord zmagovalka Odette Lusien s časom 3:02.2, tretji rekord pa je postavila francoska štafeta 4 x 100 m prosto v postavi Arčne, Vauvrecy, Chavanne, Jany s časom 4:39.2. Dva nova italijanska rekorda pa je postavila Nucci Solari na 100 m metuljček z 1:26.2 (zmagala je Odette Lusien v času 1:18.9) in 200 m prsno s časom 3:05.7. Med ostalimi rezultati je treba omeniti čas 5:20.2, s katerimi je Ginette Jany zmagala na 400 m prosto.
DVOM IUCOSIOVADISUA ZMAGA Ha aribnitiarsliem Hrta v Patom
Beograjski Železničar med moškimi in mariborski Železničar med ženskami sta na turnirju prvakov Jugoslavije, Francije, Holandske in Italije osvojila pokal predsednika Einaudija
.....................................................................................................................................................................!
VREME POKVARILO POLETNE POČITNICE j OB USTANOVITVI 32 VEČERNIH TEČAjj?
Goričani zadovoljni PREDAVAJO NU TUM SSOt
PALERMO, 16. — Šesti mednarodni turnir v odbojki za pokal predsednika italijanske republike se je končal z dvojne jugoslovansko zmago. Med moškimi je zmagal prvak Jugoslavije Železničar iz Beograda, med ženskami pa Železničar iz Maribora, tudi državni
Švicarski kolesarji za svetovno prvenstvo (brez Kobleta)
ZUERICH, 16. — Švicarska kolesarska zveza je določila naslednje tekmovalce za svoje moštvo, ki se bo udeležilo svetovnega prvenstva v cestni j vožnji za profesionalce v So- j lingenu v Nemčiji:
Ferdinand Kiibler, Fritz Schaer, Rolf Graf, Emilio Cro-ci-Torti, Marcel Huber, Martin Metzger, Hans Hollenstein, Eugen Kamber. — Rezerva: Carlo Lafranchi.
prvak.
Turnirja, ki je trajal tri dni, so se poleg moške in ženske reprezentance Palerma udeležili prvaki Italije, Jugoslavije, Francije in Holandske.
Medtem ko je bila v ženski konkurenci zmaga mariborske ekipe ves čas izven dvoma, je bila borba med moškimi zelo ostra in izid je bil negotov vse do zadnje tekme, ki je bila odigrana včeraj zvečer na palermitanskem nabrežju Mon-dello; z zmago italijanskega prvaka U. S. Mindelli iz Mo-dene nad francoskim prvakom
Montpellierom je ostal beograjski Železničar sam na vrhu lestvice.
REZULTATI: moški turnir:
1. Železničar (Beograd).
2. M.U.C. Montpellier (Fran-
cija).
3. U.S. Minelli (Modena).
4. reprezentanca Palerma.
ženski turnir:
1. Železničar (Maribor).
2. U.S. Minelli (Modena).
3. Club Boomerang (Holand-
ska).
4. reprezentanca Palerma.
KRIŽEVCI, 16. reprezentanca Jugoslavije je premagala študentsko reprezentanco Egipta s 4:2, «bela» reprezentanca Jugoslavije pa reprezentanco Kaira s 7:3.
RIM, 16. — Z neodločenim rezultatom v tekmi z Laziom (2:2) si je Roma priborila naslov italijanskega prvaka v waterpolu. Drugo je moštvo Camogli, ki je včeraj premagalo Rari Nantes Napoli.
Zucconelli zmagovalec dirke v Mendrisiu
MENDRISIO, 16. — V drugi tekmi za nagrado «Riri» za amaterje so se italijanski kolesarji uveljavili na prvih pet »Plava« i mest. Samo 20 tekmovalcev od 52, ki so startali, je vzdržalo ostri tempo vseh 166 km, kolikor je proga, sestavljena iz osmih krogov po 21 km. Na tekmi so prvič v Švici nastopili tudi Angleži, ki niso dosegli posebnih uspehov.
Vrstni red na cilju:
1. Zucconelli 4.29’50”; 2. Mo-ser po 51”: 3. Ranutti po 5T
PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V SKOKIH V VODO
z izletom po Primorski
Moštveni prvak je postala ljubljanska Ilirija
V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v skokih v vodo. Na tekmovanju, ki ga je v nedeljo motil močan dež, so bili doseženi naslednji rezultati:
Člani . 3 m: 1. Jože Dobrin 143,91; 2. Marko Porenta 130,66; 3. Damir Novak 124,76; 4. Franc Pribovšek 105,91; 5. Milenko Nenada 103,76.
Člani - stolp 10 m: 1. Jože Dobrin 139,53; 2. Werner Sta-rich 93,74;	3.	Janko Ambrož
92,94; 4. Stjepan Kralj 78,75; 5. Drago Schmidt 77,45.
Članice - deska 3 m: 1. Branka Rubinič 101,18; 2. Blanka Ibriks 92.52: 3. Tea Brkič 78,41;
4 Chiarlone po 51”; 5. Ciolli j 4. Biba Tutta 77,54; 5. Neven-pc 2’25”; 6. Von Bueren (Švi- ka Keber 58.45. ca) po 5’49”.	I	Članice	•	stolp:	1.	Tea	Brkič
56,48; 2. Nevenka Keber 47,04; 3. Blanka Ibriks 44.11: 4. Branka Rubinič 41,95; 5. Biba Tutta 40,85.
V moštvenem tekmovanju je osvojila naslov državnega prvaka za leto 1954 ekipa ljubljanske Ilirije s 1145,91, pred Naprijedom 1108.66, Ljubljano 462,15 in Mornarjem (Split) 103,66 točk. Po tekmovanju je predstavnik PSJ Janez Kobal predal moštvu Ilirije pokal ter čestital tekmovalcem na doseženih uspehih. Hkrati je bila prirejena majhna svečanost ob 25-letnici nastopanja našega znanega športnika Franca Pribovška. Slavljencu so čestitali predstavniki klubov in PSJ.
lilAlflVAIl	SLAVI PETI,O 'NICO
Kadarkoli je beseda o jugoslovanski lahki atletiki, tedaj nikoli ne manjka ime «Kladi-var - Celje«. Atletsko društvo Kladivar iz Celja je tisto gojišče, na katerega jugoslovanska lahka atletika vedno lahko računa. Kadarkoli je treba sestaviti državno reprezentanco, je skoraj gotovo kak član re-
govorijo samo prvenstveni rezultati Štajnerja, Hanca, Župančiča, Lorgerja, Zagorca, Jožeta in Marijana Kopitarja, Vehovarja, Kopšeta, Vipotnika itd. ter Deržekove, Gradišar-jeve, Majcnove, Knezove, Slamnikove. Celesnikove, Pri-stovškove, Grabarjeve, Železnikove, Jagrove itd., marveč
prezentance — moški ali žen-1 tudi vsi tisti mladinci in mla-
ska — iz celjskega Kladivarja. Prav sedaj se zlasti blesti ime državnega rekorderja in prvega v Evropi v letošnji lestvici v teku na 110 m z ovirami Lorgerja (14.3) ter mnogo obetajočega mladinca Vipotnika.
V zgodovini slovenske lahke atletike ima Celje že krepko tradicijo. Vrsta najboljših slovenskih lahkoatletov, ki so bili tudi stalni člani državne reprezentance, je bila tudi pred vojno iz Celja. In vidimo, da je tudi po vojni najboljši lahkoatletski center v Sloveniji prav v Celju, in sicer v društvu Kladivar. Seveda se je treba vprašati, zakaj in kako je mogoče toliko uspehov doseči prav v Celju.
Izvor uspehov celjske atletike sega do neumornega delavca in dolgoletnega predsednika in trenerja društva Fe-dorja Gradišnika. Zdi se, da je to tudi edinstven primer daleč naokoli, da si človek na tako odgovornem družbenem položaju (tovariš Fedor Gradišnik je predsednik Ljudskega odbora celjske mestne občine) vedno utrga še toliko časa. da lahko uspešno vodi delo tudi v atletskem društvu. Njegovo delo pa je postalo last še približno desetorice društvenih funkcionarjev, ki z atletiko živijo in ji pomagajo, da si utira pot med mladi rod. Ljubezen do športa in mladine sta tu ta ko močna, da lahko najdeš ta delavni krog sleherni dan na stadionu, kjer se razvija življenje mladega športnega kolektiva. V tem krogu vsakdo odgovarja za svoje delo. Pred tekmovanji lahko srečate te neumorne delavce na stadionu, kako urejajo športne naprave, rahljajo mivko v doskočnih jamah, črtajo proge, pripravljajo zvočne naprave itd. Neumorno in vztrajno delo je ključ za uspehe AD kladivarja.
Letos proslavlja AD Kladivar peto obletnico obstoja. Kljub tej razmeroma kratki dobi v samostojnem atletskem društvu, ki je bilo prvo v državi, je njegova bilanca močno pozitivna. O teh uspehih ne
so 1. 1950 člani AD Kladivarja dosegli komaj 16 rezultatov, vrednih nad 800 točk po tabeli za mnogoboje, so lani število kvalitetnih rezultatov dvignili na 43. Kvaliteta pa se ni videla samo pri rekorderjih, marveč tudi v povprečju. Tako je n. pr. povprečni čas peto-rice tekačev na 100 m iz lanskega leta boljši od najboljše-
dinke — letos v celoti nekaj ; ga rezultata v tej panogi leta
nad 200 —, ki jim je atletika postala najbolj priljubljena športna panoga. Izraz pozitivnega dela društva pa je tudi edinstven atletski stadion v Jugoslaviji, za katerega so člani AD Kladivarja dali blizu 13.000 prostovoljnih delovnih ur. Ponos društva so prav tako dom, odlične naprave na stadionu itd.
Vzporedno s številčno rastjo društva je rastla tudi njegova sortna kvaliteta. Medtem ko
1950. Dalje, povpreček petorice tekmovalk v teku na 800 m v lanskem letu je za cele 3 sekunde boljši od prvoplasirane v letu 1952. Podobnih primerov bi lahko našteli za skoraj vse discipline.
Prodor tekmovalcev in tekmovalk AD Kladivarja v najvišji razred slovenske in jugoslovanske atletike je razviden tudi iz drugih podatkov. Od 1949. pa do 1953. leta so atleti in atletinje Kladivarja osvojili
VA«*	,,
>w »J;
v	osi
■ - ■ ■
■
CENTER SLOVENSKE LAHKE ATLETIKE - V CELJU “	«
razdobju pa so v republiškem merilu osvojili 177 rekordov in 179 prvenstev. Glede na kvalitetno stopnjo tega atletskega kolektiva je zanimiv tudi tale, seveda papirnati račun. Zamislimo si dvoboj med reprezentanco Slovenije iz leta 1940 ter reprezentanco AD Kladivarja iz 1. 1953. Izid dvoboja bi se glasil: 43 točk prednosti za Celjane! Tudi reprezentanca predvojne Jugoslavije ne bi dosegla dosti boljšega rezultata. Kladivar bi zmagal s 121 :98 točkam ter pri tem med 20 disciplinami kar v 15 osvojil prvo mesto.
Tak napredek atletskega kolektiva v Celju je bil mogoč le v novih družbenih pogojih, kjer je tudi šport dobil svoje pravo mesto.
V nedeljo je bila v Celju slovesna proslava jubileja AD Kladivarja. ki so se je udeležili tudi predstavniki Atletske zveze Jugoslavije, Atletske zveze Slovenije, številnih tovariških atletskih klubov in ljudske oblasti.
V okviru proslave je bilo tudi dvoje atletskih tekmovanj: «hrvatsko - slovenski atletski kriterij«, ki se ga je udeležilo šest najboljših slovenskih in hrvatskih klubov, in ženski dvoboj med Kladivarjem in Ljubljano v okviru tekmovanja v zvezni atletski ligi. V obeh tekmovanjih je zmagal jubilant. Tehnični rezultati — ki zaradi močnega dežja niso najboljši — so naslednji:
Moški - 110 m ovire: Černe (O) 15.2, Kovač (K) 15.6, Puc (L) 15.7; skok v višino: Cer-pez (ŽM) 178, Kršlak (M) 175. Urbajs (K) 175; met krogle: Penko (L) 14.68, Galin (M) 14.50, Polutnik (K) 12.35; 200 m: Oslakovič (M) 22.5, Videtič (K) 23.8, Zupanc (L) 23.8; kladivo: Peterka (K) 50.89, Dokler (D) 49.35. Lackovič (M) 46.30; 1500 m:	Male (ŽM) 4:03.0,
Kralj (K) 4:05.0, Tratnik (L) 4:05.1; palica: Glavač (K) 320, Roca (M) 300, Mesarič (ZM) 300; 5000 m: Murat (D) 15:21.8, Pavčič C. (O) 15:25.6, Petek (O) 15:26.2; disk: Miler J. (O) 43.85, Golc (K) 43.45, Mandič (D) 42.22; daljina: Petranovič (D) 6.58, Požun (L) 6.55, Čelik (K) 6.47; 3000 ovire: Pavčič J. (O) 9:50.4, Prelog (K) 10:22.2, Hafner (L) 10:23.2; 100 m: Lorger (K) 10.9, Zajc (L) 11.5, Petrovič (O) 11.6 itd.
Med ženskami sta dosegli dobra rezultata Stamejčičeva in Majcenova v skoku v daljino. Prva je dosegla rezultat 5.27, druga pa 5.23.
(Po »Slovenskem poročevalcu«)
Velike priprave številnih Goričanov pa tudi okoličanov za dvodnevni izlet izven Goriške k morju in v hribe so bile povezane v soboto z u-panjem na lepo vreme, saj je dan bil sončen in za letošnje poletje nenavadno vroč. Zato pa je bilo razočaranje mnogih v nedeljo zjutraj ob ugotovitvi vztrajno padajočega dežja toliko večje, in ljudje so ostali doma, povabili so prijatelje ali pa odšli na obisk k sorodnikom ter skupno z njimi «pospravili» vse tiste dobrote, ki jih je pridna gospodinja pripravila za «fer-ragostov« izlet. Toliko več pa so v nedeljo in posebno včeraj zaslužili gostilničarji v mestu in lastniki kinematografov, saj je bila povsod gneča, čeprav je bil skoraj povsod filmski program dokaj šibak. Tujcev je bilo največ v soboto zvečer in v nedeljo, ker je večina odpotovala iz svojih rodnih krajev še ob lepem vremenu.
Skupina goriških Slovencev, ki se je z avtobusom odpeljala že v soboto zjutraj na izlet po Primorski, je preživela dva lepa dneva, ki bosta ostala vsem kljub nedeljskemu dežju, ki je pokvaril kulturni program na Gradišču ob priliki obletnice rojstva pesnika Gregorčiča, v lepem spominu. V soboto jih je pot vodila skozi lepo Soško dolino do Kobarida, nato pa skozi Bovec do Trente, ki je eno najlepših primorskih letovišč, posebno pripravno za ljubitelje gora. Nič čudnega, da je vsako leto več domačih in tujih letoviščarjev in izletnikov, ki si radi ogledajo izvir Soče, kamor je vodila radovednost in želja tudi naše goriške izletnike. V Tolminu se niso za. držali toliko, vendar pa so «jo raje potegnili« do St. Lovrenca, . kjer je pokopan največji pesnik Primorske. Gregorčič. S hvaležnostjo v srcu in z globokim spoštovanjem so se mu poklonili! Nekateri so želeli obiskati Cerkno, središče partizanstva na Primorskem in znano bolnico Franjo; po skrivnih in nekdaj nevarnih in strmih poteh je izletnike vodila mala deklica. Ob pogledu na bolnico, kjer so junaški partizanski zdravniki zdravili ranjene partizane, se je marsikomu stisnilo srce; bolnica Franja je resnično zgodovinski spomenik junaške borbe slovenskega naroda proti fašizmu in okupatorju.
Zaključni cilj prvega izletniškega dne je bil Idrija, kjer so Goričani prenočili, naslednje jutro pa odšli v rudnik živega srebra, kjer so lahko opazovali ves proces pridobivanja dragocene rude in naporno delo idrijskih rudarjev, ki s svojo vztrajnostjo dosegajo vedno večje uspehe bodisi v modernizaciji proizvodnje kot v njihovih življenjskih pogojih.
V nedeljo opoldne so izletniki odpotovali skozi Vipavo v Postojno, kajti zaradi slabega vremena je kulturna prireditev na Gradišču odpad-
la. V Postojni so si ogledali Postojnsko jamo, ki postaja iz leta v leto lepša in zanimivejša ter je ena najbolj obiskanih turističnih krajev Jugoslavije. V jamo jih je odpeljal majhen jamski vlak, nato pa so odšli naprej v nove odkrite prostore, ki vsebujejo resnične lepote prirod-nega stvarjenja. Na hitro so si Goričani ogledali še Predjamski grad in njegove zanimivosti. Prehitro je minil čas, ko se je že nagibalo k večeru in je avtobus še vozil po glavni cesti v Solkan, mimo katerega seveda Goričani niso mogli, ne da bi se ustavili vsaj za urico ali dve. Izlet, ki je bil istočasno zanimiv in zabaven je bil pravi užitek za vse udeležence.
iz kmetijstva in gospodinjstvi
Izlet na Kanin
Slovensko	planinsko dru-
štvo v Gorici organizira v tem tednu	dvodnevni izlet
na Nevejsko sedlo. Odhod z avtobusom	izpred kavarne
Bratuž v Gorici v soboto 21. t. m. točno ob 13. uri. Od Ne-vejskega sedla se gre poljubno na Kanin (2575 m) ali k Rabeljskemu jezeru.
Vpisovanje in informacije v urarni Šuligoj Darko v Ul. Carducci do četrtka 19. t. m. Vožnja za člane 600 za nečlane pa 700 lir.
Nova določila
glede pristojbin za reklomo
Finančna intendanca v Gorici sporoča, da so s prvim avgustom stopila v veljavo nova določila za davek na reklamo po katerih se morajo vsi ravnati. Podrobna navodila daje registrski urad v Gorici, ki ima sedež v sodnijski palači.
Borba za neodvisnost
(Nadaljevanje s 3. strani)
se delavskemu razredu in o-Stalim delovnim množicam znova povrne zdrava revolucionarna zavest, ki je bila hudo načeta s pomočjo znane oportunistične teorije o «odre-šiteljski« vlogi sovjetske armade.
Tako se je med obema o-smvnima političnima blokoma, ki zastopata v Italiji interese domačega ter z njim povezanega zapadnega meščanstva in interese moskovske svetovne hegemonije, na osnovi omenjenih pot-eb in ciljev razvilo novo, neodvisno socialistično gibanje, ki naj v skladu z Marksovimi in Leninovimi nauki, na osno'i svojih lastnih in mednarodnih izkušenj, upoštevajoč svoje pogoje in okoliščine in opirajoč se v prvi vrsti na svoje last ne sile, popelje italijansko de lovno ljudstvo po poti, ki vo di v više razvito socialistično družbo. V naslednjem član ku bomo v kratkem sprego vorili nekaj o tem gibanju tako imenovanem gibanju Cuc chija in Magnanija, ki ste okrog sebe zbrala vse tiste poštene socialistične elemente, ki jim je stvar socializma v resnici pri srcu.
Tečaji bodo v Gorici, jazbinah in na Valerij v Doberdobu, Dolu, Gabri j ah in v Sovodnj
Kot vsako leto je tudi letos odredilo šolsko skrbništvo s svojo okrožnico- štev. 2509 - 107 od 10. avgusta leta 1954 na podlagi ministrskega odloka, ki določa za našo pokrajino največ 25 večernih tečajev, da se v šolskem letu 1954 - 55 ustanovi 22 večernih tečajev, ki bodo v Gorici kakor tudi po pokrajinskih trgih in vaseh.
Poleg drugih tečajev bodo tečaji s slovenskim učnim jezikom v Gorici v Ul. Croce in mešana tečaja na Valerišču in v Jazbinah v števerjanski občini.
Nadalje bodo večerni tečaji v Doberdobu, tečaj za ženske v Sovodnjah. V Gabrijah v sovodenjski občini pa tečaj za moške in ženske, prav tako pa bo mešan tečaj tudi v Dolu.
Glede bodoče organizacije zgoraj odobrenih tečajev imamo nekatere pripombe, katere bi morale šolske oblasti vzeti na znanje, zlasti 5e ker smo ugotovili na podlagi izkušenj večernih tečajev v lanskem šolskem letu, da so utemeljene in sprejemljive.
Snov, ki jo predavajo na večernih tečajih, je v glavnem vzeta iz zgodovine, zemljepisa in drugih predmetov, kar je potrebno za splošno izobrazbo. Vendar je po našem mnenju to premalo, ker se ne upošteva, da so naši okoliški ljudje predvsem kmetje, katerim bi bilo treba nuditi možnost, da se izobrazijo tudi v svojem poklicu. Marsikdo bi ugovarjal, češ da prireja pokrajinsko poljedelsko nadzorništvo zimske tečaje, na katerih predavajo kmetijski strokovnjaki. Ti u-govon pa bi bili neutemeljeni, ker so taka predavanja zelo redka, poleg tega pa jim kmetje in vaški prebivalci na splošno ne morejo slediti zaradi nezadostnega znanja italijanščine.
Lanski večerni tečaj v Sovodnjah pa je nakazal možnost ustanavljanja večernih tečajev, na katerih se ob istočasnem splošnem izobraževanju učijo učenke v gospodinjstvu. Uspeh sovodenjskega gospodinjskega tečaja, ki je u-speval tudi zaradi občinske podpore, najbolj zgovorno kaže, da podeželske mladinke nujno potrebujejo gospodinjsko znanje in da bi bilo treba take tečaje ustanoviti tudi po drugih občinah.
Priporočamo šolskemu skrbništvu, da prouči naše predloge in da jih pri organiziranju letošnjih večernih tečajev upošteva.
Dvodnevni izlel na Ostrožno
V nedeljo dne 19. septembra bo na Ostrožnem blizu Celja velika partizanska proslava «Stajerska v borbi«. Za to proslavo se že sedaj pripravlja vsa Štajerska in postavljajo paviljone in stojnice za okrepčilo udeležencev, asfaltirajo bližnje ceste in napeljujejo nov vodovod. Prijave za ude-
ležbo prihajajo iz vse Slovenije.
Te velike proslave se nameravajo udeležiti tudi goriški Slovenci in ZSPD bo organizirala v ta namen dvodnevni avtobusni izlet na Ostrožno pri Celju dne 18. in 19. septembra.
Prijave se sprejemajo do konca tega meseca na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli 1/L, kjer bodo dobili interesenti vsa potrebna pojasnila. Opozarjamo že sedaj, da si mora vsak preskrbeti potni list.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški občini med 8- in 14. avgustom letos;
Rojstva:	Giordano Eigel,
Anamaria Verdi, Dario Sdri-gotti, Dolores peteani, Carlo Peresson, Mariano Persi, Pa-trizia Reali, Antonio Leone, Tullio Cosulin.
Mrtvi: 87-letni mesar Valentin Vida, 58-letni paznik Edo-ardo Reali, 80-letni Carlo Antonio Tavagnutti, 63-letna Lui-gia Culot, roj. Bufolin, 69-let-ni delavec Mihael Blažič, 47-letna Nicolina Sbogar, roj. Madriz, 64-letni delavec Edo-ardo Skala, 5 ur star Mario Clari, 70-letm delavec Carlo Coccianni.
Oklici: policijski agent Gui-do Ragneri in Giuliana Vin-cenzoni, agent tržaške civilne polieje Antonio Manzoni in učiteljica Lidia Smaltino, tkalec Remo Marchi in Ines Ri-javic, podoficir Luigi Costa-magno in uradnica Sonja Ober, orožnik Piero Denaro in Giovanna Bertani, mesar Ladislav Kogoj in Ana Marija Klavčič, uradnik Mario Costi in Noella Nunin, uradnik Ser-gio Del Piccolo in uradnica
Merlo, vet_vf Nibrant in
Margerita Guido N--Vilma Ceccone, kmema. ski operater Lraciano in prodajalka Lidiai policijski agent B_
Fabar in Josipma v* PoroKe: pleskar	^
čič in šivilja Ida	j
mehanik Umberto »	^
pletilja Eda Alt, age^.	^
orožnik
ške civilne policije
konja in delavka dermac, orožnik * gjs; Zuccaretti in Bernar ^ ^ delavec Arduino BlVa ^ mela Brugajetta, JjgjtzliH Mario Valentini in gerjf Lidija Loveršič, šofer -Selva in tičite^3 Manfreda, uradnik A šan in Pavla Ravnikar Massimo Zdrigotti ta j ca Lidija Duriavigh-
tfilite in — ^
PtimolAhi
DEŽURNA LEKABNA #
Danes posluje «*	(1
ponoči lekarna Dv Rabatta 18 - tel. 2Wa'
P
K I I« "
CORSO. 16.30: «Kra!^CS stina«, G. Garbo. ^i, VERDI. 17.30:
«BeB
Stewart Granger- ^jtk VITTORIA. 17: «Kr“
G. Brent.
CENTRALE. 17:	*
New Torka«.	dffh.
POLETNI KINO- 31
oprosti«, Isa Mira'
.!»<***
predvaja danes in jutri film:
m
la riessi
fcjl
Prodata ur ta pribora
Ir at - UI.Battlstl, 14 - r0,‘ $
ZASTOPSTVO DR: iLoager. *Aur^,
<Moeris> «Uaco> <Lemonio> <Kolos> ‘ '
Najuspešnejši atlet Kladivarja LORGER, večkratni državni prvak, vodi letos s časom 14.3 na lestvici najboljših evropskih tekačev na 110 m z ovirami.
	fc' 0
11 TONE RESEN |	r,nii it*
	
VI.
«Nikar tako ne govori«. Pravzaprav ni vedel, kaj naj še reče. In nehote morda se je nasmejal.
«Ne smej se mi, prosim. Nikar se mi ne smej. Neka neznana sila je vlekia mojo roko k tebi«.
»Res?« Vstal je.
»Res, Janko«.
Obrnila se je. Stal je za njo. Začutila je, da nekaj pripravlja. Toda bilo Je prepozno. Zgodilo se je v drobcu sekunde.
Ni se branila, ko jo je tesno pritiskal k sebi in ji šepetal. Oklenila se je njegovega hrbta, potem je eno roko spustila in mu z njo znova segla v lase. Odmaknil je glavo in jo pogledal v oči. Povesila je pogled.
«Maja», je spregovori tiho. «Maja, kolikokrat sem te držal takole objeto. Poglej mi v oči, prosim«.
«Ne morem«.
«Poglej mi v oči. Prosim te. Tako! Tako da«, je zašepetal m jo gledal.
Začela ga je vroče poljubljati. Potem je prenehala in ga vprašujoče pogledala: «Me maraš?«
»Maja...«.
Cas se je ustavil. Takrat, ko se mu je izvila, je stresla glavo in stopila korak nazaj: »A tvoja žena Janko?«
«Jutri pride z otroki«.
**«
Drugega dne zvečer ga je poklical vratar: «Pismo, pismo imam za vas«.
Sprva se je začudil: «Od koga?« je vprašal.
«Ona gospa iz Ljubljane, ki igra klavir, ga je pustila za vas«.
#Kdaj?«
«Snoči».
Vzel je pismo, stopil v kot foyerja in raztrgal ovoj. Preletel je vrstice. Potem je začel znova počasi brati.
«... zdaj je vse mimo... to srečanje, to je bila moja slabost...
... če bova še kdaj prišla skupaj bom bolj trdna«.
Potem so sledile vrstice.
v katerih mu je razlagala, kaj se je zgodilo.
«Danes popoldne sem bila povsem slučajno pri parniku, ko se je pripeljala tvoja žena. Dva otroka. Povem ti odkrito. Bilo me je sram. tako sram, da bi se najrajši pri priči nekam vdrla. Tvoja mala, kako sta ti lezla v naročje. Gledala sem za vami, ko ste šli po obali. Oprosti, skoraj sem ti zavidala to srečo; tesno si držal ženo pod roko. na vsaki strani sta drobila otroka... Tiho sem se prikradla za vami v hotel. Komaj sem prišla v svojo sobo. Bilo mi je strašno hudo. Zdaj sem zdrava. Pospravila sem svoje stvari in čez nekaj ur bom odpotovala. To je moje slovo«.
Zresnil se je: Pogledal je okoli, potem je počasi stopil do kamina. Potegnil je vžigalico in plamen je objel pismo.
Vrnil se je do vratarja: «Ste videli gospo, ki je pustila pismo?«
»Da. Snoči je odpotovala«, je odgovoril vratar in nadaljeval z delom za širokim pultom. Počasi je vpisoval nove goste.
KONEC
m
Sestavljena u najboljšega materiola Izdelana po najnovejših tehniških Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za S lot
Za h levo j fe jo pri »vojerti
 ------------ _	■	v	kENKO	-	UREDNIŠTVO:	UUCA	MONTKCCH1	St.	*>	Ul.	nad. - Telefon številka 93-80» tu H-638.	—	Poštni
uagovor... uremiik STAN1SDAVICA ^ rKAN0IS{CA # M _ Teleforiska številka 37-338 - OGLASI, od 8. do 12.30 In od 15 ■ 18	- Tel.
fetJo1	zi	vsak	mm	vtSine	v	iirtnl	1	stolpca	trgovsln	60 finančno upravni 100. osmrtnice 80 lir - Za FLRJ za vsak mir, širine 1
^rs^ogl»ov DO 25.- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul. S. Pellico l-II Tei. 33-82	-	Rokooisl	se	n-	vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. IJud.
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega možem, tiska. Drž. nije, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega t*sKa
-,£J|0 jjj' j
repub. Jugoslavija; Izvod t0, wt	v
_ - za	j.i