Naslov — Addt«M: nova doba St. Clair Av*. Cleveland, Ohio. (Tel. Henderson 3889) (NEW ERA) Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoli je lepo število, toda 25,000 bi se slišalo Še lepše! Bati URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEbNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION A3 Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. i? - ŠTEV. 36 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 4TH 1929 — SREDA, 4. SEPTEMBRA 1929 VOL. V. — LETNIK V. SLOVENSKE vesti k n ' l ----- ' a kupnih društev Welj0 rVelandu’ ki se J'e v ' l^lova^SePtembra vršil v st ' em d r u š t venem 15 ■Jvr|a udelčžila tudi dva p_ j ornika, in sicer so- Ietlse(inik !;artel' glavni pod‘ I'gaiia ■ ’ Prišel iz Wau-ph, eVln.s°brat Anton Oko-p' fftoria J1! ‘ porotnik, iz Bar-nt--° la^ ^ai’tel je prav-in na obisk sorodni- 'm’ v PL no,^0®tevilnih prijate-'j* tasia Jeand’ pa s* J’e od te-rm. nekaJ ur, da je »v, Piknik skupnih dru- 1 I Cio , * 1 Am ri^ki h° o.°VotiiJo vsa pota l^hko f ,°Vencev, bi se sko-s° svn- '*° zadn-l’e čase, ka- ' C , vrhovni zdrav-1 Skurja ’ ^ednote, kot gost fSštvo’ . ^>0Setil je tudi IfcH’e 111 nekatere svoje !'• f cin' va r^niLP0Zneje se je oglasil KS"? Mr- peter Ber-4ill f'!’iiatoi°C Se z obiska s v o-jfrS* ’ Detroitu. Mr. “ precej let zaposlen K SNPJ v Chicagu. z ;• 1 septembra je vrn^d Z,et;n*®kim vlakom v ^XfcC;*(faSlovencev ^^■Ni ^^kegana, 111., in k \y„ j^njih naselbin. ■S v'1 '^ana J***1 je bilo fffetiiW Jih -1G priš*° E a anSleško poslu-J1. daV .®^PJ, drugi so S- sl°VenS° Cleveland' *’ in 0 naselbino v .SdnjJ^ na obisk k svo 1 Stno °,m ab Prijateljem. izW Clevelandu tudi **,&*■» iz Bridge* i ’ v Cl L ennsylvanije. 1 »VisX?and vodijo vsa i^ni * Slovencev> lt' * !k ?'akai ' ze vedeli, ko- 1 »|| 'kil> Covfa,iili "*"* 0, >“7.“^ P"»etc Jože ° r< 'c *Hak-C ne 28- avgusta teden dni prej J *'f-Tirj strani zadel mr ‘lA VtnihSc * P«ako v°^®b ^°bralo tako hi Se jP ^ IJNe avgusta i2 lie k- J V Chicagu ■kr '° tr n° Pokopališče. ,,/»> •■ože'?'0 uP®Peljeno. j >>1^ 1869a,vertL kJ,e ** pa^ir 'TA ."Staj J'e slu* Lh v ° J ni mornarici, i/ V trgovski lkizS^^ot kurjač Jts ta 190^ Amerik(> tsb^i na’^neie ln sicer ' /P ?' v c,Pa se Je za 1 bi] ot klen ChlcaSU, kjer J N«kaJ ča- « ,lS a Olas Svo-=Sifllrje^1asiiQ „Je Prevzel ) V k f isA 19i6 ’ kate' i N fl upostal dnev‘ S”'' E?iii^ P. JmkNuaradndeg.s 29 LSiVien* Zad™ 9() Kit i Je vriji organiza-29 n? la Necama- u/1' NfjpVeč kandidiral aVo»» 4S >t^0Va službena tov itd' |0 t. ,u Je potekla s ^11 t'1* t ^ Poy,’ *n ^anj kot Bal''1 f,,ai et 1?' iah * testov ?a Večer 3' t toalf'-'(lar Ta iz Cleve- I l,‘« 2.Jakac’ »kado. % strani). TEDENSKI PREGLED ZVEZNI TRGOVINSKI de-partment je nedavno izdal poročilo o produkciji trdega premoga v Zedinjenih državah. Iz istega je razvidno, da se je produkcija od leta 1923 naprej skoro stalno zmanjševala. V letu 1923 se je produciralo o-kroglo 83 milijonov ton trdega premoga, v letu 1924 le 78 milijonov, v letu 1925 samo 55 milijonov, leta 1926 se je zvišalo na 75 milijonov, v letu je padlo na 71 milijonov, leta 1928 pa na 67 milijonov ton. TEDEN LETALSTVA je bi) pretečeni teden v Clevelandu, O. Iz vseh delov Zedinjenih dr žav so prihiteli zračni sokoli li velikim letalskim tekmam, ki so se pričele 24. avgusta in sr> trajale do 2. septembra. V teh dneh je bilo mesto Cleveland središče letalstva vseh Zedinjenih držav. Poleg stoterih aero-planov najrazličnejših tipov in velikosti, so imeli gledalci tudi priliko videti veliko vojaško zračno ladjo Los Angeles in tri manjše zrakoplove Goodyear družbe. Velike letalske skupščine se je udeležil tudi zračni junak Lindbergh s svojo soprogo- in materjo. Iz Detroita je prifrča) tudi Henry Ford s svojim si nom. Veliki vodljivi zrakoplov Graf Zeppelin, ki je dne 29. avgusta v New Yorku zaključi) svoj znameniti polet okoli sveča, je na svojem potu iz Los Angeles proti New Yorku tudi plul preko Clevelanda. Na letal 3kem polju je bilo istočasno okoli 50,000 ljudi, in mnogi meščani so ga videli tudi z mestnih cest, dasi je plul preko mesta malo po enajsti uri ponoči. -POTOPIL SE JE kakšnih 50 milj od San Francisca kmalu po polnoči 29. avgusta stari iz letniški parnik San Juan, na menjen v Los Angeles. V hudi megli se je zadel v tovorni parnik Dodd, ki je prevažal olje. in se je tekom petih minut potopil. Na potniškem parniku se je nahajala posadka 45 mož in 35 potnikov, ki so bili večinoma izletniki. Tovorni parnik Dodd ni dobil hudih poškodb in nekateri drugi parniki, ki so se odzvali klicom na pomoč, so nekaj ponesrečencev rešili, kljub te. mu pa se jih pogreša nad šest deset. NEMIRI V PALESTINI se še vedno nadaljujejo, in sicer v različnih delih dežele. Ponov no je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Arabci so tudi požgali neko tovarno olja v Safadi. Angleško vojaštvo ima sicer situacijo že precej dobro v rokah, toda kljub temu prihajajo v deželo še nadaljne čete vojaščine DR. ECKENER, kapitan zračne ladje, ki je v 21 dneh obkrožila svet, je bil v Wash-ingtonu gost predsednika Hooverja. Na povratku iz Wash-ingtona pa mu je še mesto Nev York priredilo svečan sprejem. Na Delavski dan je bil dr Eckener gost mesta Clevelanda Na letalskem polju, kjer so se tisti dan zaključevale letalske tekme, ga je pozdravila stoti soč glav broječa množica. NATURALIZACIJSKO POSTOPANJE MEHIŠKA VLADA je vloži la tožbo za odškodnino v znes ku 51 milijonov dolarjev proti generalu Escobarju in drugim voditeljem zadnje ustaje v Me-(Dalje na 2. strani). Naturalizacijski zakoni določajo postopanje, po katerem tujerodec postane ameriški državljan in s tem dobi iste pra vice kot tukaj rojeni državljan. Potom naturalizacije se priseljenec odreka pripadnosti s&oji prejšnji državi in sprejema pravice in dolžnosti ameriškega državljana. Ustava Združenih Držav določa le eno omejitev za naturalizirane državljane napram turodnim, namreč to. da ne smejo biti izvoljeni predsednikom oziroma podpredsed nikom Združenih Držav. V vsakem drugem pogledu so državljanske pravice popolnoma iste Državljanstvo vsebuje civilne in politične pravice. V zad njem pogledu pa veljajo nekatere omejitve za vse državljane, kajti maloletniki, jetniki, blazni, prosjaki in v nekaterih državah celo nepismeni nimajo volilne pravice, dasi so ameriški državljani. Na drugi strani, pai držav dopušča volilno pravic" tudi nedržavljanom. Troje naturalizacijskih stopenj. Edini način, po katerem inozemec mora postati ameriški državljan, je postopanje, ki je zovemo naturalizacija. Edina izjema velja za maloletne otroke, ki postanejo državljani avtomatično vsled očetove naturalizacije. Zakoni in naredbe urejujejo način in fpvmalnosti. tega postopanja. Najprej—to je prva stopnja—mora dotičnik izjaviti svoj namen, da hoče po stati ameriški državljan. Temu se navadno pravi “vzeti prvi papir.” Druga stopnja je prošnja na sodišče, da bodi dotič iliku podeljeno ameriško državljanstvo. Pogoj za to je vsaj petletno bivanje v Združenih Državah. Tretja in zadnja stopnja je zaslišanje pred sodiščem in podelitev državljanstva. Naturalizacijski z a k o n i Združenih Držav so razmeroma enostavni, pa vendarle jih mora človek natančno razumeti. ako naj uspe. Mnogi “prvi papirji” so kasneje postali neveljavni, ker prosilec ni bil ugo dil vsem zakonitim predpisom še večje število prošenj za na turalizacijo je bilo odbitih radi pogreškov pri izpolnjevanju dotičnih tiskovin za prošnjo, radi neprimernih prič in radi tega, ker prosilec ni znal odgovarjati na vprašanja izpraševa tel j a. “How to become a citizen oj the United Staten.” To je na-slow knjižice od 56 strani, ki jo je pripravil Foreign Language Information Service, 222 Fourth Ave., New York City, četrta izdaja, ki vsebuje vse zadnje spremembe v naturalizacij-skem zakonu, je bila ravnokar natiskana. Knjižica natančno tolmači vse potrebne korake za naturalizacijo, vpliv naturalizacije na družino, državljanstvo žen ir postopanje v posebnih slučajih Kot dodatek čitatelj najde več kot sto vprašanj in odgovorov, na katera kandidat za naturalizacijo mora biti pripravljen. Ta vprašanja in odgovori dajejo kandidatu pojem, kake vrste izpit ga čaka, in potem se nauči potrebnih podatkov z;> izpit. Cena knjižice je 25 centov Lahko jo dobite od večine knji-garjev, od mnogih upravništev časopisov ali od Foreign Language Information Service, 222 Fourth Ave., New York City F.L.I.S. PRIDNE PLEVICE Farmerji v Texasu in drugih delih našega jugozapada. ki se bavijo s pridelovanjem bombaža, so zadnja leta začeli “vpo-slevati” delavke, katere zelo vztrajno in poceni čistijo njihova polja nadležnega plevela. Te plevice so navadne gosi, ki I>o 15 do 18 ur na dpn capljajo med dolgimi vrstami bombaža in uničujejo plevel. ^Teh pernatih plevic ni treba nič plačati in poleg tega se še same vzdržujejo. Na bombažnih plantažah predstavlja veliko nadlogo raznovrstna trava in plevel. Farmerji pa vedo iz izkušenj, da morajo biti bombažni nasadi čisti plevela, če hočejo, da bo pridelek dober. Delavci so dragi, in kjer se enkrat vgnezdi takozvana bermudska trava, jo je skoro nemogoče! odpraviti, Pred nekaterimi leti so pričeli farmerji ponekod poskušati 7 gosmi, kot čistilkami plevela. Gosi so jako požrešne in se hranijo večinoma s travb in različno drugo zelenjavo. Ne prizanašajo niti pšenici, rži, ovsu. koruzi, zelju itd. Izmed mnogoštevilnih poljskih pridelko\ je menda bombaž edini, katerega gosi ne marajo. Trde in vlaknaste bombažne rastline sc tudi za široka in dolga gosja grla preveč. Iz tega vzroka so baš gosi zelo porabne plevice na bombažnih plantažah, kei uničijo vsako drugo »Menje, samo bombažnih rastlin se ne lo ti jo. Kmalu potem, ko so bombažne rastline posajene v ravne, dolge vrste po prostranih plan javah, spuste med nasade gosi Tam so te pernate plevice s pri dom zaposlene od začetka mar ca do avgusta, ko se začne obirati bombaž. Pet gosi opravi toliko čiščenja med bombažem kot bi mogel opraviti en človek, če bi računali za najeto moč le po dva dolarja na dan, je vredna goska dnevno 40 centov. Po leg tega se še sama preživlja, Druzega dela ni z jatami gosi. kot da se jih zvečer zapre v staje in zjutraj spusti na polje. V času med avgustom in marcem, ko za goske ni “dela” na bombažnih poljih, si svo^o vsakdanjo krmo pošteno odslu žijo z jajci in perjem. V Van Zandt countyju v vzhodnem Texasu je vposlenib 11a obširnih bombažnih plantažah oko-li 25,000 gosi. Farmerji pravijo, da bi se jim ne izplačalo pridelovati bombaža, če ne bi imeli v goseh tako dobrih in cenih plevic. Gosi so družabne ptice in navadno gagajo po poljih v rku pinah okoli 20. Zvečer jih farmerji navadno zapro v skupne staje, zjutraj pa, ko so spuščene na prosto, se zopet razdele \ običajne odseke in se lotijo dela na polju. Vsled njih porabnosti na bombažnih plantažah se je cena gosi v Texasu vzdignila od 50 centov na $1 komad. Kadai plevel posebno nagaja, plačujejo farmerji tudi po dva do larja zanje. Za plantažo sto akrov zadostuje 150 gosi, da jo vzorno čistijo plevela tudi v de ževnih letih. Ponekod v Texasu “vposlu-jejo” tudi velike jate puranov na poljih. Ti pobirajo kobilice in različne druge mrčese. Gosi pa za mrčese ne marajo in se hranijo le z zelenjavo, če ue kdaj posreči vzgojiti križance gosi in puranov, dobili bodo lastniki bombažnih nasadov pernate delavce, ki bodo brezplačno čistili njih polja mrče-sov in plevela. SLADKOST, KI TRAJA TISOČLETJA GLASOVI Z RODNE GRUDE VSAK PO SVOJE Kdo se ne spominja sladkih koreninic, katere smo z užitkom žvečili kot otroci! Sladke koreninice se imenujejo v angleščini “licorice” ali “licorice root.” Ta koreninica je petdesetkrat slajša od navadnega sladkorja, ter je bila rabljena v zdravniške in verske svrhe že v davnih časih. Starinoslovci so odkrili ob reki Tigris, blizu Bagdada, tablice, na katerih jo opisano, kako so dvorni zdravniki zdravili svoje kraljevske gospodarje s sladkimi koreninicami, sedemsto let pred Kris-tom. Indijski prerok Brahma je svojim ljudem priporočal sladke koreninice kot splošno zdravilno in lepoto povzročujo če sredstvo. Kitajci so že davno pripisovali sladkim korenini cam mnogoštevilna zdravilna svojstva. Tekom srednjega veka se je raba sladkih koreninic v Evropi neprestano širila, in za časa renesance so bile sladke koreninice zelo popularne kot “sladke medicine.” Za časa kraljice Elizabete so bile sladke koreninice zelo cenjene v Angliji, kjer so jih celo pleme nitaši gojili na svojih posestvih. Še leta 1900 je angleški zdravnik dr. George S. Keith zelo pohvalno pisal o zdravilnih svoj-stvih sladkih koreninic. Zgodovina sladkih koreninic sega daleč v najdaljšo zabeleženo zgodovino in še dalje na zaj. Ta rastlina je bila poznana in rabljena v Mezopotamiji, ki se smatra za zibel civilizacije. Egiptovski alkemisti in učeni grški zdravniki so jo poznali in cenili. V južni Evropi, v E-giptu in Turčiji prebivalstvo zelo ceni nealkoholne pijače, ki so oslajene s sladkimi koreninicami. V Ameriki se praški in ekstrakti iz sladkih koreninic porabljajo za izdelavo raznih zdravil, v sladkorčkih (licorice candy) in za osladitev tobačnih izdelkov. Okusa sladkih koreninic morda ne opazijo kadilci v navadnem tobaku, ki se rabi za pipe, v cigaretah in cigarah, ni pa neznan tistim, ki tobak žvečijo. Sladke koreninice se večinoma importirajo v Ameriko iz južne Evrope in bližnjega Vzhoda. 'Vsako sezono je tisoče kmetov in delavcev zapos lenih z izkopavanjem sladkih koreninic, vse od Madrida do Bagdada, od bregov Volge dr bregov reke Nil. španska, Italija in Grška prispevajo dober del sladkih koreninic. Isto velja za jordansko dolino v Palestini in rodovitne doline ob reki Tigris.' Ko so sladke koreninice posušene. jib producenti znosijo v gotova središča na lastnih hrb tih, na hrbtih oslov ali kamel, ali pa jih pripeljejo z volovski mi vpregami. Posebne agencije to surovo robo pokupijo, nakai se mora v velikih skladiščih do bro presušiti, predno se more stisniti v “bale” približno 300 funtov tehtajoče, katere so šele pripravne za pošiljatev do pri stanišč in preko morja. V Ameriki gredo zvežnji sladkih koreninic v tovarne, kjer jih posebni mlini zmeljejo v droben prašek, ki se potem porablja pri izdelavi raznih zdravil. Mnogo sladkih kore ninic se tudi prekuha s poseb nim procesom, da se dobi “ekstrakt.” Ta ekstrakt se posuši in zmelje v drobno moko, ki s<> porablja pri izdelavi sladkorčkov in pa pri raznih tobačnih (Dalje na 2. strani;. Dne 11. in 12. avgusta so div jale nad Gorenjsko hude lokal ne nevihte. V Šenčurju je strela udarila v velik kozolec velepo sestnika Kobasarja. Gasilci so bili hitro na mestu, a kozolca niso mogli več rešiti. Z istim jc zgorel tudi ves letošnji poljski pridelek. — V Stražišču je strela udarila v hišo sitarja Gašperja Bajžlja, ki je bila takoj v plamenih. Na pomoč so prihiteli domači gasilci in tovariši iz Bitnja, u pravi učinek je imela šele kranjska brizgalna. Plameni so hitro objeli tudi so sednjo stanovanjsko hišo tovarniškega delavca Franca Eržena in jo kmalu vpepelili. Obstojala je velika nevarnost, da o-genj uniči velik del Stražišča, ker je med nalivom vladal tudi močan veter. Vodo so črpali iz jarka, ki ga je sproti polnil naliv. To je bila še edina sreča v nesreči, ker sicer daleč naokrog ni vode. Škoda, ki jo pogorelca trpita, je velika, posebno ker sta bila zavarovana le za neznatne svote. — Na Bledu je pogorelo gospodarsko poslopje gostilničarja Josipa Ažmana. Rešili so le nekaj živine in stro jev. V Beogradu je dne 8. avgusta preminil velik dobrotnik Jugoslovanov, dr. Arhibald Reiss Z njegovo smrtjo je izgubila evropska znanost in publicistika slovitega strokovnjaka, Jugoslavija pa prijatelja, ki ga jc sočutje zaradi mučeništev srbskega življa v svetovni vojni in navdušenje za junaško armado privezalo nanjo s toliko ljubeznijo, da si je pridobil jugoslo-vensko državljanstvo. Po rodu je bil pokojnik Švicar, rojen leta 1876 v Lausanni. Promoviral je za doktorja kemije in se posvetil proučevanju znanstve nih metod v kriminalistiki. Bil e sQtrudnik mnogih francoskih, angleških, nemških in italijanskih časopisov. Njegovo poglavitno delo je “Fotografija v službi policije.” Njegova dela so prevedena v številne jezike. Za časa vojne je nepristransko opisal zverstva, ki so jih vojaki centralnih sil počenjali v Srbiji, kar je bilo za Nemčijo in njene zaveznice porazno. Kmalu po ujedinjenju je dr. Reiss organiziral tehnično policijsko službo v Beogradu, pozneje pa je postal ekspert Narodne banke ^ Beogradu. Mnogo naših slovenskih fantov in mož je za časa vojne prišlo v rusko ujetništvo in je izginila za njimi vsaka sled. Na veliko veselje svojcev se je marsikateri izmed pogrešancev po preteku mnogih let zopet javi) živ in zdrav iz oddaljenih krajev Rusije. Tako tudi Ivan Košir iz Dragomerja na Logu, ki je leta 1914. odrinil v Galicijo in se ni več vrnil. Nedavno pa se je s pismom oglasil svoji ma terl iz astrahanske gubernije ob Kaspiškem morju, kjer dela na kmetiji. Ima nekaj polja ir se bavi tudi z živinorejo. Nov vodovod v Postojni. Vodovod iz leta 1923. ne zadostuje več. Mesto bo dobilo zaradi tega v oktobru nov vodovod in bo voda napeljana iz studencev pri vasi Strane pod Nanosom Zadnje desetletje se je zgradilo v Postojni okoli 50 novih hiš Sedaj se dokončava veliko po slop,je za orožnike. Železniška postaja se razširja. V Jeruzalemu so se pod “zidom jokanja” stepli Arabci in Židje. Pii tej priliki in pri sledečih nemirih, ki so se razširili preko dežele, je bilo toliko ubitih in ranjenih, da imata obe stranki dovolj vzroka za jokanje. * Voščilo “mir ljudem na zemlji” .je staro že okoli dve tisoč let.ji. toda, po vseh znamenjih soditi, še ne pojde tako kmalu v klasje. Tam v Mandžuriji se grdo gledata preko meje in so z mrzlično naglico oborožujeta ruski medved in kitajski zmaj v Avstriji preti državljansko vojna, iz Venezuele je baš do-šlo poročilo, da so vladne čete ujele 50 rebelov in večje število generalov (doli na jugu je generalov kot trotov v čebelnem panju), Anglija pa pošilja z vlaki, vojnimi ladjami in aero plani vojaštvo v sveto deželo, da zaduši krvavo klanje med Židi in Arabci. ♦ Med ameriškimi Slovenci preti zanetiti papirnato državljansko vojno havajska slovenščina. če se to zgodi, bomo tudi mi morali poiskati kakšen “zid jokanja” in se nasloniti nanj. ❖ Tiskarski škrat mi je nedavno vzgojil iz stročjega fižola otročji fižol, česar ni bil zmožen piti slavni raHtlim>slovtH‘ Burbank. Jaz si domišljam, da razumem nekoliko botanike, toda kakšen je in kako se obnaša otročji fižol, pa res vem. škrat bo morda vedel. * V nekem zabavnem klubu so hoteli napraviti nekoliko šale s tem, da so se odborniki dogo vorili, naj predsednik govorni ka. ki bo skušal svoj govor raz tegniti v neskončnost, udari po glavi z lahkim gumijastim kla divom. Pa se je predsednik zmotil in oplazil govornika po čeladi s pravim kladivom, do se je revež zares onesvestil. Iz tega bi se tudi mi mogli kaj naučiti. Bliža se jesen in zima in s tem razne volilne kampanje, banketi, surprise parties in podobne šibe človeštva. I11 ne bi bilo napačno, če bi predsednikom in stoloravna-teljem volili take pozabljivce, ki bi po “predolgih” govornikih udrihali s pravimi kladivi. Vsekakor je boljše, da se onesvesti eden, kot da bi od dolgočasja in zdehanja počasi umirali sto teri. Zvezni detektivi so sedem let iskali sleparja, ki jc ponaredi! ček veteranskega biroja. Po sedmih letih so ga srečno našli v neki ječi v San Franciscu. Da se najde kakšnega sleparja v ječi, zato ni treba posebnih de tektivskih zmožnosti. * V nekem mestecu države Ohio je prosekutor določil, da se naj ukradena kokoš balzamira, da jo bo mogel porotnikom predložiti kot evidenco. Balzamiranje je izvršil lokalni pogrebnik. Meni se to nekoliko čudno zdi, kajti z balzamiranjem “čiken” se navadno ukvarjajo v “beauty parlors.' Iz Minnesote mi je te dni poslal prijatelj Pogorelc zabojček belih gozdnih cvetlic, ki ohranijo svojo obliko in lepoto tudi posušene. Žal, da je naše slavno uredništvo zelo nezdravo za cvetlice. Sveže cvetlice dobijo uši in grinte, posušene pa naj- .(Dalje na 2. strani) “fsoKta. Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje iz 1. strani) IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of tbe SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 36 Ne ubijajmo časa! Čas je najbolj dragocena stvar na svetu, ker izgubljenega časa ni nikoli mogoče nadomestiti. Čas ubijati je torej največja zapravljivost. Ubijamo čas, kadar ga porabljamo tako, da nikomur nič ne koristi. Ako si privoščimo ples, izlet, piknik, koncert, izprehod ali kaj podobnega, se ne more šteti za ubijanje časa, seveda, če ne pretiravamo. Razvedrila ene ali druge vrste smo po naših vsakdanjih opravilih vsi potrebni. Pošteno razvedrilo nam krepi zdravje in daljša življenje, torej v take svrhe porabljeni čas ni zapravljen. Istotako ni zavržen čas, ki ga porabljamo za odpočitek. Vsak človek si mora regularno privoščiti gotove ure spanja, da se telo odpočije in izloči strupe, katerih tekom dnevnih aktivnosti ne vtegne odstraniti. K61iko spanja potrebujemo, to nam najbolj korektno pove naš lastni sistem. Mera spanja ni za vse ljudi enaka, kakor ni količina jedi in pijače. Glede spanja bomo menda najbolje storili, Če ga telesu privoščimo toliko, kot ga običajno zahteva. Vsak ve, da je zdravo spanje za telo najboljša tonika, ter *je za istega porabljen čas naložen na dobre obresti. Včasi nam služi v koristen odpočitek kakšna urica, ko ne počnemo nič posebnega, kramljamo s prijatelji, kaj čita-mo ali se vdamo slučajnemu sanjarenju. Tudi tak oddih včasi pomiri prenapete živce in poživi odpornost telesa. Daljše ali krajše potovanje, če si moremo isto privoščiti, nam služi v razvedrilo in nam obenem širi naše duševno obzorje iri izobrazbo. ’ ■' Vse, kar nam daje potrebni počitek in razvedrilo in kar nam pomaga k izobrazbi, nam je v korist, in v take svrhe porabljen čas ni preč vržen ali ubit. Razume se, da mora mo v takih ozirih vedeti za pravo mero. Kadar pa zapravljamo čas, ne da bi to služilo potreb nemu počitku ali razvedrilu, če se pri tem nič ne naučimo in če od tega nimamo koristi niti mi, niti človeštvo v splošnem, smo največji zapravljivci. Neki pregovor pravi, da naša dolžnost je živeti, dokler živimo, kajti, kadar umrjemo, bomo dolgo, dolgo mrtvi Počivanja bo potem dovolj. Za brezplodno počivanje v življenju ne bi smelo biti časa. Zapravljati čas, samo zato, da se ga zapravi ali ubije, je prve vrste potrata,, če ne zločin Nesmiselno je zapravljati denar brez potrebe, toda še mnogo bolj nespametno je zapravljati čas. Zapravljen denar je včasi mogoče še nadomestiti, zapravljenega časa pa nikoli. Življenje se izraža v koristnem delu za nas in za druge. Vsakdo, ki opravlja kakšno pošteno delo, od katerega pričakuje nekaj koristi sam zase, za svojo družino, za svoje društvo ali za kakšno ožjo družbo, kateri pripada, koristi 'ndirektno tudi splošnosti. V današnji civilizaciji je delo mnogoštevilnih posameznikov medsebojno tako vezano in prepleteno, da koristno delo vsakega posameznika koristi do gotove meje tudi splošnosti. Nasprotno pa je vsak posameznik, ki živi le zato, da čas ubija, mrtva veja na drevesu človeškega napredka, in kot tak samo v napotje. Ni treba, da bi vsi ustvarjali velika dela, katerim bi se čudil svet. Za to so dane prilike in zmožnosti le redkim posameznikom. Opravljena morajo biti tudi neštevilna majhna, na videz brezpomembna dela, pri katerih imamo vsi priliko sodelovati na en ali drugi način. Taka majhna, na videz brezpomembna dela so največkrat v resnici prav tako potrebna, kot velika dela in velika odkritja. Majhna dela tvorijo temelj velikim. Ne ubijajmo torej časa, ampak ga po najboljši možnosti izrabljajmo v korist nas samih in v korist ožjih skupin, katerim pripadamo. Potom teh skupin bomo indirektno koristili tudi splošnosti. Med ožje skupine, katerim pripadamo člani J. S. K. Jednote, spadajo tudi naša krajevna društva. Posvetimo vsaj včasi nekaj našega prostega časa tudi našim društvom in potom njih skupni organizaciji. V prvi vrsti imejmo pri vsaki priliki dobro besedo za naše društvo in Jednoto. Ako poznamo rojaka, ki še ni v naših vrstah, pa sodimo, da bi mogel postati dober član naše organizacije, skušajmo ga pridobiti za pristop. Vpišimo v mladinski oddelek svoje mladoletne otroke in skušajmo nagovoriti naše sobrate, da store isto. Člani, bivajoči v krajih, kjer še ni društev J. S. K. Jednote, pa so pogoji zanje videti ugodni, naj jih skušajo ustanoviti. V take svrhe porabljen čas, ne bo zapravljen, ampak obrestonosno naložen v korist nas, naše organizacije; našega naroda in človeštva v splošnem. mični slikar in profesor iz Ljubljane. Iz Washingtona je dobil poročilo, da mu je dovoljenje za bivanje v Zedinjenih državah podaljšano za šest mesecev, in tako mu bo mogoče iti po motive za njegove slike na naš divni zapad. Obiskal bo najprej Yellowstone park, potem nekatere zanimive kraje v okolici mesta Seattle v Wash-ingtonu, od tam pojde preko Portlanda, Oregon, v Califor-ni jo, nato pa preko Arizone, New Mexico in Colorado nazaj proti Chicagu in Clevelandu. * Operna pevca Banovec in Ro-pasova sta dospela v New York 27. avgusta. Tamkajšni rojaki so jima priredili lep sprejem in imenitno večerjo. Takoj po večerji so pričeli z vajami vsi trije pevci, namreč Banovec, Ropasova in Šubelj, kajti v par dneh potem so peli za Columbia gramofonske plošče. Anton Šubelj odpotuje po koncertu v Gowandi v Evropo, Banovec in Ropasova pa priredita prvi koncert v Milwaukee, nato pa nameravata obiskati še druge večje slovenske naselbine v Ameriki. ROJAKI, KI IMATE SORODNIKE ALI PRIJATELJE V CANADI, POŠLJITE UREDNIŠTVU NJIHOVE NASLOVE. LIST NOVA DORA SE JIM BO NEKAJ MESECEV POŠILJAL BREZPLAČNO, V SVRHO REKLAME. TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) hiki. Vsi omenjeni voditelji st’ nahajajo v pregnanstvu v Zedinjenih državah. POVODNJI V INDIJI so povzročile veliko materijalno škodo, poleg tega pa so zahtevale tudi nad 300 človeških žrtev. Z RUSKO-KITAJSKE fronte zadnje čase ni dosti novic. Neko poročilo omenja, da je nastala huda zima in pregnala vojake iz zakopov. Vsemu svetu bo ustreženo, če ta vojna sploh zmrzne. SLADKOST TISOČLETIJ (Nadaljevanje iz 1. strani) izdelkih. Tekočina, vsebujoča izvleček sladkih koreninic, se porabljj tudi pri izdelavi fotomikrogra fov. Zadnji izvleček je poraben celo pri gašenju požarov, kei se močno peni in s tem hitro za duši plamen. Porabnost sladkih korenini« pa še ni s tem končana. Do kraja izmozgani ostanki sladkih koreninic se porabljajo za iz delavo debelega papirja, ki se rabi za razne škatlje. Z “deskami,” napravljenimi iz ostankov sladkih koreninic, obijajo tudi notranjost hišnih sten. Na te stene se omet zelo dobro pri me, in kar je glavno, taka stena ne propušča vročine, mraza, niti zvoka. Pol palca debela “deska” iz sladkih koreninic bolj uspešno zabranjuje prodi ran je mraza, vročine ali zvoka, kot pol čevlja debela stena iz opeke, kamena ali cementa- In šele pri tem se menda končajo vsestranske porabnosti sladkih koreninic. DEŽELA PESMI IN VERZOV (IVAN ZORMAN) V poletnih dneh pogosto beremo o vtisih, ki jih dobijo tujerodni turisti o Sloveniji. Marsikateri še posebej poudarja, da je Slovenija dežela pesmi in verzov. Ko berem ta poročila, se spomnim na lepe dni, ki sem jih v poletnih mesecih leta 1925. preživel v Sloveniji. Kar pripovedujejo drugorodci o pesmi in verzih v naših krajih, je povsem resnično. Da se v domovini veliko poje, se razume samo po sebi. A danes hočem izpregovo-riti o pesniških citatih. Verze slišiš citirati povsod, seve, če imaš odprto uho in — odprto srce. Slišiš jih na cesti, v veseli družbi, na gorah, na vlaku. Pomenljive pesniške napise vidiš na nagrobnih spomenikih. Najlepši .so seveda na grobovih naših pesnikov. Ti citati, govorjeni ali napisani, dajo naši stari domovini poseben romantični čar, posebno privlačnost, obenem pa nam pričajo, da je Slovencu pesem živa, kar vsakdanja potreba. Naj vam podam nekaj citatov, ki sem jih slišal, ko sem romal po naših čudolepih krajih. Mislim, da bodo bolj zanimivi, če navedem okolnosti, v katerih so se sprožili. V Ljubljani sem rad zahajal v Hotel Tivoli. Z hotelirjem sva postala dobra prijatelja in sva večkrat na vrtu pred hotelom veselo kramljala. Nekoč pride k nama njegova hčerka in prosi očeta, da bi ji dal denarja za počitnice ob morju. Papa potegne denarnico iz žepa, lista po njej in vzklikne: “Dete revno, dete malo, kdaj mi bodeš poplačalo . . .” (Jenko). Neki drugi moj prijatelj se je tiste dni ženil. Bil sem celo na njegovi zaročni slavnosti. Na neki najini turi sem ga vprašal, kako kaj ljubezen cvete. Odgovoril mi je s Kettejem: In grozen je s tabo res, ljubica, križ, ker sama ne veš, kaj da hočeš! In če te ne ljubim, se grdo držiš, * in če te poljubljam, se jočeš. Ko sem se vračal s sejma v Žužemberku sem stopil v neko obcestno gostilno. Med gosti je bilo tudi več mešetarjev, ki so pili likof. Eden izmed njih je že dremal v kotu za mizo, vino mu je zlezlo v glavo. Nekaj je poskušal sam zase peti. Nekaterim pa njegovo monotono petje ni bilo všeč. Eden mu zabrusi, da to petje nima nobene prave “viže,” da je “fovš” itd. Zaspani pevec se hitro zravna, bistro pogleda in reče dobrovoljno: Jaz ne pojem zato, da b’ kaj šimfanja b’lo; jaz pojem zato, da b’ mi dolgčas ne b’lo. Nekdo mi je zatrdil, da je to kos neke ribniške narodne pesmi. Vse polno citatov sem slišal tudi na vlaku. Nekoč, ko so turisti govorili o raznih nevarnih planinskih turah, se je oglasil neki stari gospod, ki mu hribolastvo menda ni dišalo. Izjavil je po narodnem izreku: “Gora ni nora; tisti je nor, ki gre gor.” — V gorah sem parkrat slišal citat iz Vodnika: Sklad na skladu se dviguje golih vrhov kam’ni zid, Večni mojster ukazuje: Prid’, zidar, se les učit! Večkrat je tudi kdo pel ali pa citiral: Oj Triglav, moj dom, kako si krasam! 1 Kal£ >ti: 'fab ini Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja „ d ^ sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in p spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. j Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov j® membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. k” Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugosl0| za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj 5 j tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društeL obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko nsta'novi z % članicami. Napis je vzet lZ ii»-’ icie te. tasj ttce ;ket tal Peri »th »Id can tfes i}) faei VER 1. S. ;|>5j h 2. > I grobu pesnika Antona Medveda, pesmi “Poslednji dan”: Priplaval angel je krilat; name je milo Bog pogledal . . . Kaj čaka me, sem se zavedal, in prvič srečen bil takrat. V Ljubljani so mi povedali,, da so bili pravkar starimi rokopisi verze, o katerih sodijo, da so Prešern0**/ mivi so, ker nam osveljujejo povprečnega našega člov'^ šernovem času: Kranj’c, ti le dobička iščeš, sreča bratov ni ti mar; kar ti bereš, kar ti pišeš, mora nesti gotov d’nar. Mislim, da bo za enkrat dovolj citatov. Moi'da f prijatelj, že sam uganil, zakaj sem napisal te spon>'I,e.: pesem. Zato seveda, da bi ti morda dal pobude, da k*, L,0 kaj več takih značilnih citatov in jih potem uporablJa in žalostnih dneh. V Ameriki preradi pozabimo, 1 pesem, krepak verz, značilen pesniški izrek nepreceP nosti za dušo. Naša pesem, peta ali pa citirana, je >z nega vidika življenske važnosti 'Mi 1, V, 5. Čuvajmo jo, nek^ nam novi cas src ne izpije b, «) fi Hi '«ti, CVETLIČNA PARADA (A. J. T.) [6, •K. Cvetlične parade so za naš vzhod in srednji zapad nekaj nenavadnega; vsaj v velikem obsegu. Tu smo vse preveč resni ali si vsaj domišljamo, da smo. Življenje jemljemo od trde, resne in temne strani, na solnčnb stran pa pozabimo. Včasi bi bili radi veseli in razposajeni, pa se nekako sramujemo. Je menda še v zraku, k: nas obdaja, nekaj puritanizma vremenski bogovi nam pa tud' niso dostikrat naklonjeni. Živi mo resne) in vojaško umerjeno, dasi čutimo, vsaj nekateri, da nas žulijo in režejo jermeni te resnosti in discipline. Pa je že ves drugačen na? jug in naše pacifično obrežje, kjer je roka narave mehkejša in bolj božajoča, kjer življenje ne tirja svojih davkov tako ne izprosno, kjer lepota in romanca osvaja vsa srca. Tam mora celo trgovina, ki je najbolj prozaična in ki navadno računa le s suhimi številkami, 'odstopiti del pozorišča lepoti. Železniške postaje večjih mest so zgrajene v južnem stilu, obdane in pre-prežene s cvetjem. Imena postaj tvorijo gredice svetličnib črk. Priproste pisarniške ali trgovske uslužbenke kupujejo ob sobotah šopke cvetlic, d? jim ob nedeljah krasijo njih stanovanja. Tisto desetico ali kvoder si morajo pač kje drugje pritrgati, toda čutijo, morda samo polzavedno, da človek ne živi samo od kruha ... V Louisiani imajo vsako leto svoj pustni karneval, v Oregonu praznik vrtnic, v Californiji praznik jabolčnega cvetja, itd. Na vzhodu in srednjem za-padu so take prireditve redke in nenavadne, ker smo pač preveč resni in prozaični. Nekaj n-enavadnega je bila torej cvet- i.aF] lična parada, za * f]il pobudo list “T'1®,-)! Plain Dealer” in Wj ■ rila formalno otvoi1# |6) razstave in so se pričele v Cle^ • ] boto 24. avgusta do 2. septembra. v0ji parada morda P° jji m ’ ' ni dosegala pod0^, if* ^ tev na našem .i u^!L|ii L • toda nam začeti11 .jjfm/ vendar v kredit i*1 | »h, vedrilo. "Tli Iz uprave lis^ „ o Ik land Plain Dealer ^ dve prosti vstopn^1 |j.3||^ * odkoder je bil na.) ° « ' « parade. Bilo bi žiti se take prilil{-;L razgledni prosto1’ ^ landskega žup<, in drugo visoko d* dala od zgoraj d° ^>'1. oseb se je drenj^0 I(j. >■£ hodnikih. oj)'^ M Preveč bi bi'0 j«| pestri sprevod, 1{1^ s t nami celo uro. t \ pane mnogoštevJ ^i; firme, bratske P° ifl ^ nizacije, patriotiyf^ ževalne skupin6’ vina, mitologij3’ " , danjost, itd. VobA, sEfTHMBfifi 1®,^- -,-v... mmmm* iiiaiii.iW«.«*, ill I J Nin . oli t -F'1—1 ' I wfflwwwi ,■ ',a ", . fr,M ■! r \\r- .* r, » ■ •. MiW—(-1- h ... I ■*. —S Era Edited by Anthony L. Garbas. Current Thought NOW IS THE TIME Nov i ^ is the time to resume activity in our fraternal inter- e Ky indulged in several months of leisure, deriving Us ,'lgor and strength to grapple with the problems fac- i 1 • \y Rent ■ SUB M, Hr - - - ;h, ^inspir • this period of idleness has been a tonic and lica!'liice 'a^on to every member and that it will have an in-■ketig,?011 °Ur ^u^ure work- This summer intermission has ita] 'nost of us to a finer understanding, widening our 'erf t and surrounding us with increased possibilities 'ft th eXpression ollr thoughts. 1(1 |^e Prevalent urge or impulse to do bigger things we e able to progress in leaps and bounds. Refreshed, t0 create healthy thoughts in order to have ting res.ults. The design of any masterpiece, whether a Hy .S^Ue or what not, before it was created, was formu-,ssi; th°ught. Therefore let us think constructively and to j11Ve’y- Now is the time to throw aside the crutches ■ ,r S Il?etn^ei‘ship of our teams shall consist of members of i P^.'NoJ- onlv- rhe J’*' S u p^ayer may play on two or more lodge teams of > vrfll' J- ^ R,lsfer of players from one lodge to another is peris!^' .IV Ut not for athletic purposes during the same playing 'le 'Ol?' E *°dge must present a certified list of players to l. ^sl- *C Coni*nissioner not less than ten (10) day3 before *$f Cme- (1° jji J ^ini eXpenses for individual equipment shall be kept Att>U,n and extravagance avoided. *°dge found guilty of illegitimate use of the in l1 j:, r a purpose other than the maintenance of a ^IfT e automatically refused any further use of the itft , f ■! tter from then on in respect to such a lodge lies er VL ^'0r> Executive Board. 5n'C' ifift ^ lorf J" comes *nto possession of all equipment iajbvl L. “l^^6 °r athletic group disbands. > ^ /fcb ^ot i ^ting” cr hiring of players to represent a lodge * .V KU”"'d- ^ • i‘ fih 0|>ei- ndred dollars is the maximum amount the Lal'j‘’ •nay recommend for any one lodge during the in°W' Tk n- |V.. gr ® Afkl o;I I« 'lio et>c Commissioner shall have power to issue ira ^il > as he may deem necessary, provided, ;t°r- th®y do not conflict with the foregoing rules and ------ do1- I ISE PARTY ■i310111 —'— bl ’fei’l! Mr- and Mrs- ’ 8 to F?’ ,Who wiU be >■ Un Vranichar tevl ,pA (!riin{r‘ JUrPrised Satur-$£^4byl” VU*®9e i»I«jiiVne p1® employed Was ehn’s office. >» ii *Si vhe form °r i t°v>tv>tive °wer- and »jf8, °thp. glfts were ;tje* d^eoi^te, j5fCOrated in »r® v jii1"It 8s Terlep’g v, '* a . •v, r° I H *X T ,suPPer was y|^Vr,lep-ShewaB aa 6' * |\ ^ine !!ton Mrozek, \ ^ Vr., . aiT|uta arid ;A|,: ' r^ichar. FORMER EDITOR DIES Mr. Peter Bernik, who is on the secretarial staff of the S. N. P. J. at Chicago, visited Mr. Terbovec, editor of the Nova Doba, last week. PITTSBURGHERS NOTICE Mr. Božidar Jakac, Jugoslav artist, who is at present staying in Cleveland, is leaving Wednesday evening to visit the beauty spots of our western states. His first stopping place will be Yellowstone Park, and from there he will go to Seattle, Wash.. San Francisco, and, if time permits him, he expects to stop in Chicago on his way back. Frankie Simms, Slovene heavyweight fighter of Cleveland, who is rapidly climbing the ladder to pugilistic success, is to push leather with Bob Moody Wednesday night. Funeral services for Sam Ma.jkich, 34, of Chisholm, Minn., who died following a mine accident, were held Iasi Wednesday. Mr. and Mrs. John Grahek and son Louis of Chisholm, Minn., are expected to return home from Butte, Mont., this week. Mr. Joseph Zavertnik, former editor of “Prosveta” (Enlightenment), died Aug. 28 after a short period of illness. His death was unforeseen and came about as a result of a paralytic stroke. Funeral services were held from the S. N. P. J. Hall Saturday morning, Aug. 31, and burial was made in the Bohemian cemetery. The deceased was born in Ljubljana in the year 1869 and came to this country in 1903. Previous to his appointment as editor of “Glas Svobode” (Voice of Liberty), he was employed in various trades. In 1911 he became editor of “Glasilo SNPJ,” which journal acquired the name “Prosveta” and became a daily publication soon after. His 18 years of energetic work for the paper terminated on the 30th of June, after he refused candidacy at the S. N. P. J. convention, held in May ot this year. Mr. Zavertnik was an independent thinker in the extreme, and as a result had frequent controversies with various peo pie. However, he should be re spected for his firm adherence to any policy which he believed a righteous one. A man so resolute in all his views, in spite of all opposition, is worthy of esteem because of the eccen tricity, if nothing else. --------o-----— The lodge Pittsburgher will hold its September meeting in the lodge rooms of the Slovenian Auditorium on Thursday evening, Sept. 12, at 8:30 sharp. AH members are requested to be present at this meeting. Members delinquent with dues are requested to settle their arrear dues under penalty of suspension. Our members have been very inactive in the last few months as far as acquiring new members is concerned. In order to reach the goal we established, it will be necessary to exert immediate energy in that direction. Hoping to see a hundred per cent attendance at our meeting Thursday, Sept. 12, 1929, I remain, John Golobic Jr., Secretary Pittsburgher Lodge. --------------o—*■---- IS PERFECTION ATTAINABLE? Sport Sense COMRADES WALLOP MAJORS !'Bare Facts r Mrs. Matt Pechonen and son Edward of Chisholm, Minn., returned to their home last week after a week’s visit with rel atives at Portal, N. D. GeorVe Mills Hurls Splendid Baseball, Striking Out 12 Men The Waukegan Comrades defeated the strong Keller’s Majors by a 16 to 8 count. George Mills allowed the Majors but three scattered hits until the ninth inning when he eased up and gave the losers six hits for a total of four runs. Mills had things his own way throughout the game, while his teammates socked the ball all over the lot for a total of nineteen safe hits, one of them a homer by George Macklin. Macklin and Archdale secured four hits each at five trips to the plate, while “Bryant” Kaires had a perfect day at bat, with three hits at three trips to the plate. Comrades A. R. H. E. Pabst, If .....-....- 3 10 0 Archdale, 3b 5 3 4 0 Macklin, lb ........ 6 3 4 1 Mills, p ........... 6 0 1 1 Skoff, 2b - .......... 5 0 10 Petrovič, 2b --------- 0 0 0 0 Jakaitis, ss --------- 5 0 0 0 Korenin, cf — 6 3 3 0 Kaires, cc 3 4 3 1 McKinney, rf _________ 4 2 2 0 Totals ........43 16 18 3 Waukegan Majors A. R. H. E. Sears, lb 4 111 Dyer, 2b ------------- 4 2 11 Zupančič, lf-p 3 2 10 Skinner, cf — .......- 5 110 Tornquist, ss ....... 4 110 Goodbred, ss 2 0 10 Orr, 3b .............. 3 1 1 0 Kabarec, rf ---------- 5 0 10 Robarge, c ---------- 3 0 0 0 Johnson, c ........... 2 0 0 0 Burks, p-lf — ........ 2 0 10 Totals .........37 8 9 2 Comrades.. 112 104 430—16 Majors ...... 010 030 004— 8 Two-base hits—Archdale, 2; Macklin, Korenin, McKinney, 2. Three-base hits — Kaires, 2. Home run—Macklin. Base on balls—Off Mills, 4; off Burks, 5; off Zupančič, 3. Struck out —By Mills, 12; by Burks, 8: by Zupančič 1. John Petrovič, , Comrades No. 193, Waukegan, 111. ^ Hudson Seal “Hudson seal” is not the name of any species of animal. It is merely a trade name of common muskrat fur dressed and dyed to resemble seal. The U. S. Federal Trade Commission regards “Hudson seal” ay an “improper name for seal-dyed sheared-muskrat.” Thai commission has ruled, “That in order to describe a fur, in every case the correct name of the fur must be the last name of the description; and if any dye or blend is used, simulating an other fur, the word ‘dyed’ or ‘blended’ must be inserted between the name signifying the fur that is simulated, and the tiue name of the fur: as ‘seal-dyed muskrat’ or ‘mink-dyed marmot.’ ” “Hudson Bay seal” is applied to seal-dyed rabbit. THE THINGS I LOVE BEST Mr. and Mrs. Louis Prebil of Chisholm, Minn., celebrated their twenty-fifth wedding an niversary two Sundays ago. Funeral services for Anton Klancher of Ely, Minn., who committed suicide in a fit ot despondency last week Monday, were held last Thursday Miss Ann Popovich of Ely, Minn., returned to her home after spending the summer visiting with friends in Flint-Mich. Mrs. Jos. Novak of Ely, Minn., returned home after a two weeks’ visit with friends in Milwaukee, Wis. Violet Orazem, 8-yeai--old daughter of Mr. and Mrs. Orazem of Eveleth, Minn., was critically injured as the result of an automobile accident. The things I love best have been taken from me, Nature, hills and the rolling sea; All that is left to me are dreams, All that is left now is a mem ory. Once I loved a secluded, Wildwood home, Tucked away in a forest glen; But that has been taken away from me, Will I ever go back again? I loved the high hills, theii misty tops Still beckon and call to me: But I can’t answer their calling now, For I’m a prisoner—never free. \ I love to dream—but my eye? must hide All the dreams that linger there; I must hide and bury them deep in my heart. And pretend I never care. PICNIC A SUCCESS Many of the people who in termingled with the members at the picnic held under the auspices of the Cleveland Federation of J. S. K. J. Lodges were people from various parts of the state and country. A nice afternoon was spent in fraternizing and renewing acquaintances. Everyone partook of the festivities of the day. so that the picnic can be proclaimed a success in every respect. --------o------- THE BARE FACT Here’s to the fate of Johnny McGuire Who ran through the streets with his trousers on fire. He went to the doctor’s and fainted with fright When the doctor told him his end was in sight. Frank Longar of Cleveland is spending several weeks with his parents in Eveleth, Minn. Miss Mary Bradish of Eveleth, Minn., attended the wedding ceremonies of her cousin in Akron, O., last week. Edward Prelesnik will lead his Eveleth High School football warriors in battles on the gridiron this fall. Louis Marn is captain of the Chisholm High School football team. He is a triple threat backfield performer. o y Waffles: I hear you rode on the cowcatcher of a locomotive once. I bet you were scared. Sorgum: You bet. I didn’t know what minute I was going to be hit by an auto. But the thing I loved most was You alone; They took you away one day. Now everything is gone that made my life so bright, That made it so sunny and gay. But I’ll never forgive, and I'll never forget All of my shattered, broken dreams That come alive when I’m all alone And a golden summer moon beams. —Christine Troya. --------o— ----- Ocker: There goes Van Lippe of the State Department. He’s presenting my wife to the Sultan of Tamnagalore tomor row. Bocker: Er—I suppose you couldn’t persuade him to give the Sultan mine, too?—Londor Opinion. What is perfection? Is it ever attainable? So ask hundreds of alas! poor mortals, in their progress thru the turmoil of life. Philosophers have given many answers to the question according to their bent their vision, their ideals. But most of it seems to concentrate upon the character of the individual ideal. It is the people who hold the highest ideal who come nearest to perfection. The higher the ideal of perfection the more evident is the- result. In this way they cultivate the best in themselves and in all their friend and asociates. By thinking more of good and lofty things the more clearly do these qualities manifest themselves in their environment. It is easy .to recognize the way people think, whether positive or negative. Negative thoughts are those that dwell solely upon negative things, such as criticism, fault-finding, hate, grief, trouble, resentment and worry Positive thinking people are those who dwell upon good and positive things. They are those for whom the weather is neither too hot nor too cold. Always can they find some condition present in any environment for which they can give thanks and praise. Always can they ferret out the good in every character, to hold it up for commendation, and they are tolerant of the opinions. Others respond easily to this type of positive thought. They gather around the one who manifests this cheerful and constructive attitude. Constructive thought takes into account only the good qualities of people around them, their virtues and abilities, their courage, loyalty and strength. It also thinks more of the success of its friends than their possible failure. In fact, it never lets the thought of failure intrude upon its hopes and prognostications. The business man who has learned to think constructively does not dwell upon negative aspects. Never does he dwell upon poverty and failure. As a capable business man he is too busy taking care of the problems immediately before him to hold disintegrating thoughts of failure. Good thoughts alone are guides that lead to understanding and success. --------o--------- The activity of your lodge A Devil’s Horse Devil’s horse or devil’s coach-horse is the name given to cer-tain large rove beetles. About 2,000 different species of rove beetles have been described. Says an eminent entomologist: “They live on decaying animal or vegetable matter, in excrement, fungi, or fermenting sap, and are among the most universally distributed of all beetles. Many of them are predatory, and some have been accused of feeding on living plants; but on the whole they are of impor tance to the agriculturist only as scavengers, and as they aid in reducing the dead animal and vegetable matter into shape for assimilation by plants.” Number of Blind in America. It is estimated that there are between 50,000 and 60,000 blind people in the United States. There are more blind men than blind women. MERCHANTS TO HOLD EXPOSITION marks the quality of membership not the quantity. The St. Clair Ave. Mer chants’ Improvement Association, of whom most are Slo venes, are working strenuouslj to make preparations for their first exposition, which is to be opened at the Slovenian National Home on Sept. 25 and will extend over a period ot several days, closing Oct. 1. Every effort is being made to make this exposition one of the biggest events ever staged in the Slovene community. Booths in which the Slovene merchants will exhibit their wares are no longer available, and this alone is a good indication that this first venture is sure to be a success. An elab orate program of entertain ment and a popularity contest are two outstanding attractions prepared primarily for the youth. This first exposition will de termine whether such affairs will be held in the future. Mr Janko Rogelj is handling the publicity end of the merchants’ show, while Mr. Marian Mi haljevich is the Contest Manager and also in charge of the entertainment. Origin of “By-Law” “By” in “by-law” is believed derived from the old Danish word “by” or “bye,” meaning town or dwelling place, which still survives in numerous English place names, such as Whitby, Grimsby, Derby, Rugby, Appleby and Netherby, all of which were named or re named by the Danes. In Lincolnshire, one of the chief seats of the Danish settlement in England, there are about a bun died names of towns and villages ending in “by.” The orig inal bylaws were the laws ol the by or town, namely, the local ordinances as distin guished from the general laws of the realm. Gradually “by law” came to mean any minor or subordinate law or regula tion. The transition was undoubtedly hastened by the analogy between the term and such words as “by-path” and “by-way.” Later the real origin of “by-law” was lost sight ot and it was mistakenly supposed that “by” in this connection was merely an adverb meaning aside or secondary. A Charley-horse A charley-horse is a severe pain suffered by athletes. It may be described as a sudden bunching of muscles into a hard knot. The charley-horse is usually caused by the tearing apart of some fibers of the muscles as the result of overstrain. A hemorrhage in the muscles is produced, and the injury manifests as a swelling, generally attended with great pain. i ^ NATIONAL FRATERNAL CONGRESS CONVENTION REPORT I had the honor of representing the South Slavonic Catholic Union at the 1929 convention of the National Fraternal Congress of America, which was held at Rochester, N. Y., from Aug. 19 to 22, 1929. I attended this convention in the capacity of a substitute of the president of our organization, and because a substitute is not as good as a regular, therefore you will have to take my report as such: Men, women and executives of eighty-eight different fraternal benefit societies arrived on Sunday, Aug. 18. There were about 300 men and women representing a combined membership of ten million people throughout the United States and Canada of varying races, creeds and occupations, but all united to the bonds of insurance benefits which we all carried for our members. This congress is 61 years old, although under its present name and status it has had but 16 annual meetings. Its sessions enable executives from widely different types of organizations to discuss together the problems met by all fraternal groups. Although formal sessions did not begin until Aug. 20, there were held on Monday, Aug. 19. five sectional meetings for vari ous types of executives, namely : the President section, the Secretary section, the Medical section, the Press section and the Law section. Dr. E. J. Dunn of Chicago, president of the congress, made short addresses before the sectional meetings. Following the convening of the congress by Mr. Dunn on Tuesday, the Rt. Rev. John Francis O’Hern, D. D., bishop of the Rochester Catholic dio cese, offered prayer. Mr. Dan iel J. Coakley of Rochester, supreme commander of the Maccabees, welcomed the delegates, and Mrs. F. Frances Buell Olson, vice president of the National Fraternal Congress, responded. The president’s address was as follows: “This year marks the 60tb birthday anniversary of the fraternal benefit societies. Fra-ternalists cannot afford to lei this eventful anniversary pass unnoticed. “This year, more than any other, constitutes a distinct dividing line between two great fraternal epochs. The long period of readjustment comes to a close, and the fraternal system, as a whole, for the first time faces the world clothed ir> the complete garb of adequacy. Three decades of nightmare, of doubt and fear pass into the discard of story. For the first time in its history the fraternal system is fully qualified to take its rightful place in modern life. “Two strong, youthful factors stand boldly forth and command attention, respect and admiration. One of these is financial strength; the othei is youth. The former guarantees the integrity of fraternal contracts. The latter juvenile membership, already shows in the bud that enthusiasm and energy which guarantee the complete regeneration of the lodge system. “In the past, paternalism has been in the saddle. Fraternal managers have been largely regarded as high-grade ministerial clerks, and trained accordingly. That phase seems to be passing, and it must pass before fraternalism can comp into its own. , “New fraternal legislation of an important nature was enacted during the present yeai in Indiana, Michigan and Pennsylvania. It is now legal for societies to write both medical and non-medical business in Illinois, Indiana, Kansas, Mich- igan and possibly Iowa. A few societies are already Writing sotfte of tfteir new busirteSe upon the non-medical plan. It will not be long before our societies have some valuable non-medical statistics of their* own. Non-niedical business was fftst written by one of the life companies of Great Britain almost a generation ago. In 1928 171 companies in the United States and Canada were writing it. In only a few of these companies does the non-medical mortality exceed the medical mortality “More and more of our societies will be writing this class of business in the next few years. Increasing cost of medical examinations and loss of time and business in securing examinations are driving our societies toward the non-medical plan. Good business management is the key to its success. “Some of the legislation of the past year has widened the classes of beneficiaries. At its session last August, this congress showed a tendency to faVOr such extension. It Was a hefilthy sign. “The financial strength of our societies is increasing by leaps and bounds. I deem it timely to suggest that you consider the advisability of establishing a financial section, where views can be exchanged respecting stocks, bonds, mortgages, deposits and depositaries. “t also suggest the organization of a juvenile department section. It is now 21 years since juvenile insurance was first proposed to this congress. Today more than 90 societies in this country and Canada are writing juvenile insurance and have approximately one million juvenile members. Fifty-two of these are affiliated with this congress. It is high time that this branch of our work be accurately appraised and accorded the treatment it so richly deserves. We need more recruiting stations and more recruiting officers. The boyS and girls of America are going to underwrite American fraternalism.” Thereafter there were various reports of secretary and treasurer and other committees. Further comment ort the practice of writing life insurance without medical examination was made by Dr. Henry A. Baker, medical director of the Kansas City Life Insurance Co., who reported that in the last four and a half years this company has written more than a million dollars of this business and found it entirely satisfactory, with the mortality no greater than that in the exam ined business. The New York Conference bill, drawn nearly 20 years age as a guide for state legislation on fraternal benefit society, was discussed and showed some opposition to its provision establishing membership without-medical examination. The whole New York Conference bill, or as hereafter it will be called N. F. C. A. bill, with a few minor changes, has been approved as presented after being discussed at Tuesday morning and afternoon sessions of the congress. In states where it is passed by legislatures, juvenile^ may be written aftei birth, and need not be children of member. They also may be insured for much larger amounts than formerly allowed. Another radical change is embodied in a clause providing that.societies at their own discretion may allow members to enter wjfthout medical exam inations. Restrictions oh the Class ot berteflciaries are removed in the same clause. Until now, benefits had to go to relatives by blood or marriage. They may now be made out to any person. Another interesting addfess wtis delivered at this congress by Dr. Tracy H. Clark, who is medical director of the National Union Assurance Society. He tfited figures Showing art increase in the cancer death rate of 24 per cent, in the period from 1911 to 1925. The death rate for tuberculosis, formerly considered the great foe of human life, declined 46 per cent in the same period. tie has on file a letter from Dr. R. V. Brokaw, acting direc tor1 of the American Society for the Control of Cancer, saying that very little has been accomplished by it recently along the lines of cancer control. ‘'Diabetes is another disease that is on the increase,” Dr. Clark said. “During the first foUr months of this year there was a disturbing increase in deaths from diabetes, the persistent trend continuing in spite of insulin. “There are about 1,000,000 diabetic patients in this country today. If we had accurate data as to the number whose condition has not yet been recognized, there is no doubt this number would be increased to 2,000.000.” Medical science, Dr. Clark declared, having already accomplished mUch toward preservation of child life, must ftoW devote its attention to prolonging life past middle age. “We are doing everything humanly possible to Conserve child life,” Dr. Clark continued, “and to make the morning of life fresh, hopeful and promising. “We are also trying to conserve early adult, or the noontide of life, in order that we may have strength to realize the fulfillness of our ambitions. “We most now direct our energy toWard prolonging life past middle age, which, like the eventide, should fall softly upon Us, instead of being ushered in with disease and pain.” The speaker cited statistics prepared by the United States Department of Commerce, based ort the registration area which includes 42 states, the District of Columbia, and 21 cities outside the registration area. These figures showed that the death rate in 1927 was 11.4 per* 1,000, the lowest ever recorded irt this Country. "While the final figures for 1928 are not yet available, we have information to the effect that the first quarter of 1928 shared with the like period of 1927 the distinction of registering the lowest rate yet recorded. . However, before the close of the first quarter, there were indications that the health situation was becoming less favorable.” In support of this assertion, the speaker cited the influenza outbreak which started on the Pacific Coast early in 1928 and spread over the entire cotirttrv With disastrous results. “The true toll of any influenza epidemic cannot be meas ured from the deaths resulting from this disease alorte. Increased mortality from other diseases, particularly heart and kidney troubles, always follows in the wake of such an epidemic and often hastens the death of mariy persons who suffered but slightly from the effects of the disease at the time,” William B. Laurich. BABIES IN RUSSIA Ephraim: Yessuh, dat hp^ of mirte atn de fastest hoss in de Worl’. He kin run a mile » mihtite ’ccptin’ jds’ one thing tjfge: Whut’s dat? Ephraim: De distance am too’long foh de shortness ob dpa Sandy—Well, well. 11 ,fOpa fortunate! And to thin jjPdeu, gave him back the $ jPi. - rowed from him last " fv ti London Humorist. |eprj( Chop—Don’t you s lege is a good prepai'3 Pj)^ life? jJS Suey—Yes, indeed. t(# *kU) four years learning t to 8 o’clock classes, so* ya I have no trouble m*1 1 |Sta 8:05 train. rJlS Crile—I heard that J onaise refused to cOi^P $ ^ operation on Mrs. R‘c J .^tn( cutting her open. What ^ difficulty? ^ V] Hardt—He found a Hajj^ non-union doctor ^ on her. before, and t no union label attache ’ A Kansas man can r | ukulele with his leaves his hands free ft< ^aj defense. “It’s too bad aboi^ q( licker, isn’t it—he k to a very strict diet] tie of certain specif m 8(a 8 ‘What’s wrong ja? Ij.V indigestion or insom11 jit'I j.j1 “Neither—you $ee’ lAf. prison.” L876 Sheiky Al—Can where I can find a njl^k can keep dressed time and won’t iiaVe1lt/K|(fo^ Employment N keep you in mind, aI1, Ji več, find two jobs like th*1 have the other one- ^ “Oh, Mama, quaint, old-fashione |\^el “Yes, dear.” . ^It v**15 “But, Mama, funny seams runn1 » back of her legs-11 “Hush, dear, be q «| wears stockings.’ lj)fi tc — Full of pep a . d t)1 |%y u the graduate cn*e! ness office. “I’1*1 °eerl<>lt0.' good job,” he Iti^ ^ plained. rw “Hmm,” said W^ “How are y°u and figures?” o* “My spelling is ® “J 1)1 admitted the ot*ie(Jfl( campus experience l good judge of aIlJ JL 1st Wife—'j b your husband ffet \ 2d Wife—Ol>* /1° \ 11 thing with him th ‘.j/f 1)3 knows I’ve got a trigger finger*-^ Willie: Pa- v 1 \ ' me a drum? .J6 P»: No, I’m »£,, would disturb ■ a noise. ČL Willie: No, I " only beat it whtte -o- “I heard a new story the other day. I wonder if I’ve tolri it to you?” “Is it funny?” “Yes.” “Then you haven’t.” communistic republic and with his-.status as a member of the proletariat. One may even suppose that Marxian theories are taught children before they are ready for the kindergarten. Nevertheless, the children of Soviet Russia are well cared for physically. Louis M. Kolar. north end of the city. Once known as Old Fort San Marco, it is now Fort Marion, being renamed in honor of Gen. Francis-Marion (the “Swamp Fox”) of Revolutionary War fame. Iti? a well preserved Specimen of early Spanish military architec ture, though certain parts of it are said to date back to 1656. Near the “ancient” fort are the picturesque city gates, which were also built by the early Spaniards. These pillars stand some 20 feet high. The city of St. Augustine now has a population of more than 10,000, many of the natives being descendants of those Minorcans who first settled at New Smyrna, Fla., under Andrew Turnbull in 1769 and later moved to St. Augustine The entire city reflects the Spanish influence — early as well as modern. Many of the old houses have those typically Spanish protruding balconies The streets are narrow. St. George street, a chief thoroughfare, is only 17 feet wide. One part of Treasury street is nothing more than an alley. The state arsenal now occupies the site of the old St. Franciscan convent. Even the post-office was once a Spanish administration building. 'Of course, St. Augustine hae important industries—the chief of these being the manufacture of cigars, straw hats and agricultural and horticultural products. But the city is now chieflj important as a winter resort. It has immense hotels, govern merit buildings, a public library and other public buildings. Many of these buildings, especially the hotels, follow th«3 modernized Spanish style. k DOPISI eia« L Waukegan, 111. 94 JSKS;° društva sv. Roka št. j3i j ' Se tem potom poziv-'rez 'v'S<5 ^lav g°t°vo vsi in tit ifuštvpneme udeleže prihodnje ^Poldan6 ^Je’ t0 Je V nedeljo točno ’ septembra. °» deveti [ažoo "7 -yeti uri. Prvič je [esej.’ ..a Se čustvo udeležuje ;aj u^n Se.i> da se tem lažje V,Jene v splošno korist it« ai>stva rii* •» sejo glc imamo pa za iko Programu tudi neko '*»S Lansko i lesen smo kib, y ®r^anizirali kegljaški 'ekoJik a*erem se Je nabralo ^ la*ega k-|leZerVe’ katero hrani pre0stUba kaPitan- Seveda, •j iPa(la k af* vsej Pi'avici '' .1®, kevl ;’avcem našega klu jrJ jrJ1 n^1: 5 > «.er n„ i, v “ N b OCemo biti kot dru-sm° sklenili, da Nil; 2ac ne 8. septembra pri-va veSe]VSe člane našega dru-l«rnena |C°' ^ slučaju lepega J°do P° seji priprav- te°oMii.. Ntar .na Pri-iazne farme a. Uzarja v Milburn. Ako bolj slabo, ostane- etn° tam in “trucki” pa Pa v Slo rPrj, v- Nar. Domu, ter se Ves w nek°liko pozaba daš« °1S^ Pre°stanek gre društveno blagajno. can hiflk' ati»1 da ne bo nik°-)skrh ,0' ’ ke£i.ialci bo- ostrp.e ^a bodete izvrst- lf nok^^* r^orej ako se od‘ kiip^ aj članstva zanima te t,, !* J';igor društva, po-^'1» Vajp 1 0stali da vam je pri "»ta, k ruštvo ter J. S. K bi ža v,'* ^ako P° očetovsko rJ^Peliif8 v s*učaju potrebe tudj e Seboj vse svoje, ka 11P jiSe skn !*ance prijatelje ^ P°zabavamo, tei f^j-j lnie'i tudi mi priliko 18ellj0S^ernu občinstvu \ <>». da smo močna ve K r °bširnega drevesa, ' Jeclnote! i tul 1 °Pe t tbef{ ei- Paul Bartel, predsednik. for ‘%, aj Washoe, Mont, ,VJe Poteklo dobrih nil1 N °dkar je naše .it t *** o"!1 J'*° dobro članico »S ' '» S‘k' P“ že zopel -''-'V ' in n sa Posegla v naše il j ^ SftK^1 p°brala dne 13. ^ Sre,,. iat:a Johna Hodni-il>‘af'lana in podpred-ee. " Vinjega društva št. . ^6 v p .ie bil rojen tjl Tej, orenji vasi pri Lo-yo°j I 'J bolan je bil ne-j°b j|l ^sko 6^eca> bi sicer za uP 4* ^Ušea vj°'e5inijo sušico ve ^/ H *aluJ°*o soprogo, ie*J PoluK ro Fl’ances Che «’V Sl, ata Fra"ka Ere f’b sorodnikov in - J; Chiev- sw«w j« k ' i chu št. 5»°T^a’ namreč k o0^ 8. 'U^ok, SKJ. jn ^ (iru, Vn^ležir^' 0be društvi a e 0 in ? 1 Pogreba korpo- ^ll8astavami. P ji11 v Be ' avSusta na poko- h Snt°reek’ M»"‘- Di> ^ ^i ”1n 2el° priljubljen tto- »o* ‘*u*?«>dcih, p0‘ ' s s, , ’ ki je bil zelo i c°VfC ^ n iU^* cvetlice, ka- ereVftiIlje8ovi0nili v zadnji 1° im • sorodniki in w“IS«, Bi*(fC|l'wjeo’i°l’lalu’ ld J0 P° he ‘fftji, Hoi' odšel k zaslu °” K C.' nai b° lahka bla8 snln na-’ mu bp is 1,0 ‘'4 CHomPOmin- žalujo ren0 Sf, v pa bodi izre /I '® j, zalje i lC VlV^Vo s ^ I« %PrL ■ 58 JSKJ ^ , 'T^in^er e’ ker 80 (ie' W \\t>elat v teh krajih 3ttir0 c^f ^udi, v pre' i-1A 11 vedm lO nisi letos huda IV*’ v5° d°bili okoli ^TVai®biinaa jG bila pa J si<, a žemlja kar - ,<■<4 S^Cka*,«, Lie y° I st- 58 JSKJ Oregon City, Ore. Članom društva sv. Jožefa, št. 76 J. S. K. J., sporočam, da se vrši prihodnja mesečna seja dne 22. septembra, to je četrto nedeljo v mesecu. To pa velja samo za mesec september. Vse tiste člane, ki imajo potne liste, prosim, da jih pravočasno obnove, da ne bodo imeli kakšnih sitnosti, če jih doleti bolezen. Vsaki sam ve, kdaj mu poteče potni list, torej ne bi bilo treba čakati, da se ga mora opominjati na obnovitev, in še po večkrat. Bratski pozdrav! John Brezar, tajnik. S pota Na Chisholmu, Minn., j*1 umrla 74-letna Mrs. A. Lakner Zapušča soproga in več že od raslih otrok. V njeni dolgi bo lezni ji je zelo požrtvovalne stregla soseda Mrs. Šmolc, po dnevi in tudi ponoči, dasi imp sama mnogo dela. Letošnje poletje so do sedaj zaznamovali v Duluthu 230,000 turistov, ki so prišli z različnih strani dežele občudovat naš hladni sever in se hladit k tu kajšnim tisočerim jezerom. Poročila sta se Miss Anns Pogorelc, rojena v Mount Iron Minn., in Frank Gašperčič Svatba, ki se je vršila v doma čem krogu, je bila prav vesela Cvetlične razstave so bile precej lepe, kljub hudi suši, ki je vladala to poletje po železnem okrožju Minnesote. Ver nagrad so dobili tudi naši rojaki, ki imajo sploh vedno lepe vrtove. V Marquette, Mich., je bi) počaščen Rev. A. J. Režek 7 naslovom monsignorja. Omenjeni naš rojak je opisal precej zgodovine teh krajev iz časa misijonarja Barage. 1 Te dni sem dobil pismo iz St. Helene, California, da je bil tamkaj ubit v avtomobilski nesreči 21-letni Štefan Jakše. Žrtev avtomobilskega prometa je res vedno več. Matija Pogorelc. malo ohladi. Zdaj pa še nekoliko o dru štvenih zadevah. Člane dru štva št. 84 JSKJ prosim, da naj se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 8. septembra, ker imamo za rešiti več važnih reči. Prihodnja seja bo trimesečna, in kdor se je ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Izvzet; so samo bolniki. Toliko v vednost vsem, da se pozneje no bo kdo izgovarjal, da ni vedel. Priporočam tudi članom, da točno plačujejo svoje asesmen-te, in če ima kateri kakšnega prijatelja, ki še ni v našem društvu, o katerem sodi, da bi bil dober član, naj ga nagovori za pristop. Tudi v mladinskem oddelku potrebujemo nove člane, zato priporočam vsem sta-rišem, da vpišejo v istega svoje otroke. — Pozdrav vsem članom in članicam J. S, K. Jednote! Joseph Smith, predsednik dr. št. 84 JSKJ. Cheswick, Pa. V tej slovenski naselbini smo pred kratkim ustanovili novo društvo, katero smo nazvali “Vesela Bodočnost.” Priklopili smo društvo J. S. K. Jed-noti ter smo iz glavnega urada dobili številko 203. Člane in članice JSKJ, ki bivajo v tej bližini, poživljam, da vzamejo prestopne liste in pridejo v naše društvo. Vpišejo naj v mladinski oddelek tudi svoje otroke in nagovorijo naj svoje prijatelje, da pristopijo k društvu J. S. K. Jednote, ki je ena najboljših jugoslovanskih podpornih organizacij . Vse, kar storimo dobrega za društvo in Jednoto, storimo tudi zase, ki smo člani te organizacije. Vse člane društva Vesela Bo dočnost, št. 203 JSKJ poživljam, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 8. septembra, ob dveh popoldne. Na dotični seji bo treba izvoliti društveni odbof in urediti še nekatere druge zadeve. Seja se bo vršila v prostorih sobrata Antona Klemenčiča na Cheswicku. K seji so vabljeni tudi drugi člani in članice JSKJ, ki bivajo v tej okolici, brez ozira na to, če spadajo k našemu društvu ali ne. Udeležil se bo iste tudi sobrat Anton Zbašnik, glavni predsednik in sobrat John Bal-kovec, glavni nadzornik J. S. K. Jednote, oba iz Pittsburgha. Torej na veselo svidenje! Andy Gombach. predsednik dr. št. 203 JSKJ Trinidad, Colo. Pri nas v goratem Coloradu gre z delom bolj počasi. Premo govi rovi obratujejo po dva. tri ali štiri dni na teden. Pri takem zaslužku se človek težko preživi, posebno, če ima veliko družino. Vročino imamo tudi tu pre-cej občutno kakšen dan, toda večkrat pada dež,-pa se vrem# Lorain, O. Upam, da je dosti odraslih oseb bralo povest v mladinski angleški prilogi “George Kozjak, Slovenian Janissary,’' ali Jurij Kozjak, slovenski janičar, iz Josip Jurčičevih spisov, katero je prestavil John Movern. Ne poznam sicer osebo, a po znam delo, brala sem. isto v slovenščini in sedaj v angleščini. Lepa povest in dobro delo. Vem, da je veliko mladinskih čitateljev zasledovalo z zanimanjem. Čast prevodniku Mr John Movernu. Želela bi, da bi začela izhajati zopet kaka enaka povest, ker tudi Slovenci imamo lepa dela slavnih mož. Tudi bi priporočala Mr. John Movernu, da da povest delati v knjigo, da jo bi še ostali Slovenci lahko brali in tudi Arne-rikanci. Pred nekako štirimi tedni, ob 60-letnici Mrs. Anne Kosten, se je zbralo nad 50 žen, ki so ženo iznenadile ter ji podarile lepo svetilko (floor lamp) ter nekaj v gotovini. Zabavale so se veselo v njeni družbi; ko je prišel na vrsto “birthday cake,” je, razen devet, vse upihnila z enim pihom. Vidi se, da ima dobra pluča in jo bomo imeli še dolgo med nami. Bilo je lepo, nakar so se udeleženke po dobrem prigrizku razšle v svoje domove, kjer so breskrbno zasanjale. Vsak pride enkrat na vrsto, pravijo, tako je bila pa v soboto 24. avgusta Miss Amelija Tomažič iznenadena, ko jo pripelje ženin Josip Mramor v ma lo dvorano Slovenskega Narodnega Doma, kjer je godec v temi godel, pa je vseeno videl, da bi nevesta mislila, da je ples. Ko se pa luč prižge, je bila dvorana polna žen, deklet in daril, saj jih je bilo okoli 90 vseh skupaj. Ko smo se nagledali daril, katerih je bila nevesta vesela, se zahvali ter nas vse povabi na “ohcet” 7. septembra v veliko dvorano Slovenskega Narodnega Doma. Po igrah, plesu, saj ni dal godec drugače miru, in po dobrem okrepčilu smo se pozno razšle ter jima želele tako: Kakor sviloprejka svilo predi v zakonu nit — dolgo, pazi, da se ne pretrga, dok vaju ne loči smrt. Veže naj vajino ljubezen, skrb, žalost in tugo; ako se nitka zaveže razvežita vozelj skrbno. Ne skušajta strgati vozla, ker trdno držal ne bo več, poprej se vse naj pogliha. ljubezen pogoj je vseh sreč. Ženin in nevesta sta člana J. S. K. Jednote. Mrs. Mary Gorišek iz 31. ceste, in Mr. L. Božič se zdravita na domu; tudi Mr. Louis Ba-lant-ova roka ima vedno manj povojev, kmalu se bo lahko “f a j tal.” Josip Mihelič se je vrnil v College Dubuque, lova, kjer se s lastnim zaslužkom šola. Prva jesenska veselica bo v mali dvorani S. N. Doma 14 septembra. Priredijo jo članice društva Jatranja Zarja, št. 46 S. D. Zveze. Ker je to prva obletnica ustanovitve društva časa konvencije v Lorainu, ste vsi vabljeni, da jo posetite. Zabave bo razne za vse pri-pravi j eno. Veliki zrakoplov Los Angeles je plul zadnjo sredo nad našim mestom; lep pogled je bil nanj. V sredo 21. avgusta je znani list Times Herald priredil letno tekmo od 16. do 21. leta.; Bil je lep pogled na plavače. Med njimi je bil Charles Urbas, ki je bil do pol poti tretji, ker je pa v skalo zašel, je zaostal do šestega. Zadnji dve leti je bil vedno tretji, akoravno je bil šele 15 let star. Prva deklica, ki je preplavala tri milje dolgo pot, je bila tudi Slovenka, Terezija Justin, ter ena dekle še zadnja. Med 32 plavači jih je 18 dospelo do konca. Ker sta dvojčka stavila, kateri prej omaga, bo moral čez en teden v galošah plavati p0l milje; to je storil zadnjo sredo H. Whiteman. — Pozdrav! Vida Kumše. Ely. Minn, Še vedno tukaj, kajti minnesotsko solnce sije vse drugače, kakor v Ohio. Saj nekako tako čutim jaz, kakor tudi vsaki drugi, kateri se je že enkrat tu nahajal. Še vsaki, s katerim sem imel priliko govoriti tu v severni Minnesoti, mi je rekel tako, in kadar se je treba ločiti, oziroma odpotovati od tukaj, se vsi čutimo nekako užaljene. Moramo zapustiti lepe goščave belih dreves, tako zvanih brez. Tudi ako se je moral tu nahajati le samo 110 svojih počitnicah ali celo za zboljšanje svojega zdravja, kar je vzrok, da se še vedno jaz tukaj nahajam. ■ Kakor sem že oro§nil v enem zadnjih mojih dopisw* tu iz kopališča Belega Jekla*, da sem se sicer preselil zopet nazaj v mesto Ely, pa moram sedaj zopet poročati, da se zopet nahajam na takozvanem White Iron Beach. Dnevi 13. in 14. avgusta so bili jako hladni in že sem mislil, da bom moral “popokati” mojo staro šaro in se podati proti vzhodu, od koder sem prišel. Kajti omenjena dneva je jako deževalo in kadar tu dežuje, postane po navadi jako hladno. Toda letos je tukaj vse drugače (mogoče zato, ker sem jaz tukaj). Takoj čez nekaj dni potem se je zjasnilo in postalo je zopet jako lepo vreme. Kakor hitro pa jaz to opazim, hajd po osebo, ki ima jako dober avtomobil ter da tudi jako hitro teče, ter sem jo popihal nazaj med šumenje belih brez in črnega topola na “Kopališču Belega Jekla,” to je 0110 jezero, ki smo ga zadnjič prekrstili v navzočnosti našega bistrega predsednika Moe ali Fierpo, tako smo ga sicer ime novali. Seveda, sedaj nimam več one družbe, katero sem imel do 13 oziroma 14. avgusta, toda vše eno se pa ne smem dosti prito zevati, da mi je sedaj dolgčas. Sicer, prenočujem v Vih’ Carniola, na Seliškar Drive popolnoma sam. In tudi sam spim, kakor tudi sam kuham in tudi popolnoma sam jem, pa vseeno mi ni dolgčas. Kajti zgodaj v jutru me že zbude iz sladkega spanja vsakovrstne melodije prepevajočih ptičev, med katerimi je jako veliko tudi gozdnih kanarčkov. Kakor hitro pa se odpravim ven po zajutreku, mi pa že pride vo ščiti dobro jutro iz mesta Se liški^rjeva Nežka, ter mi dela potem celi dan kratek čas, kar ga mi še manjka od jezera. Sva pa postala že prav velika prijatelja, in se tudi prav dobro že zastopiva. Kakor hitro dobim jaz kaj dobrega ali poštenega za moj želodec, po-kličem takoj Nežko, to je ma- mo Seliškarjevo, ter ji rečem; “All right, mama (tako se m> je Nežka priljubila, da jo kličem sedaj že za mamo), pa dajva en’ga, mama, na vaše zdravje.” In mama mi odgovo ri;- “Bog te živi še sto let, saj jaz bom morala kmalu umreti." Ko ga pa enkrat zavžije mama pa pravi; “Premej stefeceli je bil fajn.” In tako se ponavlja vsakokrat, kadar je seveda kaj dobrega, kar rado teče po grlu enega ali druzega. Da pa ne pozabim omeniti, da sem bil povabljen dne 25. avgusta na takozvani “party” na farme sobrata Josip Sprajcar. Kakor sem se težko podal proč od jezera “White Iron Beach,” moram sedaj pripoznati na tem mestu, da sem popolnoma pozabil na oni prijazni solnčni dan. ki sem ga hotel porabiti na jezeru v vodi, sem ga pa vžil v prijazni senci med košatimi brezami 11a farmah sobrata Sprajcarja med veselo družbo prijateljev. Sobrat Sprajcar je zaposlen pri mestni službi mesta Ely, ter ima službo za cestnega komisarja (Street Commissioner). Njegova farma se sicer nahaja komaj eno miljo od mesta ter je na jako lepem prostoru. Kakor sem pa potem raz umel, je sobrat Sprajcar priredil (seveda z pomočjo svoje žene in otrok) gori imenovani “party” v čast svoje hčerke, ki v kratkem odpotuje v višje šo le v Duluth, Minn., ter tudi v počast njegovega prijatelja, tudi sobrata J. S. K. J., Mike Pa-pež-a. Mike (tako so ga vsi klicali), se v kratkem poda v semenišče v St. Paul, Minn., ker se je namreč odločil, da postane duhovnik. V daljšem razgovoru sva prišla tako daleč, da mi je zatrdno obljubil, da mora doseči ta poklic. Nato mu stisnem roko, kot jo more stisniti le prijatelj prijatelju, ter sem mu čestital k njegovi trdni volji. Voščil sem mu tudi veliko 'srečo pri.: dolgo tega, ko je neko društvo naše Jednote imelo svojo slavnost, ter je bil tam navzoč žup nik iz njih naselbine, in tudi op je kot govornik hvalil našo Jed noto. Pred kratkim pa. ko se .je vršil v Chicagu Vseslovenski katoliški shod, pa smo slišal! od Rev. Šavsa to-le: “Slovenci v Ameriki imamo še neko drugo slovensko organizacijo, ki nosi katoliško ime, kar je pa samo slepilo. To je J. S. K. J Te ne morem priporočati katoličanom, ker ni to, kakor jc imenovana po njenem imenu In Rev. Jager je dejal ravno tam: “Drugače se lahko zanese vmes mlačnjaštvo, kot napri mer pri J. S. K. J., katere gla silo ‘Nova Doba’ vedno raje tiplje po protiverskih vesteh i; materijalu, a organizacija pa nosi ime ‘katoliška.’ ” Na ta, lahko se reče indirektni, napad na našo Jednoto sem bil opo zorjen od več članov, in čeravno nerad, tukaj malo odgovarjam, ali bolje rečeno zagovarjam našo Jednoto. Z ozirom na škodo.naši Jednoti, ki se ji potom takih izrazov dela, in katera se ji je že naredila v pieteklosti od takih-le oseb, se mi zdi naravnost dolžnost, da se malo pogovorimo, ne glede, da si bode mogoče kdo kaj čud- nega mislil o meni, kar pa bi bilo, že naprej povedano, brez vsake podlage. Jaz dobro namreč vem iz izkušenj, da “Kdo ni z menoj, je proti meni,” se večkrat zlorabi. Zelo zlorabi. Tega se kaj rad posluži posebno tisti, kateri se boji kritike, tudi upravičene kritike. Naš narod ima navado, in to je pri njem ukoreninjeno, da ko pripravlja potrebno hrano, kuha v enem in istem loncu ob enem jed za dušo in telo. Taka hrana je sicer dobra hrana in na mestu, Se popolnoma strinjam z njo. Ali (in to si zapomnimo) ta hrana in taka hrana pa mora biti servirana na pravi mizi, ljudem, ki so vsi enega apetita. Ker pa se to vse prepogosto ne upošteva imamo pri mizi družine (našega naroda) prepire Bratomorne prepire. Rev. Šavs takorekoč odsvetuje katoličanom, da naj ne pristopijo v našo Jednoto. Rev. Šavs menda ja ve, da članstvo naše Jednote je povečini katoliške vere, in da se ravno vsleel tega upira spremembi imena. In ker se temu upira in ker tako in vsled tega pokaže spoštovanje do tega imena, in nadalje, ker se ve, da bi sprememba imena bila zo-perna večini članstva in po mnenju te večine zato v škodo Jednoti, pa je zato ta Jednota nevredna, da v njo pristopajo nadaljni rojaki katoliške vere, da se pri nji, ki jim nudi zelo ugodne pogoje, zavarujejo proti bolezni in smrti?! K .naši Jednoti, ki je strogo nepristranska in poleg tega tudi tolerantna, posebno še napram temu svojemu katoliškemu članstvu! Se je Rev. Šavs zavedal, so njegov govor poslušali tudi mnogi izmed našega članstva ali pa ga brali? Da so to bili očetjo in matere otrok, katere potrebuje naša Jednota. Potrebujejo ti člani, da jim pomagajo vzdrževati njih društvo, njih Jednoto? Ti njih otroci, ki so že ali pa bqdo prej ali slej prejeli po-snjKRtpiao po očetu in materi, katera jim je ali jim bode pomagala iz stiske, naj ne bi prosto-pali k nam? Resnici na ljubo moram povedati tukaj, da se; mnogi, jiremnogi naši člani (ice) vse preveč ravnajo po podobnih nasvetih onih, ki jih je podal Rev. Šavs. Njih otroci, po njih nasvetu seveda, pristopajo drugam, namesto k društvu, pri katerem so oni sami in od katerega so oni že dosri dobrot prejeli. Nevede delajo to v svojo lastno škodo, ker poslušajo enake nasvete, misleč, da naredijo dobro. Rev. Šavsu je v spodtiko, ker naša Jednota ni katoliška, ima pa tako ime. Kdo pa je prenaredil katoliško jednoto v nepristransko jednoto? Niso li bili to člani zastopani na konvenciji? Niso li glasovali prostovoljno za tako spremembo? So bili li morda zraven policaji s krepelci in natezalnicami, da so primorali, da se je glasovalo za tako spremembo? Kje ste bili vsi tisti, kateri bi radi na ta način delali :gago zdaj, takrat ko je bila naša Jednota še tudi faktično katoliška? Zakaj niste takrat ali že prej k njej pristopili in ■;e uprli vsaki taki spremembi? Zakaj sedaj točiti solze po nečem, kar je članstvo naše Jednote ovrglo neprisiljenim potom in pravilnim potom? Ime, katero nosi naša Jednota, ni ni-kako slepilo. Imamo pravila, in dolžnost vsacega kandidata je seznaniti se z njimi, predno pristopi k nam, in tam bode videl kaj smo in kaj nismo kot jednota. I11 mlačnjaštvo da je pri nas, in glasilo naše Jednote raje tiplje po protiverskih vesteh, je rekel Rev. Jager. Jaz ne vidim tega. Ako sem kedaj kaj tacega videl, sem se oglasil na primernem mestu in vsi člani imajo ja isto pravico j kot jaz. Naše glasilo ima urednika, kateri ve, kaj sme in kaj ne sme pisati, in ako bi kedaj pozabil, imamo pravila, ki so jasna v tem oziru. Nobene ne- (Dalje na 9. strani) . NOVA DOBA; Sft£fČ!Mfefek- 4Tft 3929. *................: - • ' r ........ • ■- :i ■'■■■' 1.........' -L J ..... DOPISI (Nadaljevanje iz 5. strani) varnosti ne vidim. Kako se nam more očitati mlačnjaštvo (Jed-noti namreč), ako pa nismo kot skupina verska organizacija? Zgorajšnjo sem zapisal kot nekako pojasnilo in zagovor. Upam, da se v prihodnje ob enakih prilikah pusti našo Jed-noto na miru. Pri Jednoti pa nimamo samo otroškega oddelka, ampak tudi odrasli oddelek. Za v,se tiste, kateri hočejo kaj kritizirati, bi bilo jako bolj primerno, da najprvo pristopijo k Jednoti in potem kot člani protestirajo, čeravno ne vidiir nobene koristi, ampak škodo, ako bi hotel kdo samo iz tega namena pristopiti k nam. Anton Okolish, II. gl. porotnik JSKJ. Enumclaw, Wash. Tem potom poživljam vse člane društva Bratje Svobode, št. 162 JSKJ., da se zanesljivo udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila dne 17. septembra. Na dotični seji bomo skušali kaj ukreniti glede slovanskega piknika za prihodnje leto. Kdor se te seje ne udeleži, ne bo ime! pozneje kaj oporekati, če se ukrene kaj, da ne bi bilo po njegovi volji. Priporočam tudi vsem članom, da nekoliko pogledajo za novimi člani, tako za v odrasli kot za v mladinski oddelek. Z bratskim pozdravom, Frank Mrzlikar, tajnik dr. št. 162 JSKJ. Chisholm, Minn. Članicam društva Danica, št. 150 JSKJ., naznanjam, da bomo imele prihodnjo sejo v nedeljo 8'. septembra v Recreation Building, to je v navadnih pros torih. Prosim, da se članice polnoštevilno udeležijo, ker na tej seji se bomo pogovorile glede igre, katero nameravamo vpri-zoriti. Dalje poživljam članice društva Danica, ki še nimajo vpisanih svojih otrok v mladinskem oddelku, da z vpisom ne odlašajo. Za malenkostno svoto 15 centov mesečno imate svoje ma le zavarovane za slučaj nesreče pri eni najboljših organizacij, ob enem pa jim date priliko lahkega prestopa v odrasli oddelek, ko dosežejo 16. leto. S sestrskim pozdravom, Mary Žurga, tajnica. -------o------- RAZPRAVE O INICIATIVNIH PREDLOGIH lika coklja pri pridobivanju novih, zdravih članov. Naj preidem na iniciativni predlog glavnega odbora, tik* joč se izpremembe ČLENA VIII, TOČKE 1. Ta predlog določa naj bi se zmanjšala delegacija na konvenciji. Po stari točki je upravičeno do enega delegata vsako društvo, ki ima vsaj 25 članov. Društvo, ki ima nad 100 članov, je upravičeno do dveh delegatov. Po predlagani novi točki, bi moglo poslati enega delegata na konvencijo društvo, ki b’ imelo najmanj 75 članov; društvo, ki bi imelo nad 150 članov pa bi bilo upravičeno do dveh delegatov. Po mojem mnenju so stara pravila, oziroma tozadevna dosedanja točka v pravilih, popolnoma na mestu, prav kot jo je sprejela zadnja konvencija. Z novo točko bi sp vzelo pravico pravega zastop stva malim društvom. Res, da se lahko združijo mala društva in pošljejo skupnega delegata, toda to vprašanje je precej težko, posebno, če društva niso blizu skupaj. V takih slučajih pride rado pri prizadetih društvih do nesporazuma od katerega društva pojde delegat Dalje se eno društvo ne strinja s to točko, drugo zopet ne 7 drugo točko. In če se določi Število 75 članov, da se more poslati enega delegata na kon vencijo, bi se morala včasi tri ali štiri društva združiti, da bi zmogla enega delegata. To bi bilo zelo težko, in enako bi bilo temu delegatu težko zastopat’’ prizadeta društva. Iniciativni predlog glavnega odbora, da se izpremeni ČLEN X. TOČKA 4, po mojem mnenju ni na mestu. Točka, kot je v pravilih sedaj, naj bi ostala Delegati na zadnji konvenciji so bili prepričani, da je stald Jednoto mnogo denarja in pri društvih je povzročilo mnoge neprilik pošiljanje glavnih od bornikov k različnim društvenim prireditvam na jednotine stroške. Če kakšno društvo želi glavnega odbornika kot govor, nika za kakšno svojo priredi tev, naj stroške za istega sam'' trpi. Apeliram na celokupno član stvo J. S. K. Jednote, da ih podpira gori navedenih treh predlogov. S tem si bomo pri hranili mnogo izdatkov in ohra nili mir med članstvom. Brat ski pozdrav! Valentin Dragarin, član dr. št. 41 JSKJ. ni organizaciji, in uspeh pri agitaciji za novo članstvo se bi nedvomno takoj pokazal. Ali ta preklicana luknja v bolniškem skladu! Te naklade, ki zelo onemogočujejo agitacijo ki so tako zoprne tistim, ki jih plačujejo! Bolj kot enaki predlogi, bi bil koristen predlog in načrt, kako se naklad iznebiti. Kako se iznebiti simulan-tov. Plačevanje bolniške podpore od prvega dne bi nedvomno povzročilo, da se bi moralo še več podpore plačati. Mi imamo to slabo lastnost, da povsod in pri vsaki priliki in na vsaki konvenciji zahtevamo vodno več podpore. Vedno več odškodnine za operacije in po škodbe. Vsaka konvencija uvrsti ali hoče uvrstiti nove vrste operacije, za katere se naj bi plačalo odškodnine. In to de-lamo, ne da bi poskrbeli od kje bo prišel denar, kje se ga bc vzelo. In ker tega ne poskrbi mo in poskrbeti nočemo zato, ker se bojimo zvišati asesmen* še bolj kot ga, nastane primanj kljaj. Smo zelo, zelo slabi gospodarji v tern oziru. V starem kraju so rekli, da kjer ni nič, š*> cesar ne more vzeti. In če ce sar, ki je bil nekoč zelo mogo čen, ni mogel vzeti, jaz ne vem, kako naj mi vzamemo. Jaz ne vidim nobenega druzega pot? iz zadrege kot onega, da se iz nebimo simulantov, in če se teb ne moremo, da znižamo bol niško in drugo podporo. Manjši asesment, z manjšimi podporami, brez vsakih naklad, bo nam prinesel več napredka in splošnega zadovoljstva, kot velike podpore, veliki asesmenti in š* naklade povrhu. Anton Okolish, tajnik dr. št. 44 JSKJ. POZDRAV IZ DOMOVINE Iz jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu je dospelo na naslov glavnega,tajnika Jos. Pishlerja v Ely, Minn., pismo sledeče vsebine: Washington, D. C., dne 19. avgusta, 1929. Jugoslovanski Katoliški Jednoti, Ely, Minn. Kraljevsko Poslanstvo ima čast dostaviti Vam sledeči telegram, katerega je poslal g. dr. M. Drinkovič, minister Socialne Politike in. Narodnega Zdravja, našim bratom izseljencem v Zedinjenih državah: “Z izseljeniške konference, kateri prisostvujejo vse izseljeniške in socialne organizacije v domovini, da pretresejo kaj se da ukreniti za zaščito izseljencev, pošiljam vsem našim orga^ nizacijam in izseljencem bratr ske pozdrave v želji tesnejšegjt sodelovanja za dobrobit izseljencev kakor tudi domovine. Dr. M. Drinkovič, Minister Socialne Politike in Narodnega Zdravja.” Prosi se spoštovana podporna organizacija, da sporoči ta telegram svojim članom in da ga tudi priobči v svojem glasilu. Poslanik, Dr. L. Pitamic. je izkopal več okostnjakov iz brončene dobe. Vsi znaki na njih kažejo, da ti ljudje niso nikakor umrli nad 30 let stari. Na okostnjakih iz poznejšega časa, to je iz srednjega veka, je Fodd pronašel, da so tedanji ljudje živeli že dalje. So namreč že dosegali starost 39 do 40 let. Sicer je tudi dandanes umrljivost še precej velika, toda največ smrtnih žrtev je v nežni mladosti od rojstva do druzega leta. Kdor v tem času usodi uide, ima lahko upanje, da doseže 60, 70 in več let. CVETLIČNA PARADA (Nadaljevanje iz 2. strani) East Palestine, O. Kot člana JSKJ. me veže dolžnost, da napišem nekaj vrstic z ozirom na iniciativni predlog društva št. 108 JSKJ. Komaj je minilo dve leti, kai se je vršila konvencija, pa že rastejo iniciative, kot gobe po dežju. Jaz mislim, da je bilo vendar vsako društvo poslalo na konvencijo po svoji razsod nosti najboljšega zastopnika ter mu je v mnogih slučajih dalo tudi navodila, kako glasovat' pri eni ali drugi zadevi. Iniciativni predlog društvo sv. Antona, št. 108 JSKJ., priporoča, da bi se bolniška podpora izplačevala od prvega dne, ko se bolnik jayi bolnim. To je dobra ideja, samo kje bomo jemali. Že sedaj član? kritizirajo radi visokih ases-mentov. Kako bo potem, če se bolniška podpora zviša? Nekje bo treba prikrajšati. Ali zvišamo asesment ali pa znižamo podporo. Saj še sedaj ne moremo izhajati, ko se vsakemu bolniku odbije tri dni bolniške podpore. Endolarski sklad komaj izhaja, v dvadolarskem je pa primanjkljaj, da je v istem naklada že več mesecev zaporedoma. Zadnja konvencija je precej obširno razpravljala o bolniški podpori, in po mojem mnenju je zavzela najboljšo pot, To je, skušala se je izogniti prevelikemu zvišanju ases-menta in prevelikemu skrčenju podpore; eno ali drugo je ve Barberton, O. Na redni seji dne 25. avgusta je naše društvo sv. Martina št 44 JSKJ. razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva sv Antona št. 108, in se izrazilo proti predlogu. Naročilo je meni, kot tajniku, da naj dam to objaviti v glasilo naše Jednote. Naše društvo ne vidi nobene koristi za našo Jednoto v tem, da se naj bi spremenilo pravila na način kot predlagano v gori-omenjenem iniciativnem predlogu po zgoraj imenovanem društvu. Poleg tega, kar mi je naročilo društvo, bi še jaz rad napisal par besedi o tem. Potoni glasila vidim, da se je od neke strani zelo odločno, malo prestrogo, odgovorilo dr. sv. Antona. O stvari se lahko pogovorimo bratskim potom, prijazno. Jaz, naprimer, sem trdno prepričan, da ko je to društvo stavilo svoj iniciativni predlog, je hotelo s tem dobro Jednoti. Jaz sam se ne strinjam s tem predlogom, ali vidim pa nekaj resnice v trditvi društva, katero pravi, da odtrganje bolniške podpore za prve tri dni ne prija bolnikom in tudi ne tistim, ki pristopijo ali hočejo pristopiti kot novi člani. Ko bi naša Jed-nota imela močan, rastoč bolniški sklad, bi bil ta predlog jako na mestu. Plačevanje od prvega dne bolezni bi nedvomno bila zelo privlačna sila za nove člane, oziroma za tiste, kateri žele pristopiti k podpor- Republic, Pa Društvo “Svi za jednoga, je dan za sve,” št. 171, u Republic Pa., je na svojoj redovitoj sjed-niči na 18. augusta uzelo na pretres incijativHi predlog od društva sv. Antona, št. 108. Te po kratkpj raspravi su prisutni članovi i članice jednoglasn,c odglasovali, da društvo “Svi za jednoga, jedan za sve,” št. 17.1 JSKJ., ne podupire toga pred loga. S razloga toga: Da je taj predlog neumjestan. Jer je ist? točka bila u krijeposti do po-četka god. 1929, i ako bi ist;> točka bila na svojem mjestu, brača delegati 13. konvencije iste točke ne bi promenuli. Zato je delegacija imala u vidu, da negde nešto prikrati da, ako sp hoče imati rezerve u fondu bol ne potpore, i zato je delegacija promjenila dotičnu točku. I uzs> sve što je dotična točka proinje njena, i tako smo imali tri iz vanredna razporeza na dvo-dolarski fond. I ako bude gore spomenuti incijativni predlo? poprimljen nazat, budemo ima li još više izvanrednih razpore zov, nego što smo imali do sada što je društvo št. 108 navelo zp razlog, da se bude lakše agiti ralo za novo članstvo; taj raz log je skroz neumjestan. Tke želi pristupiti u našu Jednoti; taj če pristupiti svejedno, jel’ Jednota plača svojemu član stvu od prvog ili pako nakoir tri dana bolnu potporu. Jedino su pravi razlozi, da svako dru štvo i svaki pojedini član pri pazi na simulante, ako ima ta kovih, i da ih se odstrani i pre teče u izrabljivanju Jednotin* blagajne. I odmah čemo uvid jeti da čemo imati manje izvanrednih razporezov. Društvo “Svi za jednoga, jedan za sve,’ št. 171 JSKJ., apelira na sv? ostala bratska društva, da ne podupiru toga incijativnoe predloga. Sa bratskim pozdravom, Tomo Šimrak, tajnik. L——o--------- Škodljivost dima čimveč je dima v kakšni naselbini, tem bolj pogosti so tam slučaji pljučnice. Do tega za. ključka je po dolgih študijah prišel profesor S. W. Parr na illinoiški univerzi. ZAHVALA V imenu glavnega odbora Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti, se na tem mestu prav iskreno zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam v mestu Eveleth za njih gostoljubnost in prijaznost, ki so jo nam izkazali ob času pete letne konvencije, ki se je vršila v vašem mestu dne 25. avgusta t. 1. Tako gostoljubnost in prijaznost zamorejo izkazati le ljudje, v katerih prsih bije slovensko srce. Lepa hv^la tudi našim dobrim kuharicam, ki so nam uredile taka fino in okusno večerjo pri banketu ob 8. uri zvečer, katerega se je udeležilo čez tri sto rojakov in rojakinj iz raznih slovenskih naselbin severne Minnesote. Lepa hvala tudi našim slovenskim pevcem in raznim artistom za njih ganljivo godbo in lepe slovenske pesmi, katere so globoko ganile naša srca in nas v istem hipu živo spominjale na našo rojstno grudo. Dan pete letne konvencije nam ostane za vedno v spominu. Posebno lepo pa se moram na tem mestu zahvaliti našemu Jugoslovanskemu naselniškemu komisarju, Etbin Kristami, za njegov lep in ganljiv govor pri banketu. Njegove besede so povzročile globok vtis na srca navzočih poslušalcev. Takih govorov bi mi Jugoslovani večkrat potrebovali, da bi nas nekoliko zdramili, da bi pi’ičeli malo bolj agilno delovati sami zase in za korist celokupnega jugoslovanskega naroda. Upam torej, da se zopet zdravi in veseli skupaj snidemo na šesti letni konvenciji A. J. Z., ki se bo vršila v mestu Buhi, Minn., četrto nedeljo v mesecu avgustu, leta 1930. Z rojaškim pozdravom vam udani John Movern, glavni tajnik A. J. Z. .—o----------- Daljše življenje. Angleški znanstvenik W. Fodd se mnogo bavi s prouča-vanjem življenske dobe človeka danes in nekdaj. P0 preiskavi številnih starih grobišč je prišel do zaključka, da ljudje v splošnem danes mnogo dalje žive kot so nekdaj. Tako je kopal v nekdanjih rimskih naselbinah sedanjega španskega ozemlja in dognal, da je največ ljudi v tedanji dobi, to je dobi ob času Krista, umrlo med 20. in 30. letom. Zapadno-afriški črnci tudi niso živeli nad 30 let. Ljudje primitivnega plemena Tasmancev, ki je že davno izumrlo, so dočakali največ 25 let. Na nekem prastarem angleškem pokopališču Vsa naj lepša, flora poznega po let j a se je zibala in duhtela pred nami v stotisočih izdajah. Vsaka posamezna cvetlična skupina pa je imela na en ali drugi način simboliziran aero-plan, kateremu na čast se je vršila vsa prireditev. Zelo zanimiv del parade je tvoril pregled razvoja trans-portacije ali potovanja. V o-spredju je peš hodil primitivni človek, ovit preko ledij s kožo divje živali in z gorjačo v roki. Za njim je jezdil pravi Indija nec na konju. Sledil je priprost kmečki voz, v katerega so bili vpreženi voli. Nato je prišel pokrit voz (covered wagon), potem starinski poštni voz in starinski koleslji, neokretni prvi biciklji, z enim velikim in enim malim kolesom, nato modernejši biciklji in motorciklji, potem avtomobil iz leta 1894 iri sledečih let, vse do najmodernejših avtomobilov in busov. Ljudje v starodavnih vozilih so bili tudi oblečeni primerno tistim časom. V zraku nad mestom pa so brneli moderni aero-plani in so gracijozno plavale velike zračne ladje. Omeniti je vredno skupino, ki je predstavljala otroška igra-lišča. To vam je bil cel park na kolesih, kjer so otroci igrali žogo, se zibali v gugalnicah in se kopah v pravem tolmunu, kjer je bilo vsaj dva čevlja vode. — Zanimiva je bila Lady Godiva iz davne angleške zgodovine, sedeča na belem konju, .oblečena le v svojo lepoto ir dolge zlate lase. — Veliko po zornost je vzbujala “flota” Goodyear družbe, v ozadju katere se je kotalil 12 čevljev vi sok in primerno debel gumijasti avtomobilski obroč. Dvomim, da bi kdaj zrastli avtomobili do velikosti, da bi jim bila prav taka “obuvala.” — Vrlo zanimiva je bila tudi “flota,” k? je predstavljala transportacijo Grmada pestrega cvetja in na stilih vogalih po ena “boginja’' v kopalni obleki. Prva je bila boginja cest, druga boginja že leznic, tretja boginja vodne transportacije, četrta pa boginja zraka. Jaz ne vem, kako je na vodi in v zraku, toda če bi take boginje regulirale promet na cestah, bilo bi še več nesreč, kot jih je zdaj, ali pa bi nastala taka gnječa, da je ne bi bilo mogoče razvozlati do prvega dežja. Da bi opisal vso parado, ne dovoljuje prostor. Rečem leto, da je lahko žal vsakemu Cleve-landčanu, ki je ni videl. Morda je bila slaba imitacija veseljaš kih parad, ki jih pogosto prireja naš jug in zapad, toda za ta del dežele je bila nekaj izred nega. In če se Cleveland navzame nekoliko južne romance, mu ne bo škodilo. Včasi se že izplača sneti črne naočnike in si natakniti rožnate. Pravzaprav bi bilo dobro, da bi včasi šli k našim južnim in jugoza padnim sosedom se učiti, kako je treba živeti. Ni treba, da bi imeli vedno obraz na dež. Naš jug, jugozapad in zapad rad včasi malo poveseljači, pa kljub temu tako dobro napreduje, da se mu od vseh strani prorokujf sijajna bodočnost. tir GLAS NAROD* • NAJSTAREJŠI SLOVENSKI V AMERIKI. SSSP Je najbolj razžirjen *1® list v Ameriki; donaSs v j nje svetovne novosti, n*',^ izvirna poročna iz stare, .je vin«; mnogo šale in Pre.!“f manov najboljših pisatelj® Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo po*®' V*a pisma naslovite GLAS NARO0f 210 AV. 1 Stli St., New York, h Joseph Ely, Minnesota OPRAVLJA NO IN KOREKlm, VSE V NOT^1 SKO STROK0 SPADAJO* POSLE XXXXXYXXXXXXXXX Kb] Največja In na]BtareJi!ia slovenska zlatarska trgovina v ...J r.. A__________0______ •_____ • Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio In Izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE <033 »t. Clair Ave. in 93« E. 79th St., C!er«)a*d. °* m Ule ZASTAVE, REG ALI JE e „ in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce in jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency for Spartori K® IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, P* . sc KOVINE T , od najmanjše do največje za * DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO Trgovina z železnino in pogrebni zavod Ejdini kat. pogrebnik v Evelethu, Minn., se Vam priporoča v vseh ozirih za točno in ceno postrežbo. Ne hodite v druga mesta, ampak podpirajte domačo trgovino! HELPS HARDWARE 312 Grant Ave., Eveleth, Minn. (Telefon po dnevi: 58, ponoči: 140-607) Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPEcl1 INTEREST ACCOUNT, je poleg to^ poslovanja POPOLNA VARNOST pri nas naloženega denarja. Obresti po 4J/2%, mesečno obrest0 SAKSER STATE 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. 11 RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notar**® spadajoče posle. . 933 E. ISSth St. Cleveland v ANTON ZBAŠNlfc Slovenski Javni Notar 5400 Butler Street Pitts1,,ir ,, .A Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vf* 'pj& vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi stari kraj. Pižute ali pridite osebno ' JESENSKA SKUPNA POTOV* Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročaJfl“'fltWy tlimo skuuna potovanja v stari kraj to jesen na ^ V STARI KRAJ ,, največ jem parniku Francoske parobrodne družbe Prvi izlet 6. SEPTEMBRA 1929 Drugi izlet 18. OKTOBRA '. 1929 Božični izlet 8. DECEMBRA 1929^ y Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene n j, in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se prav in pošlje aro. j0 Za pojasnila glede potnih listov, Return Permit11 M na domačo _ .11 Sakser State Ban* 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. V. N U C-' e S N X Su ' i,jN, J %: