124. št. — S- leto. Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 Din. le.iMcctnnidcruk Naročnina za kraljevino SHS /ftasečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za Stokrat 50 para, večkrat popust ^>0 V Ljyh*jani, v sredo 31. maja 1922. JUGOSLAV do- c*^h ,n» k Uredništvo: Wolfova ulica l/I. Telefon 300. Vit, WCli «** Uprava: 'a"kc **-CT 8. Telefon 44. i se ne vračajo. a je priložiti znamk« za odgovor. Angleški predlog o izvršitvi rapallske P©S©^^®a SUSAK KONCNOVELJAVNO NAŠ. BAROŠKA LUKA v PROVIZOR-NEM STANJU. ITALIJANI ZA PODPIS POGODBE PRED KRALJEVO POROKO. Beomd. 30. maja. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Lloyd George je sedaj predložil naši vladi pis-o izvedbi rapallske pogodbe, in sicer direktno potem jugoslovanske delegacije v Rimu. V tem načrtu se v splošnem potrjuje, je angleški delegat Gregory ustno sporočil jugoslovanski in italijanski delegaciji v Genovi v imenu angleškega ministrskega predsednika. •Kazen tega izraža Lloyd George v tem pismenem načrtu svoje mnenje glede mešane komisije za izdelavo pravilnika za baroško luko. »Politika« doznava, da je Llovd George umaknil svoj prvotni predlog, naj bi bila v tej komisiji zastopana tudi Anglija z enim delegatom. Po svojem današnjem predlogu bo imela ta komisija šest članov, in sicer tri Jugoslovane in tri Italijane. Komisija se bo takoj sestala, čim se podpiše sporazum, ki definitivno odloča glede Sušaka nam v prilog, glede baroške luke pa ustvarja v splošnem le pro-vi2orno stanje. Po tem predlogu Lloyd Georgea mora ta komisija končati sVoje delo tekom enega meseca. V tem roku mora izdelati definitivni pravilnik o Barošu in Banki-nu. Toda dasi prepušča angleški ministrski predsednik vprašanje baroške luke mešani komisiji v razsojo, Izraža vendarle tudi svoje mnenje o tej stvari. Kot podlago za sporazum Jemlje Lloyd George zapisnik seje jugoslovanske in italijanske delegacije v Villi Spinola z dne 12. novembra 1920 povodom pogajanj glede rapallske pogodbe. Takrat je italijanski delegat Salata predlagal, naj pride vsa baroška luka pod Jugoslavijo, toda s pogojem, da pride Zadar pod Italijo. Ker je Jugoslavija priznala italijansko suverenost nad Zadrom, vidi Lloyd George v tem obveznost Italije, da mora priznati Baroš in Bankino Jugoslaviji kot bistven del njene teritorijalne suverenosti. Glede Zadra priznava Lloyd George potrebo, da se temu mestu zagotovi obmejni promet. Prvotni pas okrog Zadra se je zmanjšal. Prej se je predlagala cona 20 km, sedaj pa naj bi se ta pas skrčil in naj bi znašal 5 do 15 kilometrov. Obsegal naj bi tudi otok Uljan, ki je pred Zadrom. Ako bi jugoslovanska in italijanska vlada sprejeli ta predlog Lloyd Georgev, se bo morala Italija obvezati, da izprazni Sušak tekom petih dni po podpisu dogovora in tretjo cono v Dalmaciji tekom štirih dni. Kakor se poroča i2 Rima, želi italijanska vlada, naj se sporazum o izvedbi rapallske pogodbe podpise pred poroko kralja Aleksandra, da pridejo prijateljski in prisrčni odno-šaji med obema kraljevinama pri kraljevi poroki še bolj do veljave, in sicer potem delegacije, ki naj zastopa italijansko kraljevino v Beogradu povodom poročnih svečanosti. Propaganda za neodvisnost Reke. Kraljeviča, 30. maja. (Izv.) Vodstvu Zanellove avtonomistične stranke je bil predložen načrt za propagando, ki naj se vodi v inozemstvu *a neodvisnost Reke. Načelništvo stranke je sprejelo ta načrt. Propaganda se bo vršila v obliki javnih Predavanj, člankov v časopisju in raznih informacij, ki naj se pošiljajo Političnim krogom v Franciji, Angliji in Ameriki. Sedaj se zbira gradivo ža to propagando, in to zbiranje dobro napreduje. Vodstvo stranke po-livlje reško prebivalstvo, naj mu da na razpolago ves materijal o puču z dne 3. marca. V kolikor se da sklepati iz poročil, prihajajočih z Reke, Je prebivalstvo na Reki zelo navdušeno za ta korak. OGRI ZA PROMET Z REKO. Bakar, 30. maja. (Izv.) V krogih reške konštituante se potrjuje vest, da se je madžarsko - reška družba, ki se je pred par dnevi konstituirala v Budimpešti pod predsedstvom madžarskega grofa Ludvika Batthya-nyja, resno lotila dela in da je že uredila promet z Reko. Pričakujejo, da se v kratkem vzpostavi železniški promet med Madžarsko in Reko. Na Madžarskem je že pripravljenih v to svrho 800 vagonov raznega blaga in 4000 konj, ki naj se na Reki ukrcajo na parnike angleške paro-plovne držbe Cunard Line. Beneš o svoji politiki. versaillska pogodba, velika antanta potrebna miru EVROPE. OBRAMBNI ZNAČAJ MALE ANTANTE POGODBA Z RUSIJO. mi ?.ga> 30. maja. (Izv.) Na današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik dr. Beneš izvajal V odgovoru na razne pomisleke fflede njegove zunanje politike, da ni o versailleski mirovni pogodbi nikoli dejal, da je brez pogreške. Vendar Pa se ta pogodba ne sme brez drugega obsojati. Boj za njeno izpre-niembo, zlasti za nasilno izpremem-bo utegne imeti najhujše posledice za mir v Evropi. Velika antanta, posebno prijateljstvo med Francijo in Anglijo, je potrebna, da se urede razmere v Evropi. Za Evropo in za 'Nemčijo je boljša kot neenotnost med obema državama. Glede vojne odškodnine je pač mogoč spor o podrobnostih in o taktiki, francoski zahtevi po vojni odškodnini pa se v načelu ne da oporekati. Mala antanta Ima le obrambni značaj in je bila ustanovljena le za ohranitev miru. Mala antanta ni izvrševahia tvorba kakor to najbolje dokazuje sporazum z Avstrijo in popolnoma korektno razmerje do Nemčije. Kar se tiče nemških manjšin na Čehoslovaškem, se razume samoobsebi, da uživajo Nemci vse pravice in da se jim omogoča nacionalno življenje. Kar se tiče pogodbe z Rusijo, bo vlada postopala v sporazumu z večino naroda in v soglasju s parlamentom. Mi-nitrski predsednik se je z zastopniki Rusije v Genovi glede sklepanja pogodbe takorekoč končno veljavno sporazumel, vendar s pogojem, da to pogodbo ratificira zakonodaja. — Izjave ministrskega predsednika dr. Beneša je zbornica sprejela prot glasovom Nemcev, komunistov in slovaške ljudske stranke. Razsajanje slovaških poslancev v praški zbornici. Praga, 30. maja. (Izv.) Čehoslo-vaški ministrski predsednik in minister zunanjih poslov dr. Beneš je na današnji seji odgovarjal nekaterim Poslancem, ki so nastopili glede njegovega ekspozeja o mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Ko je dr. Beneš ob četrt na deset stopil na govorniško tribuno, so jeli poslanci slovaške ljudske stranke kričati in tolči po pultih. Ropot so nadaljevali zdaj bolj zdaj manj tričetrt ure. Ta nastop slovaških poslancev se tolmači kot izraz protesta proti razrušenju tiskarne in uredništva li-fcta »Slovak« v Bratislavi. Ta čin so izvršili legionarji. Dr. Beneš je pač dobil priložnost, da je prečital svoja izvajanja, vendar ga ni mogel nihče čuti. Predsednik je neprestano zvonil in je pozval k redu dva poslanca slovaške ljudske stranke. Šele, ko je voditelj agrarcev dr. švehla zastavil ves svoj vpliv, da pomiri razburjene duhove, in ko je bilo podano zagotovilo, da bo vlada na interpelacije poslancev slovaške ljudske stranke glede napada na uredništvo »Slovak« primerno odgovorila, je mogel dr. Beneš svoj govor nadaljevati. — Vendar pa je trajal mir le malo časa. Jedva je dospel dr. Beneš y svojem RAZPRAVA O VOLILNEM ZAKONU. Beograd, 30. maja. (Izv.) Clanl zakonodajnega odbora, poslanci večinskih strank, so danes nadaljevali razpravo o načrtn volilnega zakona. Debata je bila le splošnega značaja. Posvetovali so se le o važnejših momentih načrta. Na jutrišnji seji bo podrobna debata o tem predlogu. POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARJFOV L JULIJA. Beograd, 30. maja. (Izv.) Prometni minister Stanič je poklical na konferenco v Beograd ravnatelje posameznih direkcij državnih železnic, da se z njimi posvetuje o povišanju železniških tarifov za osebni in tovorni promet. Povišani tarifi naj bi s 1. julijem stopili v veljavo. STOJAN PROTiC V ZAGREBU. Zagreb. 30. maja. (Izv.) Danes dopoldne je dospel semkaj iz Beograda poslanec Stojan Protič. BELGIJSKO POSOJILO ODKLONJENO. Beograd, 30. maja. (Izv.) Iz Genove je dospel semkaj jugoslovanski genralni konzul v Bruslju Antoine, ki je pred približno enim mesecem ponudil naši državi posojilo v znesku 30 milijonov angleških funtov. V Beogradu je hotel vladi ustno predlagati to ponudbo, pa se je v porazgovoru s finančnim ministrom dr. Kumanu-dijem mogel prepričat«, da ne more konkurirati s ponudbo ameriške Bie-r-ove bančne skupine. BEOGRAJSKI DIJAKI NA HRVAT-SKEM. Zagreb, 30. maja. (Izv.) Kakor se doznava iz Beograda, odpotuje te dni beograjski vseučiliški profesor dr. Jovan Cvijič s svojimi dijaki na Hrvatsko in v Slavonijo, kjer namerava obiskati nekatere večje kraje. LONDONSKO POSOJILO ZAGREBŠKI OBČINI SPREJETO. Zagreb, 30. maja. (Izv.) Snoči je bila seja zagrebškega mestnega sveta, na kateri je bil soglasno sprejet predlog, naj se najame posojilo pri bančni tvrdki Fr. Benson et Co. v Londonu v znesku 500.000 angleških funtov ali 600 milijonov kron. Demokratski svetniki niso glasovali. To posojilo se obrestuje po 10 odstotkov in se ima vrniti v 40 letih, oziroma v ,80 polletjih. Pri debati je demokratski govornik z zadovoljstvom naglaša!, da računa današnja večina mestnega sveta s konsolidacijo države in z izboljšanjem naše valute, dočim se je doslej v svoji politfki zavzemala baš za nasprotna DR. KRAMARJEV NEOSLAVIZEM. Praga, 30. maja. (Izv.) Pred glasovanjem o izjavah ministrskega predsednika dr. Beneša glede političnega položaja v današnji seji poslanske zbornice je izjavil posl. dr. Kramar, da je dejstvo, da se je civilizirana Evropa spoprijaznila s sovjetsko Rusijo, dokaz za nravnostno propadanje. Kar se je v Rusiji godilo, je umor celega razreda prebivalstva. Evropa se je spoprijaznila s hudodelci, uboji, tatvino in ropom. Ni se na to ozirala, da so prevrat v Rusiji izvršili ljudje, ki jih je plačala Nemčija, nadalje izdajalci domovine in izpuščeni hudodelci. Borzna porežita. Zagreb, 30. mala. (Izv.) Devize: Berlin 25 50—25.75, Milan 369-373, London 316-317.o0, (ček) 0—317, Newyork (ček) 0—70 Pariz 640—G50, Praga 137—138, Švica 1340 —1350, Dunaj 0.62—0.67, Budimpešta 8.75— 9. Valute: Ameriški dolarji 6S—69.75, avstrijske krone 0.63—0, napoleondori 225— 235, nemške marke 26—27, romunski leji 47—0, italijanske lire 365—370. Curih, 30. maja. (Izv.) Berlin 1.93, New york 522.75, London 23.27, Pariz 47.75, Milan 27JO, Praga 10.125, Bdimpešta 0.65, Za<-greb 1.90, Bukarešta 3.95, Varšava 0.13, Dunaj 0.0475, avstrijske krone 0.05125. Berlin, 30. maja. (Izv.) Dunaj 2.355, Budimpešta 33.75, Milan 1428.20, Praga 525.30, Pariz 2484.35, London 1203.45, Newyork 271.16. Curih 5193.50. govoru do ruskega vprašanja, so jeli čehoslovaški in nemški komunisti, ki se niso strinjali z njegovimi izvajanji, njegov govor prekinjati z med klici. Končno je vendar nastal mir. Izvzemši nemške komuniste, so se nemški poslanci udeleževali seje le kot opazovalci. Kot kr. minister! »Prišel sem v Ljubljano, da osebno izjavim državnemu pravdniku zahtevo, da uradno kazensko preganja po. § 104. s. k. z. rav-'* natelja Jadranske banke g. Kamenaroviča. — Obenem sem zahteval od državnega pravdnika, da preganja razširjevalce Kame-narovlčevega obrekovanja, to je ljubljanske dnevnike »Slovenca«, »Jugoslavijo« in »Slov. Narod«.« Dr. Žerjavove besede v »Jutru« z dne 30. maja t. 1. Dr. 2 er lav, kraljevi minister za socijalno politiko, to je najvišji upravni uradnik svoje stroke v državi, upravni uradnik menda III. činovnega razreda, je šel h kraljevemu državnemu pravdniku, to je upravnemu uradniku menda VII. činovnega razreda, in za ht e val od njega, da začne kazensko preganjati g. Kamenaroviča in liste, ki so poročali o občnem zboru Jadranske banke. »Izjavil sem svojo zahtevo«, »zahteval sem od državnega pravdnika«, to so besede dr. Žerjava, Navaden smrtnik od državnega pravdnika ne more ničesar zahtevati. Državni pravdnik ima v zakonu predpisan delokrog, on mora vedeti, kaj je njegova dolžnost, on mora vedeti, kdaj in kje se začne njegovo delovanje, kdaj in kje ima poseči po kazenskem zakoniku in po verigah in jih zavihteti proti delinkventom. Državnemu pravdniku more in sme ukazovati kvečjemu njegov predstojnik, nihče drugi. Dr. Žerjav pa izjavlja, da je zahteval od dr• žavnega pravdnika preganjanje. Če je g. Kamenarovič, če so časopisi, ki so referirali o občnem zboru Jadranske banke, napravili kak pogrešek, je bila dolžnost državnega pravdnika, da je s a m začel preganjanje po § 104 s. k. z. Sam je moral začeti, brez zahteve g. ministra dr. Žerjava. Ne moremo si misliti, da bi se g. državni pravdnik ne bil zavedal, kaj je njegova dolžnost. Ker se je zavedal, pa vkljub temu ni začel sam s preganjanjem, pomenja to, da za preganjanje po § 104 s. k. z. ni bilo povoda. Če bo pa začel s preganjanjem sedaj na zahtevo ministra dr. Žerjava, ne bo delalo ta dobre krvi, ker bo poznavanje uradne dolžnosti postavljeno v čudno luč. Državni pravdnik ima poslovati sam od sebe, brez zahteve, če je povod; če pa povoda ni, se pa tudi za zahtevo, magarl če pride od ministra, ne sme zmeniti, hismo pričakovali, da se bo g. dr. Gregor Žerjav branil kot minister s § 104 in da bo poklical za pomočnika v svojih pravdah na pomoč močno instanco, g, državnega pravdnika. Tega nismo pričakovali, ker smo mislili, da si je g. dr, Žerjav s vest in tako gotov zmage, da bo z g. Kamenarovičem sam in brez državnega in uradnega pomočnika opravil. Motili,smo se! čemu vihteti § 104 s. k. z., ko je vendar, kakor beremo v poročilih, g. Kamenarovič izjavil, da se njegova kritika ne nanaša na dr. Žerjava kot ministra, temveč le kot politika. Dr. Žerjav identificira oboje, dasiravno bi bil moral biti prepričan, da javnost veruje g. Kamenaroviču, in to tem bolj, ker je notorično, da je bil dr. Žerjav celi čas svojega ministerjevanja bolan in zato ničesar zagrešiti ni mogel. Da gre g. dr. Žerjav kljub temu kot minister k nižjemu uradniku in zahteva njegove pomoči, to je nekaj nečuvenega, nekaj česar v parlamentarnih državah še nismo videli. Drugod so se v podobnih aferah ministri obnašali drugače. Podali s o demisijo in nastopili kot zasebniki sodno pot v obrambo svoje časti. Mi kaj podobnega sicer nismo pričakovali, ampak mislili smo eno, da bo dr. Žerjav branil svojo čast kot zasebnik in ne kot minister. Zmaga zasebnika bi bila težavnejša, ampak častna bi bila. Pokret hrvaške narodne duhovščine. Zagreb, 30. maja. (Izv.) »Narodna Politika« poroča iz Beograda: Pred par dnevi je priobčila »Tribuna« članek proti križevačkemu škofu dr. Dionizu Nyaradyju. Znano je, da je ta list pred približno dvema mesecema v daljšem članku ostro napadel zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Dognalo se je, da je dobila »Tribuna« ta članek iz Zagreba in da izvira iz vrst takozv. narodne duhovščine, ki niso preveč oddaljene od uredništva zagrebške »Slobodne Tribune«. »Narodna Politika« pripominja k tej vesti, da je oseba škofa dr. Nyarady« ja velika ovira narodni duhovščini v, njenih načrtih, ki bi rada videla, da bi škofovski sedež v Križevcih zasedel »narodni škof«. Narodna duhov-, ščina računa na prejšnjega križevač« kega škofa Julija Drohobeckega. Toda ta škof ni nikoli imel in tudi sedaj nima nikakšnih zvez s to narodno duhovščino. UMIK HOLLGATENOVE BANČNE SKUPINE. Beograd, 30. maja. (Izv.) Nocoj poteče rok, ki se je dovolil Hollgate-novi skupini, da predloži naši vladi podrobni predlog o ponudbi posojila. Danes se je govorilo v političnih krogih, da je ta bančna skupina poslala naši vladi pismo, v katerem zahteva, naj se vlada pogaja ali z njo ali pa z Blerovo skupino. Na ta način izbe-gava ta skupina in noče predložiti definitivnih predlogov. Iz tega sledi, da se vsa zadeva ne more smatrati preveč resno. Vlada je v zvezi s tem pismom sklicala za popoldne sejo ministrskega sveta, na kateri bo finančni minister dr. Kumanudi poročal o dosedanjem poteku pogajanj glede Inozemskega posojila. Izgleda, da se namerava Hollgatenova bančna skupina umakniti s tem svojim zadnjim korakom. NEMŠKORUSKA INDUSTRIJSKA’ DRUŽBA. Pariz. 30. maja. (Izv.) V Moskvi se je ustanovila nemškoruska industrijska družba, čije glavnica znaša 30 milijonov papirnatih mark. Z nemške strani sta udeležena Stinnes in Krupp, z ruske pa sovjetska vlada. ŠKODA POLJSKE RADI RUSKIH TOLP. Varšava, 30. maja. (Izv.) Škoda, ki jo je utrpela Poljska radi napadov ruskih tolp, znaša, kolikor se je moglo doslej ugotoviti, 33 milijonov zlatih rubljev. Predvsem so trpeli Po-lesje, Rovno in Czortkow, TRGOVSKA1 POGAJANJA NEMČIJE S SOVJETSKIMI REPUBLIKAMI. Berlin, 30. maja. (izv.) Kakor doznava »Lokalanzeiger« iz zanesljivega vira, je nemška vlada uvedla pogajanja z republikami, ki so zvezane z rusko sovjetsko republiko, in sicer glede trgovinskih pogodb, ki naj temelje na podlagi rapallske pogodbe. PROCES PROTI RUSKIM SOCIJAL-NIM REVOLUCIJONARJEM. Moskva, 30. maja. (Izv.) Proces proti socijalnim revolucijonarjem se začne dne 6. junija 1.1. Obtožnica, ki je bila vročena vsem obtožencem, obsega 800 strani. Obtoženih je 43 socijalnih revolucijonarjev, od katerih je šest oseb na svobodi. RAZMEJITEV MED CEHOSLOVA* ŠKO IN AVSTRIJO RATIFICIRANA. Praga, 30. maja. (Izv.) Danes dopoldne sta poslanik avstrijske repu-bljke dr. Marek in čehoslovaški sek-cijski načelnik dr. Wellner, ki je zastopal ministra zunanjih poslov dr. Beneša, izmenjala ratifikacijske listine o razmejitvi med Cehoslovaško in Avstrijo od dne 10. marca 1921. POBOJI NA IRSKEM. Belfast, 30. maja. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva so bile tri osebe ubite in 26 ranjenih. Dvajset oseb je bilo aretiranih, ker so osumljene, da so v zvezi z republikansko armado. V okolici Fermanagha je prišlo do boja, ob kateri priliki je bilo ubitih pet oseb, .več pa ranjenih. ' ~ Javen Škandal. Vsak delavec zahteva, da se rrra njegovo delo plača in to točno. To pravico delavca pozna in spoštuje tudi^ vsak delodajalec, ne pozna in ne spoštuje je pa naša državna uprava, naša vlada. . Državni ulužbenci so tako škandalozno plačani, da je čudno, da sploh še kdo relektira na državno službo. Poleg tega mora od svoje borne plače prispevati še za vsa mogoča društva, narodne namene, državno posojilo itd., plača pa ne zadostuje niti za hrano, kaj šele za obleko in drugo, kar rabi rodbina in nameščenec sam . Razume se samoobsebi, da skuša priti vsak državni uslužbenec do kakega poštenega postranskega zaslužka, ki ga nujno rabi za preživljanje sebe in svoje rodbine. Tak postranski zaslužek se je nudil nekaterim profesorjem na zavodih, kjer je premalo učnih sil, s poučevanjem v nadurah. Honorar za te nadure je bil določen in sprejet od ministrskega sveta in tozadevna naredba je bila podpisana od kralja, s čimer je postala zakonita in pravomočna. Kljub temu pa je stalo veliko boja, predno se je izplačal honorar za nadure profesorjem srednjih šol, ki stoje pod ministrstvom prosvete. Iz popolnoma nerazumljivih in neutemeljenih vzrokov pa finančni minister ne dovodi izplačila za to prekomerno delo prosesorjem trgovske šole, trgovske akademije in tehnične srednje šole. Profesorji imenovanih zavodov že od januarja zainanj pričakujejo Izplačila za svoje nadure. Na račun teh dohodkov, na katere so z vso pravico računali z absolutno sigurnostjo, so se zadolžili, in danes, ko se državna uprava brani izplačati jim Krvavo zasluženi denar, ne vedo izhoda in ne najdejo nikjer zaslombe za pravico, zajamčeno jim po zakonu In obrambe proti krivici, ki jim jo dela današnja vlada. Ogorčenje nad tem samolastnim, protizakonitim postopanjem finančnega ministra je doseglo vrhunec. Profesorji omenjenih zavodov so odklonili vsako nadaljnje 'poučevanje v nadurah. S tem je onemogočen reden pouk, klasifikacija odpade in v prvi vrsti je seveda oškodovano dijaštvo. Krivda zato pa ne leži na profesorjih, temveč na vzornem poslovanju balkanizirane državne uprave. V prepričanju, da so popolnoma upravičeni zahtevati za poučevanje v nadurah po zakonu določeno plačilo, so sklenili profesorji omenjenih zavodov vložiti tožbo proti državni upravi na izplačilo pripadajočega Jim honorarja. To je neverjeten škandal, ki ga gotovo še ni doživela nobena evropska država. Ker povsod drugod bi bilo izključeno, da bi finančni minister smel samovoljno prezirati na-redbe, ki so izdane od ministr. sveta in podpisane od kralja samega. Da mora državni uslužbenec tožiti državno upravo na izplačilo zaslužene plače, to je mogoče pač samo pri nas kjer vladajo vzorne balkanske razmere. Prizadeti profesorji. — Našim cenjenim naročnikom. Danes smo vsem cenj. naročnikom, ki Imalo kak zaostanek na naročnini priložili položnice v svrho poravnave. Ker moramo ml kri« vse naše izdatke tako} v gotovini in brez vsakega zadržka, po največkrat celo vnaprej, smo žal primorani ustaviti list vsakemu, ki ie bi do 6. junija t. 1. poravnal zaostanka. Upamo, da bodo smatrali ta naš ukrep za upravičen ter da nam ostanejo 1 r nadalje zvesti naročniki našega lista — Uprava »Jugoslavije«. «»Soc!!afne“ pofftfka ctentofcr. bmkokratov V teh bttčrrfh dneh, ko »® odkrivajo gorostasne obdolžitve proti sistemu, ki Je izrabljal politično delo in uradne pozicije za gotove gmotne interese in ko se je neovirano boga-čenje z vsemi pravilnimi in nepravilnimi sredstvi proglasilo za vrhovno načelo zasebnega in javnega življenja, je prišla na dan tudi zadeva, ki se tiče delavske socijalne ustanove. Lani je bila namreč izdana naredba, ki je preuredila ustrojstvo delavskih zavarovalnic in bolniških blagajn v kraljevini SHS. Po tej na-redbi so se vse te delavsko-socijalne ustanove imele osredotočiti v centralnem uradu v Zagrebu. Ta odredba, predvsem v kolikor se tiče bolniških blagajn, se bo uveljavila s 1. julijem 1922. Proti tej naredbi je dalj časa nastopal sam Pašič, dokler se ni posrečilo zlomiti njegov odpor in pridobiti njegov podpis. Mahinacije, ki so pri tem delovale po zahrbtnih in skrivnih potih, so se sedaj razčistile in prikazali so se najnovejši poborniki socijalnih institucij in so-cijalnih idej. Ti poborniki namreč niso drugi, kakor veliki bankokrati-čni interesi, ki so si v svoji pohlepnosti za javnimi prihranki izmislili načrt polastitve osrednjega zavoda. Kot najnovejši pobomik socijalnih naprav so se izkazali ravno vsi oni gospodje, ki so tudi tako težko v zvezi s svinčeno afero. Tem gosp. se je naenkrat zahotelo po cenenih denarnih sredstvih, ki bodo naloženi v osrednjem uradu v Zagrebu in ki bodo znašali okoli 600 milijonov kron. Ker imajo demokratski nasprotniki konservativnega velekapitalizma posebno srčno slabost za socijalne namene, zato so izposlovali, da delavstvo v upravnem svetu tega osrednjega zavoda ne bo imelo dve tretjini zastopnikov, temveč samo polovico, med delodajalske delegate pa se je vrinilo samega g. ravnatelja Praprotnika. Tudi so že postavili kandidate za vodstvo tega zavoda v osebi g. Jakliča in bivšega ministra g. Bukšega. Ko so razni politični kurirji premostili nekatere nerodne zapreke v ministrstvu v Beogradu, je potem prišlo do gori omenjenega podpisa g. Pašiča. Da bi odvrnili te nakane proti delavskemu kapitalu so vprizorill v poslednjem času v Ljubljani znane napade na g. Kocmurja in mu predbacivali borne nagrade za velezaslužno delo, ki ga je izvrši1- pri organizaciji slovenskih bolniških blagajn. Tudi pri tej zadevi se odkrivajo soglasja, ki vladajo med gotovo strujo v demokratski stranki ln med interesi velikega kapitala. Po tem paktu naj služi celokupna politika, naj služi ves državni, zakonodajni in upravni aparat interesom gotovih bank in njihovih ravnateljev. Mesto, da bi se prepustila ogromna sredstva bolniške blagajne in zavarovalnice delavstvu samemu in njegovemu podrobnemu delu na polju zdravstvene in socijalne politike, namesto da bi delavstvo smelo razpolagati s svojimi žulji, da si gradi delavske sanatorije, telovadnice, zdravilišča, poletne kolonije za svojo de-co itd., naj po novem demokratskem pojmovanju politike pripomore vlada gotovim velekapitalistom, da zarije jo svoje kremplje v javne prihranke, obrestujoč Jih po najnižjih merah ter da izrabljajo ta sredstva v svoje špekulativne svrhe. mmmmmmBmmmmmmmammammmmmmmmamt — Nekaj za kadilce. Monopolska uprava razglaša, da je izdelala posebne jubilejne cigarete, ki pridejo v promet o priliki svečanosti kraljeve poroka. Torej jubilejne znamke In cigarete so že zagotovljene, revni sloji si žele le Se jubilejnih hlebov in klobas po nizki ceni. . Državni čehostovaifeem ira pri nas. (Od ljubljanskega državnega nameščenca smo prejeli sledeč članek s tabelo vred, ki ga ponatiskujemo neizpremenjenega, ker se nadejamo, da bo izzval v vseh krogih razpravljanja.) Večkrat debatirajo po listih, kako je v tej ali oni državi preskrbljeno za državne nameščence, ki spadajo danes brezdvomno med naslabše plačane duševne delavce. Da se o tej stvari sam prepričam, .sem naprosil svojega pisatelja, državnega orad-nika na Češkoslovaškem naj mi odkrito in obširno poroča o zaslužku tatnošnjih državnih nameščencev ln o cenah vseh Žlvljen-skih potrebščin. Iz podatkov, ki mi jih je podal moj prijatelj sem sest&vil sledečo tabelo, v kateri primerjam kupno možnost zaslužka s cenami življenskih potrebščin. Kot vzgled navajam prejemke oženjenega uradnika VIII. čin. razreda z dvema otrokoma in oženjenega poduradnika s štirimi otroki. Vrsta blaga Kupi od posameznih vrst na Češkem v Jugoslaviji Cena Kč.sl Uradnik VIII. čin 2 otroka z mes. plačo 2760 k č. Poduradnik 4 otroci z mes. plačo 1600 K č. Cena K j. sl. Uradnik VIII. čin 2 otroka z mes. plačo 6200 K j. Sl. Poduradnik 4 otroci z mes. plačo 4000 K j. sl. 1 kg govedine . . . 14 197 kg 114 kg 70 90 kg 60 kg i kg teletine .... 18 153 kg 88 kg 60 100 kg 60 kg l kg praš. mesa . . . 22 125 kg 73 kg 90 70 kg 44 kg l kg prekajenega mesa 32 86 kg 50 kg 120 50 kg 33 kg 1 kg moke ..... 5 550 kg 320 kg 25 250 kg 160 kg- i kg sladkorja , . . 7.60 360 kg 210 kg 64 100 kg 62 kg l kg masla . . . * . 35 78 kg 45 kg 150 40 kg 26 kg 1 1 mleka 3 920 1 530 1 12 500 1 330 1 l 1 piva 320 850 1 500 1 20 300 1 200 1 1 1 vina od 24 115 1 66 1 36 172 1 110 1 100 kom. trabuk . , . 200 1380 kom. 800 kom. 900 700 kom. 400 kom. 100 kom. kratkih . . . 60 5500 kom. 3200 kom. 300 2000 kom. 1300 kom. 100 kom. Egyptovskih 40 6900 kom. 4000 kom. 130 4700 kom. 3000 kom. J 1 lepa obleka .... 600 4 obleke 2 7, obleke 6000 i obleka 1 obleka e l par čevljev .... 120 23 par. čev. 18 parov i 900 7 parov 6 parov i Iz prednjih podatkov, ki so popolnoma objektivni in resnični, vidimo, kako skrbe na češkoslovaškem za državne nastavljence. Zavedajo se pač, da je državni nameščenec v bistvu uvaževanja vreden faktor, katerega delo vpliva na red in pospešuje splošno blagostanje v državi. Zavedajo se, da morajo uradnika pošteno plačati, če že zahtevajo od njega, naj dela z veseljem in brez korupcije. Iz razpredelnice vidimo, da so cene na Češkem tudi poljedelskih predmetov, ki se uvažajo iz Jugoslavije, dokaj nižje kot pri nas. Kdo zahteva v Jugoslaviji oderuške cene, kdo dela naravnost ogromne dobičke, kdo živi na stroške gladujočega duševnega in ročnega delavca? Poiščite in uničite izvore draginje pri nas! Dokler ne morete ublažiti draginje, plačajte državnega nastav-ljenca tako, da bo mogel živeti! Bodite vsaj tako človeški proti njim, kakor so na Češkem! Politilns vesti. Ford — kandidat za amerlkanskega predsednika. Pariz, 29. maja. (Izv.) Listi poročajo iz New Yorka, da je lastnik ene največ-jih tvornic avtomobilov na svetu, Ford izjavil prijateljem, da namerava kandidirati za mesto predsednika Zedinjenih držav severoameriških pri bodočih volitvah. Nastopiti namerava kot neodvisen kandidat Nemčija mora plačati. Pariz, 29. maja. (Izv.) Kakor javlja »Cablogramme«, sta bila London in Pariz zadnje dni v živahni brzojavni zvezi, ki je imela za predmet nemške obroke, ki zapadejo 31. maja, zlasti pa ukrepe proti Nemčiji, ako ne izpolni svojih obveznosti. Sklenilo se še ni nič gotovega, vendar sodijo, da odpotuje francoski ministrski predsednik Poin-care v London, ako Nemčija ne bo izpolnila svojih obveznosti. Državnozborske volitve na Madžarskem. Budimpešta, 28. maja. (Izv.) Danes je bil prvi dan volitev v narodno skupščino. Volilo se je v 141 volilnih okrožjih po deželi. Volitve so izpadle z veliko zmago vlade. Karlisti so bili popolnoma poraženi. Socijalno-demokra" tična stranka je dobila nekaj mandatov, dasi še niso znani vsi volilni izidi. Do 10. zvečer je bilo izvoljenih 74 poslancev vladne stranke in 6 opozicijonal-cev. V 18 okrajih je prišlo do ožjih volitev. Iz 43 volilnih okrajev manjkajo še izidi. V Budimpešti in v enem delu na deželi bodo volitve dne 1. junija. Zasesti je 103 mandate. (Kot kažejo ti rezultati, se je najbrž delalo po znanem romunskem receptu.) Dr. Žerjav, toži! V včerajšnjem »Jutru« pripoveduje minister dr. Žerjav, kako je vložil tožbo proti časopisom, ki so objavili poročilo g. Kamenaroviča. Očitno se je gospod minister zamislil v vlogo, da je najboljše, da uvede v slovensko žur-nalistiko ustrahovalne metode. Da pa se iznebimo tega očitka proti njemu, mu priporočamo, da se ojunači in zopet izjavi, da bo tožil tudi srbske in hrvat-ske dnevnike, lci so ponatisnili poročilo g. Kamenaroviča. Evo vam Jih do danes: »Politika«, (Beograd), 28. t. m.; »Slobodna Tribuna«, (Zagreb), 27. in 29. t. m.; »Obzor« (Zagreb), 28. t. m.; »Hrvat«, (Zagreb), 29. t. m. Osokolite se! Stavka kovinarjev na Češkem. Praga, 29. maja. (Izv.) Vsoboto se je pričelo glasovanje delavcev kovinarske stroke o tem, ali naj se stavka nadaljuje. Danes se je glasovanje nadaljevalo. Udeležba je bila ogromna, le nekaj tisoč delavcev se je vzdrževalo glasovanja. Skupaj se je v 53 obratih izreklo nad 70% delavcev za nadaljevanje stavke. Na podlagi tega izida glasovanja bo jutrišnja plenarna seja zaupnikov odločevala o nadaljnji taktiki delavstva. Zopet revolucija v Mehiki. Pariz, 29. maja. (Izv.) Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Washingtona, je v Mehiki pod vodstvom Feliksa Diaza zopet izbruhnila revolucija. ^©sgiecfarstv©. Nefcpj določil i? novega telefonskega pravilnika, ki ss važna ?a občinstvo. V3ak telefonski naročnik mora dati svoj telefon brezplačno na razpolago za pogovore javnega interesa (poplava, požar, razbojništvo itd.) Naročnik sploh nikdar ne sme zahtevati denarja za ev. uporabo svojega telefona. Pač pa je dovoljeno lastnikom privatnih telefonskih govorilnic, (ki jih dovoli ministarstvo), da pobirajo za vsak medkrajevni pogovor ali za vsako brzojavko poleg predpisane pristojbine po 1 dinar. Prav tako jim pripada pristojbina za krajevne pogovore. Ako pa bi naročnik, ki nima takega dovoljenja, pobiral denar za uporabo telefona, mu uprava telefon odvzame. — Prošnje za vračilo pristojbin, katere je uprava po mnenju stranke po-grešno izterjala, morajo biti pravilno kolkovane. — Pomožne (hišne) centrale ter notranje in zunanje stranske postaje (sporedni aparati in sporedne postaje) se morejo napraviti samo v prostoru, s katerim razpolaga izključno samo naročnik glavne postaje. Izjemoma mora dovoliti ministarstvo tudi drugim osebam stranske postaje, ki bi bila priključene na tuje glavne postaje. Enkratni ali dvakratni vpis naročnika V telefonski imenik je brezplačen. Za vsak nadaljni vpis je plačati po 10 dinarjev; Letna naročnina pri centralah, kjer 50 do 10 naročnikov, iznaša tri petine one naročnine, ki je določena za centrale 3 številom do 500 naročnikov. Ta določba) velja od 1. julija t. 1. naprej. — Naročnik, ki hoče opustiti konec poluletja' svojo postajo, mora to javiti poštnem« ravnateljstvu en mesec pred iztekom poluletja. Ako bi pa prej opustil svoj telefon, se mu že plačana naročnina ne vrne. — Za privatne telefonske naprave, ki so zgrajene na lastnem zemljišču,; ni plačati nikake pristojbine; ako pa gre naprava čez tuje zemljišče, Je pla-j čati za vsak aparat naj bo na lastnem ali na tujem zemljišču, 50 dinarjev naročnine na leto. Ta dokčba velja od lv julija 1922 naprej. — Pristojbina za Izmenjevanje pozivnic, medkrajevnih pogovorov in brzojavk iz naročniških po^ staj, iznaša 120 dinarov na leto; Najmanjši znesek, katerega mora naročnlM založiti kot jamčevino za kritje pristojbin od svojih medkrajevnih pogovorov in po telefonu izmenjanih brzojavk, J« 100 dinarjev. Ta znesek ostane last stranke. — Pogovori med centralama, katerih razdalja ne presega 6 km, veljajo za krajevne. Ako je ena teh central glavna, druga pa stranska, tedaj se smatrajo pogovori med njima za krajevne do razdalje 8 km. Trgovci, trgovski agentje, podjetniki in drugi, Id imajo telefon v svojem stanovanju, kjer opravljajo svoje posle, plačajo tako naročnino, kakor da bi bil telefon postavljen v njihovi pisarni ali delavnici Prav tako se mora plačati večja naročnina, ako je telefon v stanovanju rodbine, katere član (soprog, sin, oče, hči), opravlja doma to ali ono obrt ali trgo-vino> ki je z njo združena višja telefonska naročnina. Kdor želi imeti telefon v stanovanju, ki se nahaja v tistem poslopju, kjer je njegova delavnica, trgovina, tovarna, pisarna itd. — a v teh ni telefona — plača naročnino, kakor da je telefon v dotični delavnici ali kar Je. — Ako Je stranska postaja v trgovini, tovarni ali v kakem drugem prostoru istega poslopja ali zemljišča, kjer bi s« z ozirom na njeno namestitev Imel* plačati višja naročnina, kakor za tele-, fon v privatnem stanovanju, glavna postaja pa je v privatnem stanovanju, te-daj se mora za stransko postajo plačali, kakor da je ona glavna (postavljena v trgovini itd.) za glavno pa, kakor da Jo ona stranska postaja. — Ako stranska Postaja ni, v istem poslopju ali zemljišču kakor glavna postaja (zunanja stranska postaja), je plačati za vsako tako stransko postajo, naročnino pa po tem, kjer je ta stranska postaja postav- koncertu orkesfraln. druStva Glasb. Matice dne 1, junija 1922. j isip Suk (rojen 4. januarja J87-4) je najtipičnejši in najvrednejši dedič Dvorakove skladateljske tradicije. Zlaganih poz ali gest ne pozna. Njegova umetniška nadarjenost je čisto muzikalna, silno bogata na občutkih in zraven popolnoma slovanska. Najlepši lastnosti njegovega znanja sta odkritosrčnost in neposrednost. Njegova prva dela, med katere štejemo tudi Serenado za godalni orkester op. 6, spominjajo zelo na mojstra Dvoraka in očitujejo kljub mladosti tehnični zrelosti naivno priprostost in svežost zdrave, vesele in prešerne mladosti. Serenada je posvečena Emanuelu Chvali. V naslednjih skladbah poje Suk o ljubezni ln družinska sreča se mu preliva v bogate in globoke muzikalne oblike, ki kažejo njegovo veliko izrazno zmožnost in krepko njegovo samoniklost, (klavirske skladbe, prva sinfonija, OP. 14, legenda o Jablani, scenični melodram »Raduz in Mahulena« in klavirski eiklft »Pomlad« in »Poletni utisi«J V njegovo vijolinsko skladbo op. 7 in v Fantazijo z orkestralno spremljavo op. 24 se je že vgnezdil dvom nad človeško srečo in črne slutnje so si poiskale izraza v nemirnih, strastnih ritmih. Leta 1904. je izgubil svojega velikega učitelja Dvoraka, svojega tasta, in leta 1905. mu je ugrabila smrt še ljubljeno ženo Otilijo, Dvorakovo hčerko. Strt od nepričakovanega najtršega udarca krute usode je komponiral Suk spominu svoje žene in svaka grandijozen spomenik, svojo sinfonijo »Azrael« c-mol op. 27. Tej dobi slede skladbe, ki bi jih lahko imenovali Su-kov dnevnik. Dnevnik, v katerega zapisuje vse svoje najosebnejše občutke in dojme, ki jih doživlja, in v katerem izraža z modernimi kompliciranimi izraznimi sredstvi svoj skrajni subjektivizem. Popolnoma oseben je, toda govori za nas vse. Njegova godba je zrcalo njegove notranjosti in notranjosti nas vseh, moderni simbol ljudskega boja z usodo. V glasbeni pesnitvi »Zorenje« je našel zdravilo notranjim bojem, bolesti in trpljenju: zaupanje v svojo lastno moč in pogum za delo. V glasbenih pesnitvah »Življenje«, »Delo« in »Ljubezen« pa se je umetnik že pomiril; kot filozof gleda na živ- ljenje, motri njega raztepene, požrešne valove in prosi svoje brate ljubezni bratoljubja in poštenega, vstrajnega dela. Zakaj le v njem je spas. Josip Suk je član svetovno znanega »Češkega kvarteta« (druga vijolina). Camille Saint-Saens je umrl 16. decembra lanskega leta v Alžiru, kamor se je podal, da preživi zimo pod toplim afriškim solncem. Istega jutra je še odposlal svojo korespondenco, po večerji je odigral običajno partijo domina, legel in zaspal za vedno. Rodil se je v Parizu 9. oktobra 1835. 1, bil je torej 86. let star; do zadnjega dne Je bil svež in čil. Pretečeno leto je še prisostvoval otvoritvi ameriškega konservatorija v Fontainebleau-u; pred tremi leti pa Je nastopil v Atenah kot klavirski virtuoz. Saint-Saens je eden izmed največjih francoskih glasbenikov; njegova glasba je duhovita in se zlasti odlikuje po jasnosti, okusu, plemenitosti in čistosti linije. V prvih svpjih delih se nagiblje k slikovitemu izražanju, kot v »Danse macabre«, kjer čujemo kako okostnjaki šklopočejo, ali v »Rouet d’ Omphale«, kjer slišimo krasno melodijo vrtenja kolovrata, ali »Le Dčluge«, kjer orkester nepopisno imitira padanje deži**. Znamenit je v tej zadnji kompoziciji »Prčlude« za solo vijolino s spremlje-vanjem orkestra; s tem solom je zado-bil goslač Jacques Thibaud svojo svetovno slavo. Svojim delom je jemal Saint-Saens snov iz zgodovine (Etienne Marcel, Henry VIII. in Les Barbares) in iz sv. pisma (opera Samson in Dalila). Dalje je uglasbil komorna dela, sonate, koncerte, oratorije in simfonije. Ena izmed k njegovih najboljših kompozicij je A mol koncert za čelo. Saint-Saens je bil briljanten virtuoz na klavirju in orgijah, kapelnik .pisatelj, pesnik, duhovit govornik in tudi astronom (Flam-marion je bil njegov prijatelj). Beethoven (rojen 16. decembra 1770. leta v Bonu, umrl 26. marca 1827. 1. na Dunaju) je posvetil svoj kvartet op. 59 ruskemu poslaniku in umetnostnemu mecenu grofu Razumevskemu. Zadnji stavek istega kvarteta št. 3, ki Je bil komponiran 1. 1806. je fuga, ki jo proizvaja na koncertu celoten godalni orkester. Fugo intonira vijola tajinstveno šepetajoče, potem povzamejo isto temo v nadaljni izpeljavi drugi glasovi (II. vijolina, Čelo, in L vijolina). Neprestano brni ln šumi v orkestru zdaj v objestnem hihitanju zdaj v grozečem žuga-nju. V tem humorlu l®?.i duhovit dovtip. Beethoven je s tem dokazal, da zna tudi v humorju Izražati najglobljo resnost Fuga narašča in poslušalcu se zdi, da Je to zvočno stopnjevanje brezmejno. Prvi naglo žuboreči temi se pridruži v krepkih pol taktih se gibajoča protitema;; skladba se širi v vedno večjih krogih, Hipoma neposredno pred viškom razvoj rezko zastane, začetna tema se po-, novi in fuga se še enkrat povspne da mogočnega zadnjega stopnjevanja, ki vkljub živahni temperamentnosti sledi strogi klasični formi. Vladimir Reblkov, (rojen 1'. junija 1866 v Krasnojarskem) je študiral na moskovskem kons., pozneje v Berlinu, Pred svetovno vojno je živel na Dunaju, med vojno je umrl. Njegova dela* zlasti klavirska so zelo zanimiva, V ljubljanskem gledališču se je pod vodi, stvom Talicha vprizorila njegova opera »Jelka« z velikim uspehom. Suita, ki jo proizvaja orkestralno društvo; »Jesenski listi« je polna občutenja in nam čudovito lepo slika jesensko »štimun-go«, ko prične odpadati velo listje raz drevja. Zlasti lep je solo v čelih v V« stavku. stran a' ■ i ■■■»; flena. —- Telefonski naročniki. Ja bi prosili premestitve telefona iz delavnica, trgovine, pisarne itd, v privatno stanovanje, v istem poslopja, plačajo prav tako poprej odrejeno naročnino. Ako pa ie stanovanje v dragem poslopja se poprej plačana (višja) pristojbina ne vrača. Prenos telefona z ene osebe na go se more izvršiti samo v slučaju rodbinskega nasledstva. Vsaka druga 52-prememba v osebah naročnikov® se smatra za novo Inštalacijo. Prenos in uveljavljenje pravic industrijske lastnine, podeljenih y bivši 'Avstriji in Ogrski. Dne 28. marca 1.1. je stopil v veljavo »Zakon o zaščiti industrijske svojine« od 17. februara 1922, ki vsebuje v svojem § 162 sledeče določbe: »Svaki, koji je ma na kom delu naše države uživao koje pravo industrijske svojine onoga dana, kada je stupila u važnost Uredba o zaštiti industrijsko svojine od 15. novembra 1920. (t. j. 27. nov. 1920), a želi da mu se to pravo zaštiti i dalje za ostalo vre-016 P° Propisima ovog zakona na teritoriji, na kojoj je do toga dana važilo, mora isto pravo prijaviti kod Uprave za zaštitu industrijske svojine najdalje do 31. jula 1922. ccdine. Ako se ta prijava do označenog roka ne učini, to če pravo prestati da važi. Na izrično trr.ženje molioca Uprava mu može odobriti rasprostiranje važnosti njegovog prava na celoj teritoriji Kraljevine ža ostalo vreme trajanja.« Iz teh določil s’edi, da izgube patenti, vzorci, modeli in znamke, ki so bili Podeljeni, oziroma registrirani v bivši Avstriji in Ogrski pred 28- oktobrom 191$, svojo veljavnost r w& Kraljevini 2 31 julijem 192B, ako iflb, njihovi lastniki (sami ali po zastopniku, to je po patentnem odvetniku ali patentnem inže-njerju) do tega dne ne prijavijo Upravi za zaštitu industrijske svojine v Beo-oradu s prošnjo, da jim ta Uprava prizna veljavnost še za ostalo dobo njihovega trajanja (pri patentih 15 let od začetka trajanja dotičnega avstrijskega, oziroma ogrskega patenta, pri vzorcih in modelih 10 let od začetka trajanja avstrijskega, oziroma ogrskega vzorca ali modela; zri znamkah je tra-janje neomejeno). Brez prijave pri Upravi za zaštitu industrijske svojine velja v Avstriji ali Ogrski zadobljena pravica industrijske lastnine samo na bivšem avstrijskem, oziroma ogrskem ozemlju, in tudi tam prestane z dnem 31. julija 1922. Na lastnikovo prošnjo pa more Uprava za zaštitu industrijske svojine uveljaviti to pravico na celem ozemlju naše kraljevine. Prijave in prošnje je treba vposlati Upravi za zaštitu industrijske svojine tako, da jih prejme ta Uprava najkasneje dne 31. julija t. 1., drugače je rok zamujen. Uprava za zaštitu industrijske svojine doslej še ni definitivno odločila, ali velja navedena določba zakona o zaštiti industrijske svojine samo za definitivno podeljene pravice industrijske lastnine (podeljene patente, registrirane vzorce, modele in znamke) ali tudi za pravice, ki so bije ob času prevrata šele prijavljene, a še ne definitivno podeljene. Dnevne vesti. — Oton V/indisckgriitz pod policijskim nadzorstvom. Zadnje čase so obmejne oblasti parkrat zasačile znanega planinskega graščaka Otona Windischgriitza, ko je po svojih uslužbencih istihotapljal v Italijo les In konje, mu zaplenile blago ter ga kaznovale z 4000 do 8000 dinarjev. Ker je »knez« nepoboljšljiv tihotapec, je sedaj stavljen pod Nadzorstvo. *Jutrov« »Oalgenhumor«. Svinčeno bzračje, ki od sobote dalje leži v Ljubljani, 10 »Jutru* skoro zaprlo sapo, da pa bi pozornost odvrnilo od sebe, blede nekaj o »Gal-genfrist« za g. Peska, češ »da so mu hoteli le v soboto teden ustaviti »Jugoslavijo«, da pa Je zdaj »Jadranska banka* mastno plačala napade na dr. 2erjava in da je s tem g. Pesek za nekaj dni reSen. Predvsem konsta-tiramo, da nismo jutrovskega kova, koder bi ge za bakšiš naročali in priobčevali napadi. iTa navada naj le ostane tam, odkoder je prišla. Ampak neko fatalno smolo pa res imajo ti naši ljubi demokrački: tako neznansko radi bi ugonobili »Jugoslavijo« in kadar je že Cisto na tem, da mirno »izdihne* pa ji de-tnokratje sami s kakšno kapitalno polomi-lado pomagajo spet na noge! — Čisto resno pa povemo tole: iz malih neznatnih počet-*°v — skoro iz nič —• smo ustvarili y raz-tteroma kratki dobi solidno podjetje — moderno, veliko tiskamo, povečali in razširili »st, kakor nasprotniki svojega vkljub vladni inoči in bančnim zvezam ter vkljub razpisom nagrad, kakršne so sicer običajne pri cirku-6kih box-matchih niso mogli, ustvarili smo knjigarno in knjižno založbo, ki je izdala v še ne treh letih nad 60 knjig, brošur in pesmaric ter vrši odlično kulturno delo in uživa prvovrsten sloves tako pri publiki kakor pri kulturnih delavcih — vse to smo ustvarjali v silno težldh razmerah, ko so nam baš napredni demokratje kakor divji metali polena pod noge — in kar nič ne tajimo, da smo delali tudi s kreditom. A ta kredit Še dolgo ni tak, da bi nam mogel »zadrgniti Vrat«, ta kredit je več kot zadostno zavarovan in mi ta kredit pošteno plačujemo in vračamo, Mi nismo imeli in nimamo za sabo bank, »ki kažejo« po izjavi g. dr. Žerjava, »veliko razumevanje za politične svrhe »» žrtvujejo v ta namen znatne vsote«.. V takem slučaju bi tudi mi lahko prodajali še danes list po 1 krono številko in za 10 kros na mesec! Tako ga moramo pa po 60 kron, ker moramo vse stroške plačevati sami. In plačujemo jih pošteno iz svojega, ne pa lz kakšnih svinčenih proa igandnih in vseučiliščih fondov. — Proč od Solnograda. Od 12. stoletja naprej je bila lavantinska škofija podrejena solnograškl nadškofiji ter je solnograškl Skof Imenoval lavantinske škofe. Sedaj je Vatikan sporočil naši vladi, da je lavantinsko škofijo izločil iz jurisdikcije solnogra-ške nadškofije ter jo podredil direktno Vatikanu. Bodoči lavantinski škof bo torej imenovan iz Rima sporazumno z našo Vlado. — Geografi ljubljanske univerze z več K. profesorjev so imeli 28. t. m. poučno ekskurzijo na Cerkniško jezero, ki je eno najlepših kraških pojavov. Pri tej priliki se je cerkniško županstvo izkazalo zelo gostoljubno in nam šlo v vsakem oziru na roko. Zato se mu na tem mestu v Imenu g. profesorjev in geografov najlskreneje zahvaljujemo. — Prva mošeja na Hrvatskem. Zagrebški meščani so uvedli akcijo, da se zgradi v Zagrebu mošeja. Na moharnedane je napravilo to najboljši vtisk. — Za spomenik vok. ministru Miloradu Oraškoviču je dovolil ministrski svet 150.000 Din. Spomenik se najbrž postavi v Delnicah, kjer se je izvršil atentat. Za naše profesorje pa ni denarja in ne za poduradnike in sluge. — Pristojbina na ribarske knjižice na Kranjskem se je zvišala na 50 K poleg kol-kovlne po 2 K. — Ačimovičeva afera. Nedavno je bil v Ljubljani odposlanec finančnega ministrstva g. Nikolajevič, da vodi preiskavo v aferi Sefa tuk. carinarnice g. Ačimoviča. Cela zadeva je bila že pri tukajšnjem deželnem sodišču. Odposlanec ministrstva se Je torej obrnil na sodišče, da mu dovoli vpogled v akte. Ker pa je bilo sodišče obveščeno o razmerju odposlanca z obtoženim Ačimovičem, mu ni dovolilo vpogleda. G. Nikolajevič se je vsled tega ves razkačen vrnil v Beograd ter predlagal, naj finančno ministrstvo preko ministrstva pravd® zahteva od ljubljanskega Oaialnezsi sodišča odstop aktov. Kor i« bil takrat finančni minister Kumanudi v Geno- vi ter ga je zastopal minister za šume in rude g. Rafajlcvič, ki je kutn obtoženemu Ačimoviču, se je spletka seve posrečila. Deželno sodišče, ki je začelo voditi preiskavo nepristransko brez ozirov na visoke zveze obtoženca, je moralo na ukaz ministrstva pravde preiskavo prekiniti ter akte poslati ministrstvu. Med tem je dobil obtoženi trikrat po 10 dni dopusta, da je mogel v Beogradu vse pripraviti. Ker je bil prepričan, da se bo zanj vse dobro izteklo (potom abolicije) se je vrnil v Ljubljano, toda ko se je tu prepričal, da Ljubljana ni Beqgrad, je zaprosil za upokojenje ter priložil tri zdravniška spričevala. Prepričani smo, da to pot ne bo protekcija zmagala nad zakonom in pravico. Govori se tudi o nekem pismu, ki se je našlo pri Ačimovičev! hišni preiskavi in katero pismo kompromitira finančno ministrstvo in odposlanca Nikolajeviča. — Zakaj lažete? »Slov. Narod« in »Jutro« poročata, da se je izrekla poslancu g. Reisnerju v nedeljo na občnem zboru O. Z. soglasna zahvala. Bil sem navzoč in ugotoviti moram, da sta poročili o tej »soglasni« zahvali grda laž. Zastopniki neuradniških skupin so oddali 36 glasov za g. Roštana in vsi ti niso glasovali za zahvalo. Proti zahvalnemu predlogu sta se oglasila dva govornika, ki pa nista dobila besede in g. Lilleg se ni upal dati predloga na glasovanje za one, ki so hoteli glasovati proti, ker se je pač prepričal, da vkljub njegovemu lokavemu govoru ostanejo značajni in niso pri volji, da bi pljuvali v lastno skledo. — Resnicoljub. — Smrt pod lokomotivo. Pretečeno nedeljo je na progi Zagreb—Stanjevac prišel po nesreči pod lokomotivo brzovlaka stavbni poslovodja Josip Kavčič. Lokomotiva ga je popolnoma zmečkala. — Nesreča brez človeških žrtev se je pripetila pretečeni četrtek na progi Zidani most—Sevnica. Trčila sta skupaj dva tovorna vlaka, vsled česar se je pokvarilo več vagonov. Človeških žrtev ni bilo. Uubilana. = O. Matej Hubad, ravnatelj konzerva-torija v Ljubljani, je z ukazom ministrskega sveta Imenovan za upravnika narodnega gledališča v Ljubljani v IV. čin. razredu. = Za profesorja na ženskem učiteljišču v Ljubljani je imenovan g. dr. Al. Merhar (Silvin Sardenko). =*> Odlikovanje zasluženega industrialca. Gospod pokrajinski namestnik minister I. Hribar je odlikoval včeraj pred občnim zborom Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani v navzočnosti upravnega in nadzorstvenega sveta, ter delničarjev velezaslu-ženega industrijca gospoda Avgusta Zabka>-ja z redom Sv. Save. V svojem govoru na slavljenca je povdarjal gospod minister zasluge gospoda Žabkarja za povzdigo slovenske industrije in z Iskrenimi besedami čestital možu, ki se je z neumornim delom in izvanredno vztrajnostjo povspel iz skromnih razmer do industrijalca in podpredsednika upravnega sveta Strojnih tovarn in livarn. = Samovolja! Kakor čujemo, hoče vodstvo cestne električne železnice v Ljubljani, ignorirali sklep bivšega občinskega sveta, da se imajo na podlagi povišanih voznih tarffov izplačati poviški uslužbencem dne 1. junija naknadno od 1. aprila. Čudno, da si upa družba, ki stoji pod sekvestrom in ki obratuje na teritoriju in ki je last mestne občine ignorirati sklepe mestne občine, ki gredo v korist uslužbencem cestne železnice^ ni pa ta družba ignorirala sklepa da se tarifi zvišajo. Merodajne činitelje opozarjamo pravočasno, da družbo temeljito poduči, da naj ne izrablja razpust občinskega sveta v svoje samo-pašne namene in v škodo itak slabo plačanih uslužbencev. Prišel pa bo še čas, ko bodo zahtevali obračuna, oni katerih sklepi se hočejo Ignorirati. Takrat tudi propade trmoglavost ravnatelja Tomana, ki jo danes ščiti pod demokratskim nasiljem. Pika. = *Narctsni dan«. »Gosposvetski Zvon« nanovo opozarja vse rodoljube na »NarcisnI dan«, ki ga priredi to društvo na oba bin-koštna praznika. »Odpri srce, odpri roke«, za naše zasužnjene koroške brate! Vsak dinar je dobrodošel. Vsi na pomoč naši tužm Koroški! = Na/den voziček. Delavec Franc Zonta je našel v Trubarjevi ulici samoročni voziček, ki je bil ukraden pred tremi meseci GcsocdarskS Zvest« * Od vloma na GoapoavetaM cesti it. 4 ut je posKašio včeraj isslefiiti črn iu&sisi. plaii Vjpssilac g& je prodal £a ntal«ako*tn® vsoto 3» Ljubljanski cesti 2% kjer Je ponujal tudi ostale ukradene stvari Pa opisu vseli, ki so ga videli je tat srednje velikosti, čokat, Zelo slabo oblečen, pegast, rjavih las in kratkih brk, žuljavih iok, govori nemško s slabo izgovarjavo glasnika r. Opis se krije z vnaniostjo znanega tatu, ki mu je policija že na sledu. Ukradene stvari je prodajal v okolici Zeiene jame. Za izsleditev nadaljnih predmetov je razpisana nagrada 4500 kron. = Zanimiva Ukopnina. Pri kopanju novih temeljev za Muhlelsnovim poslopjem na Dunajski cesti so pretečeni teden Izkopali delavci kamenito 1 m 72 cm dolgo in pol metra široko krsto, v kateri se je nahajalo človeško okostje. = Pogrešan kopalec, Marija Zorman na Glincah javlja, da se Je šel njen podnajemnik, mehanik Ivan Bernot dne 27. maja kopat in da se še do sedaj ni vrnil. Opravičen je sum, da je to že druga letošnja žrtev kopanja v Savi. = Nesreča. Hlapcu Josipu Lajovicu iz Sp. Šiške 36 sta se splašila dva konja in sta dirjala z vozom po Dunajski cesti proti mestu Med dirom sta trčila v dvokolesni ročni voziček. Pri sunku se je voz prekucnil, eden konj pa se je močno poškodoval na obeh prednjih nogah. Konja sta last mestnega tesarskega mojstra Ivana Zakotnika. Kolikor je sedaj dognano, ne zadene hlapca ni-kaka krivda. = Ukradeno kolo. Uradnemu slugi Mateju Igliču je bilo ukradeno iz neke veže v kateri je pustil kolo samo par minut, koio znamke »Puch« št. 61660, vredno 4800 kron. — Okraden orožmk. Orožniškemu pod-narednlku na orož. šoli na Fužinah, Ivanu Dobrovskemu je ukradel neznan tat za 2800 kron obleke in perila. = Porotne obravnave. Letošnjo drugo porotno zasedanje se otvori dne 6. junija, to je v torek po Binkoštih. Ta dan se vršita dve obravnavi m sicer proti Jožetu Hafnerju radi posilstva in Rudolfu Skorja radi ropa. V sredo 7. junija sta zopet dve obravna- vi in scer proti Francetu Bregarju radi tatvine in Mariji Globočnikovi radi goljufije. — Dne 8. junija porotne obravnave radi kraljeve poroke izostanejo. — V petek, 9. junija se vrši obravnava proti Andreju Pelanu zaradi roparskega umora. V soboto 10. jun. sta zopet dve obravnavi in sicer proti Milanu Matjašiču In Aleksu Toskanoviču zaradi zlorabe uradne oblasti in proti Francu Vidmarju zaradi uboia. V pondeljek dne 12. junija proti Petru Zupančiču in Antonu Poznlku zaradi tatvine (Novomeški slučaj) In v torek dne 13. junija proti Andreju Pajk zaradi uboja. Te obravnave so razpisane do sedaj, morebitne dodatke ali premembe javimo rvavo-časno. Mcrtai rodovca j« zdaj dobro preskrbljen t vodo, Ako bo pa to vreme še dalje trajalo, ni gotovo, da bo vedno dovolj vode. Zategadelj bi bilo dobro, da bi ie zdaj napravili vodovodni organi strogo revizijo vodnih pip, ker jih ?e mnogo tako pokvarjenih, da voda neprenehoma uhaja. Popraviti jih noče nobeden, ker noče nobeden poravnati računa. Ker so stranke oz. gospodarji v tem oziru malomarni, naj poskrbi vodovodna uprava' za red, da ne bo pre-kasno Cene sladkorju so se malo znižale ter stane sladkor v kockah po 66 K kg, kristalni sladkor pa 58 K kg, — Jajca se dobe po 5 K. meso je po 60 K. Crešnje so po 40 K kg. Hnrlber. Narodno želzničarsko glasbeno društvo »Drava* priredi v četrtek 1. junija 1922 v Goetzovi dvorani ljudski koncert. Nastopijo društveni moški in mešani zbor, solista g. A. Živko in g. M. Čepič, pomnoženi društveni orkester. Iz prijaznosti sodelujeta eper na pevka gdč. Mezgečeva in učiteljica »Glasbene Matice« gdč Hegedušičeva. Zborovodja g. Vlado Premrou, kapelnik g. Tonče Skačej. Vsestransko zanimivi in bogati spored proizvajajo orkester, moški in mešan! zbor ter solisti. Iz »Vrta« g. Džamonjie so poslali pred kratkim cel vagon raznih lepotičnih rastlin, orhidej i. dr. cvetlic za okras kraljevega dvora v Beogradu. Dvorski vrtnar je prišel osebno izbrat in nakupit semkaj dotične rastline fn jih ekspedirat v Beograd. V Beogradu In tudi v Zagrebu vedo za to vrtnarsko podjetje, na Bledu pa ne, kjer so naročili In dobili iz Avstr'je lepotična drevesa za bivšo Windlschgrfitzovo vilo, katero so mislili takrat pokloniti našemu kralju kot poročni dar, katero pa je sedaj naš kralj kupil lz lastnih sredstev. Dotične rastline pa bi menda dobili tudi v Ljubljani in ne samo v Avstriji. Falska elektrarna pojasutije, da je bila »vls maior« kriva motenja v obratu mestnega omrežja. Po dolgotrajnem merjenju so dognali 25. maja zjutraj, da leži napaka v kabljevl progi od Grajskega trga do Scher-baumovega dvorišča, katera je nastala radi prebitja kablja. S takojšnjim kopanjem In popravljanjem so dosegli, da je elektrovod zopet začel obratovati ob 5. url zjutraj. Naznanjajo tudi. da se v kratkem napravi še drug prehod čez Dravo, s čemer bo dana možnost mesto napajati s tokom od dveh strani in ostane v slučaju motenja le majhen del omrežja brez toka. Dobro bi bilo to v interesu javnosti in posameznikov, posebno industrijskih in javnih podjetij. — Pri tej priliki bi ponovno opomnil, da je dovolj čudno, da se ne ustanovi tramvajsko društvo za zgradbo tako potrebne in sigurno doblčkanosne cestne železnice v Mariboru. Ako bi imeli kje drugje toliko električnega toka na razpolago, bi ga gotovo znali drugače izkoristiti, kakor pa v Mariboru. Celje. Slabi časi so nastopili za Slovence odkar vlada »nepristranski« rdeči župan v Mariboru. Povsod so favorizirani Nemci, Slovenci pa zapostavljeni. Na magistratu imajo glavno besedo Nemci, in nemčurjl. Poročali ste že, kako je prvega maja g. župan zatajil iz strankarskih ozirov svoje slovensko pokolenje. Tako ne pojde naprej, g. župan. Pride dan obračuna, kakor si ga ne morete predočiti. Trgovski grenili so spravili na občnem zboru 27. maja demokrati popolnoma v oblast demokratske klike, čeravno je bila sestavljena že nekaka kompromisna lista, katero so pa demokrati na volitvenl dan zatajili. Vrgli so celo iz gremijskega odbora stare slovenske korenine Berdajsa in Sepe-ca. — Posledice ne izostanejo. Razstava v korist PTL. Tovarna »Kristal« razstavi v korist »Protituberkulozni ligi« svoje za zagrebški velesejm namenjene steklene izdelke v »Kazini« od 30. maja do 3. junija t. 1. in sicer vsak dan od 9. do 12. uri dop. in od 15. do 18. ure popoldne. Vstopnina 1 Din., od 20. do 21. ure zvečer vstopnina 2 Din. Razstavljeni umetniški proizvodi so edini te vrste v Jugoslaviji. Nesreča. V petek popoldne je pri čiščenju pogorišča Franzov. mlina padel težak, 4 m dolg kos železa 42 letnemu delavcu ranču Zorkotu na glavo ter mu razbil črepinjo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je med operacijo umrl. Mestno kopališče bo vse dni tega tedna od srede naprej odprto. Nedeljska dirka na Teznu je bila zelo dobro obiskana. Videlo se je lepe eksem-plare konj, kočij in elegantnega sveta. Zmagovalca sta bila g. Filipič iz Maribora In Filipič iz Stare nove vasi. Celie. Nadaljevanje seje celjskega občinskega sveta. 26. maja se je nadaljevala seja občinskega sveta, v kateri se Je nadaljeval dnevni red zadnje seje. Za obrtni in tržni odsek je poročal odbornik Janič. Povišajo se pristojbine v klavnici od 60 v na 1 K. Obnovi se prvotni sklep, uvažati v mesto zaklano živino. Odklonjo se razne prošnje za stojnice ih ena za gostilničarsko koncesijo. Občinski odbor se pridruži resolucijam, ki jih je sprejel ljubljanski obč. svet glede izvoza živil in pobijanja draginje. — Odklonijo se nekatere prošnje maglstratnih uslužbencev za povišanje plač. Odkloni se istotako prošnja magistratnih uradnikov, da bi se uvedla na magistratu nepretrgana služba od 7. do 14. ure. — Domovinska pravica se prizna 7 prošnjikom, enega pa se odkloni. Okrožnemu in okr. sodišču se zviša najemnina. — Javni bolnici se proda zemljišče v Benjamin Ipavčevi ulici, kjer namerava bolnica postaviti novo izolirnico. — Mestni muzej se preseli v dvorano hiše Mestne hranilnice na Krekov trg. — Tekom tega tedna se vrši proračunska seja. Volitve v pridobnlnske priredbene komisije v celjskem okrožju so se vršile ob slabi udeležbi. Izvoljena je lista, katero je postavilo Obče slov. obrtno društvo v Celju skupno s slov. trgovskim društvom. Demokratski stanovanjski najemnik! v Celju si ustanovijo novo organizacijo stanovanjskih najemnikov. Pogrešana deklica. 11 letna hčerka inštalaterja Leopolda Inkret, stanujočega na Dobrem polju, Zofija Inkret je odšla minuli petek v šolo in se ni več vrnila domov. Dekle je črnolaso, suhega obraza ter oblečeno v pepita obleko in ponošene čevlje. Kdor bi kaj vedel o otroku, naj sporoči tuk. policijskemu oddelku ali pa naravnost staršem. V sobotni številki »Jugoslavije« smo prinesli notico, v kateri pojasnjujemo zadevo straženja VVestenove tovarne. V notico se nam je vrinil stavek, da celjska policija ne straži Westenove tovarne zato, da bi ščitiia nemškega izkoriščevalca, ampak straži poslopja v drž. in delavskem interesu. Notica izgleda vsled tega stavka uradno polemično. Vodja celjskega policijskega oddelka g. dr. Senekovič priobčuje našemu dopisniku, da ne more odobravati polemične oblike dotične notice in objednem ugotavlja, da pristojbine za nadurno straženje varnostnih organov pri Westenu plačuje država iz odnosnega fonda. Nek avtomobilist je v bližini Levca v brezobzirnem dirjanju povozil neko žensko. »Naprej* je priobčil o zadevi notico in pravi, da se je to zgodilo na Ljubljanski cesti ter vehementno napada našo policijo, da ne vrši svoje dolžnosti. Dogodek se je torej izvršil v Levcu, kar ne spada več pod okoliš celjske policije in so torej vsi napadi omenjenega Usta, katere bruha v zadnjem času na našo stražo, neutemeljeni. Gospoda pri »Napreju« naj bi se preje prepričala o istinitosti takih vesti in ne delala po nepotrebnem krivice našim stražnikom, ki zelo vestno Izvršujelo svojo službo. Za dom kraljice Marii® V dnevnika z dne 25, maj* axamo> »Akclja odbora nakup Windischgraetso- ve vile se zaključuje s tem uspehom, aa se že nabrani prispevki — seveda s pnvolje-njem vsakega posameznega darovalca ■«*» porabijo v narodne svrhe«, — Najkoristnejša, najlepša In najplemenitejša narodna »vj* pa je zgraditev velikega, modernega »De?* jega in materinskega doma* v Ljubljani, i a dom hoče pokloniti ženstvo v imenu državljanov vse Slovenije kralju In kraljici kot poročni dar. Postane naj zatočišče in ognjišče osiroteli, zapuščeni in zanemarjeni dec* in njenim materam brez ozira na karkoli. Dobrodelnost ne sme poznati politi« In n«E narodnosti. Pomagati hočemo vsem državljanom, ki so v sili. Zenstvo v Sloveniji je prvo In že davno uganio želje plemenitega našega kralja, namreč, naj bodo svatbena darila dobrodelna tn narodu občekoristna. Le taka darila so resnično kraljevska. Zato se obračamo do vseh onih, ki so z* oddali ali namenili kak prispevek za poročni dar: Darujte ta prispevek za *Dom kralji* ce Marije!« Uverjene smo, da se bosta naš kralj ni kraljica z radostjo v srcih vozila mimo »Dečjega in materinskega doma« na SV0| grad na oddih, da bosta vedela hvalo In priznanje onim, ki so sodelovali pri zgraditvi te prepotrebne socialne naprave. »Narodni žen. Savez SHS«, slov. dal* mul S©k®8sSvo. Poročno darilo kralju ptujskega okraja je bilo natovorjeno v poseben vagon ter odposlano v Beograd. Vagon ie odpeljal popoldanski osebni vlak. Poleg darila — skupine 5 umetniško Izdelanih sodov z lastnim podstavkom, vse iz hrastovega lesa, ene haložke male hišice, se je odposlala tudi večja množina vina, tvrdka Fr. ČuČek et komp. pa pol vagona najboljšega šampanjca. Celotno pošiljatev spremlja poseben sremljevalec In vodja okr. glavarstva, ki bo vse to izročil na pristojnem mestu. Omenjeno umetniško skupino 5 sodov različne velikost! je naredila domača tvrdka Ivan Stende. .Plastično rezlanje na zunanji strani dna sodov in robov so dovršili domači mojstri iz Maribora in eden Haložan samouk tekom 2 mesecev. Slika v sredini teh del so dovršene tudi od domačih umetnikov, ki predstavljajo razne kraje ptujskega okraja. Prvoten tozadevni načrt, katerega Je naredil umetnik sam, je predstavljal lepo složno zaokroženo skupino. Poznejše spremembe, ki so nastale — kakor se zatrjuje — na pritisk g. dr. P., niso posrečene. Povsem ponesrečena oa Je temnordeča temeljna barva, s katero je pobarvana cela skupina. Vrhu tega ima ta barva znano slabo lastnost, da prehitro oksidira. Predlog umetnika samega, poglobiti naravno hrastovo bolj sivo barvo, ki bi dala skupini nekak starinski odsev, je bil pravilnejši. Barva sama je svetlejša, bolj naravna, tako bi prišlo vsako delo do izraza. Ta dar kralju je bil razstavljen v dvorani društvenega doma. Udeležba — razen šolske m!a :Y Poslano.* z ozirom na poročilo, Id ga Je prinesel cen^ ^st 0 Izjavah g. Kamenarovlča na, občnem zboru Jadranske banke, v kolikor se te tičejo moje osebe, mi je čast sporočiti Vam. da ml je za sedaj nemogoče kot državnemu uradniku podajati stvarne izjave na obdolžitve gosp. Kamenarovlča, ker te stoj« v zvezi z zadevo, ki tvori predmet sužbene-ga postopka od strani ministrstva za soft politiko. Glede korakov v obrambo svoj« Sastl proti lažnjivim klevetam. in Izmišljenim ob-dolžitvam g. Kamenarovlča pričakujem i« navodil svoje predpostavljene oblasti, na moje tozadevno službeno poročilo. Beležim z odi. spoštovanjem Dr. Druikovifi. * Za »Poslano« odgovarja uredništvo 1» X kolikor določa zakon. C. N. in A. M. WiUiamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) »Mislila sem, da me prideš pogledat, kako sem oblečena,« je delala mirno. »Ali si pozabil?« Narnestu odgovora je Roger strmel. Odmeknil se je v sredino sobe ter pustil Beverley zapreti vrata. S smehljajem na obrazu je stala pred njim; toda če bi si bil dobro ogledal ta smehljaj, bi bil videl, da je žalosten. »Kakšna se ti zdim?« je vprašala, ko ni rekel ničesar. »Upam, da nisj razočaran?« »Ti biseri so ponarejeni!« ji je zalučil v obraz. Rdeč val je udaril soprogi v lice. Dobro je razumela, kaj Roger misli; toda čutila se je močnejšo od njega. iVse muke naj bi bile zaman? Zdaj naj bi se dala potreti? O ne! »Kaj hočeš reči?« je vprašala s trdnim pogledom in ponosno dvignjeno glavo. »Mislila si, da ne vem, pa sem vedel od prvega hipa. Slučaj mi je odkril! Dva dolga tedna sem čakal dne, ko mi priznaš resnico. To pa, kar si storila zdaj, je strahopetnost! Njeno lice je bilo bledo kakor slonova kost. »Se li spoznaš na bisere,« je vprašala hladno. »Da,« je dejal. Snela si je ogrlje izza vratu In mu ga vrgla v roke. »Oglej si jih dobro in reci na svojo vest, ali so tisti, ki si mi jih dal, ali so ponarejeni.« Jedva vedoč, kaj dela, je stopil k mizi, na kateri je stala nočna električna svetilka. Beverley ga je opazovala nepremično. Njen obraz ni Izražal nikakega razburjenja. Čez hip Je Roger izpregovoril. »Ti biseri so pristni,« je dejal. »In po nekaterih znakih sodim z gotovostjo, da so res cesaričini, ki sem jih kupil zate. Ako tni daš besedo, da jih nisi od trenot-ka» ko sem jih položil v tvoje roke, do te nocojšnje ure za hip prepustila Justinu 0,Reillyju, kakor sem te dolžil v svojem srcu, sem te pripravljen na kolenih in iz dna duše prositi odpuščanja. Izpovedati se ti hočem vsega — kakor sem jaz pričakoval, da se izpoveš ti meni.« »St! Nekdo je pri vratih!« ga je prekinila Beverley. Trkala je Leontina. »Ali bi mada-me izvolila stopiti malce na mo-stovž?« je vprašala s praga. Nato se je odmaknila in izpregovorila šele, ko je prišla gospa za njo ter zaprla vrata. ■ »Madame naj mi oprosti, da jo motim,« se je opravičila, »toda nisem se upala odlašati. Gospodična Blackburneova — ako sem si prav zapomnila njeno ime — se je že hotela vrniti v mesto, ko se je spom- »Stephen je bil moj brat,« je povzela ona, »edina duša, ki mi je ostala po očetovi smrti. Matere se ne spominjam. Bila je hči visoke ruske rodbine, ki je morala iz političnih vzrokov vsa, do zadnjega člana, v sibirsko pregnanstvo. Šestnajst let ji je bilo takrat; moj oče jo je rešil jet-ništva s tem, da jo je poročil. Po nji so me krstili Olgo. Toda na poti iz Albuquerqua sem morala zatajiti svoje ime, ker bi me bilo izdalo. Ste-phen in jaz sva se pisala Bevan, kakor se je pisal tudi oče, ko je bival na Ruskem; njegovo pravo ime pa je bilo Beverley. To ime sem si izbrala, da sem se skrila zanj na tisti usodni vožnji. In ker sem ti rekla na tvoje prvo vprašanje, da se pišem Beverley Whiteova, sem morala ostati Beverley — tudi zate, do današnjega dne.« oblastveno poverjeai tiavbnl inženir UOBLSflim Hitlerjeva ulica Sevifk* 5. SpecSJeb stavbeno podj«Kj“ betonske, ialezobctosr 3A vodn* zgradbe. 1 izraba vodnih siL Zaiolia Jnm Mame" je izdala lične razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra 1. z zaročenko Nj. Vis, n. bodočo kraljico Marioio. Cena komada 1*— Din v nadrobni prodaji. Preprodajalci imajo 25% popusta. Naročajo se pri „Zvezm knjigarni44, Ljubljana, Marijin trg 8, proti povzetju ali pa če se pošlje denar v naprej. Dobra žena in mati ima vedno koliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega »Elsafluida« pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrpta, rok, nog in celega telesa, kot kos-metikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje, 3 dvoj-nate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja Elzatrg 357, Hrvaško. STROJNIK in gaterist se sprejmeta takoj v tovarpb in parno žago. Pogoji: it* urjen strokovnjak a dob-rimi izpričevali in brc* otrok. Pismene ponudbe na d. z o. z. »Zora«, Črn oj melj.____________________ SS.UZBE: IŠČEM TRGOV Si liGA POSLOVODJO za po Jo podružnico, za večji kraj. Oni, ki mi zamore položiti takoj kavcije najmanj 75.000 Din. pod zelo ugodnjml pogoji. Kje, pove upravništvo tega lista.____________ 951 VEČ ČEVLJARSKIH PO~-MOČNIKOV sprejmem takoj. Franc šifrer, čevljar, Skofjaloka- 949 ZASTOPNIKA, zanesljivega in pridnega išče tovarna hranil za Ljubljano in okolico. Dober repre-sentant od 28—40 let. Natančne poizvedbe pod »Agi-len« na upravo lista. 945 ŠOFERJA za tovornt Saurer auto, treznega, zanesljivega, sprejme ptc-mogokop. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na premogokop Ključarov-ci pri Ormožu, Štajersko. KLEPARSKEGA POMCČ-N1KA se sprejme v trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Alojz Korče, klepar. Cerknica. 937 PS2©m? A: 200 do 300 kg dobrega krompirja po 6 kroti. Več st* poizve na Bleiwelsovi cesti štev. 14._____________933 10 HP PARNA LOKOMO-BILA Wolf, autogenski varilni aparat, hidravlična stiskalnica za izdelavo cementnega tlaka, stroj za izdelavo cementne zidne opeke, vrtalni stroj, vzvodne škarje za pločevino, lesene jat-menlce, Bogdan Oblak, Logatec.________________930 MOŠKO KOLO. Poizve se: Malavas št. 32, p. Ježica pri Ljubljani. 947 BENCINMOTOR, 4 do 6 PH popolnoma nov, brez napake iz tovarne Ježek, Blapsko, sodovičarski »troj, na peresih in kočija. Lovro Rogelj, Vrhnika._____93-f 3 VELIKI SODI od 35-30 hi in 4 kadi po 25 hi, porabne tudi za usnjarje. Radi pomanjkanja prostora, Naslov v upravi 1. 946 razno HIŠO z gostilniško koncesijo kupim ali vzamem gostilno pod ugodnimi pogoji v najem v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod .»Gostilniška koncesija« na upravo lista. 952 PENZIJA GRINTOVEC, grad Preddvor. — Krasna solnčna lega. Na vznožju Alp. Izvrstna oskrba. Cena 160 K za hrano in sobo. V Depandanci »Zarja«, grad Cešcnjce. Cena samo 120 K za hrano in sobo. Priglasitev na Penzijo Grintovec, pošta Tupalče pri Kranju. ______________________9il Rasno perilo za dame, gospoda in deco priporoča tvrdka Liubljsna, Mestni trs St 10. OrtiSs, SI3R MiisMffl, kakor drage pralne obleks pere :a SKtlolitafOM IReich, Kjubijana. - Sprejemališče: Setenbugova ut. 5. Podružnice : Maribor, Zagreb. Ro-ievje, Novo mesto. PsIDnUlf zajamčeno pravi Milili ^ H“ Zaloga pri krovcu Fr.Fujantt Ljubljana, Ilovica 48. Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno 1. 1896 vsakovrstne, bodisi v gozdu ali postavljene na vagon kw-'ptm proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »ADRIA" na An- zav. Drago deseljalc a Irug. Ljubljana. Sodna ul. 5. •■i------------->--------------- POSTOJNA, Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Spesljelna odprema živil In zaklane živine v kateri* koH kraj. šaije postom; IlEiltill lin psiLft. ; ta? sli tki#M. Mucki ^'r 1 Ig pQ Bli 15, Ca]ifQ nmsis lKs po M. od 5 kg gore. kakor tudi vse vrste lesenih sodov za vino, pivo, mošt, mineralno olje itd novi lil Mii M Tovaraa soduv m a mi imm ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA - MARIJIN TR«3 8 »MORANA" temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. «§> Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst, &»tMMMI