Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 8.	V Ljubljani, dne 22. februarja 1922.	Leto XXXV.
Glasilo Jugoslovanske SCmetske Zveze
z mesečno prilogo „Obilnska uprava".
Izhaja ti ako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena no j« 10 Din. na leto. Za inozemstvo 20 Din. Posamezne številke te prodajajo po 50 par.
JL
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Balkanska politika.
Kakor bi se odprl pekel z vso svojo hudobijo in vsem sovraštvom, se je v zadnjem tednu naenkrat pojavila nad vse ostudna in za svobodomiselne stranke značilna zadeva o pismu morilca Rudolfa Hercigonje ministru Pribičeviču.
Rudolf Hercigonja, po mišljenju komunist, je izvršil svoj čas napad i..: bana Škerleca, ter je bil zapleten v atentat na Ministra Draškoviča v Delnicah. Pred štirinajstimi dnevi pa je objavil Protičev list »Radikal« pismo, ki ga je pi3al Hercigonja ministru Pribičeviču. V pismu je dovolj jasno povedano, da je Pribičevič nagovarjal Hercigonjo, naj Izvrši napad na ministra Draškoviča ter da naj spravi s poti tudi Stjepana Radiča, predsednika in /o-tlitelja hrvatske seljačke stranke.
Ko je pismo prišlo v javnost, je Pribičevič takoj izjavil, da takega pisma on ni nikdar prejel, da je ponarejeno in podtaknjeno zato, da bi njega politično onemogočili in ubili. On pa da se ne boji nikogar in da bo svojo politiko v sedanjem smislu odločno nadaljeval.
Pribičevičevi nasprotniki pa se niso dali ustrašiti ter vso zadevo razvijajo dalje. Sam Protič se je oglasil v »Radikalu« ter kot sumljive znake za Pribičeviča navaja pledjče okolnosti: 1. V času, ko je bil Draškovič umorjen in je Hercigonja iz Zagreba pobegnil, je bil Pribičevič tudi v Zagrebu; 2. ko je bil Protič v Zagrebu, mu je dejal neki Srb, da je neki višji policijski uradnik iz Zagreba »zaupno« priznal, da »neka odločilna oseba« želi, da Hercigonjo dolgo išče; 3. zagrebška policija je takoj po umoru Drr.škoviča polovila vse udeležence, samo Hercigonje ne.
Dalje je imel Hercigonja od notranjega ministrstva, ki ga je takrat uoravljal Pribičevič, kurirski dekret, s katerim se je lahko brezplačno in s posebnimi ugodnostmi vozil po naših železneah kot odposlanec notranjega minstrstva, in tega dekreta mu niso odvzeli tudi potem ne, kot je bila proglašena obznana in so morali komunsti iz državnih služb. Hercigonja je bil uradnik pri socialnem skrbstvu v Zagrebu in je ostal tudi še po obznani, demokratski poslanci pa so zanj posredovali. Šele ko je zvedel, da ga išče zagrebška po-
licija, je s svojim kurirskim dekretom o-begnil čez mejo. — Pribičevič se izgovarja, da kurirskega dekreta ni izdal on, temveč njegov uradnik brez njegove vednosti, česar pa Protič ne verjame češ, da tako važnih listin ni mogoče izdajati brez vednosti ministra.
Dalje Pribičevičevi nasprotniki spominjajo na dogodke ob prevratu 1. 1918. Takrat je pred neko sejo Narodnega veča Radič zaklical Pribičeviču: »Svetozare, nikar se ne igraj z mojo glavo!« Med tem je bila na trgu zbrana množica mladih ljudi, Pribičevičevih privržencev, ki pa so se vsled odločnega nastopa Radiča razšli.
Zelo mučen vtis je napravilo pisanje liberalne »Riječi«, ki se zavzema za to, da je treba gotove politike tudi s silo odstraniti, če vlada spozna, da je to koristno za državo. Na ta način, da tudi Nemčija ni trpela na ugledu, ko so zavratno ubili komunista Liebknechta in ne Francija, ko je sodišče oprostilo morilca, ki je umoril politika Žoreja.
Zadeva je sedaj na vsak način sporna. Mi vemo, da Pribičevič nuna nobene vesti in da v sredstvih zoper svoje nasprotnike ni izbirčen, na druoi strani pa se nam zopet zdi skrajno neverjetno, da bi iri.::.;'or za šolstvo ki vodi vzgojo in pouk naših otrok bil zmožen takega zločina kot mu ga očita omenjeno pismo. Gotovo pa je, da nam ne more biti vseeno, kakšni ljudje drže v rokah krmlio naše države, posebno nam ne sme biti vseeno, kakšni ljudje naj vodijo vzgojo in pouk naših otrok, nastavljajo učitelje in vzgojitelje, odobrujejo šolske knjige itd. Zato ne samo smemo, temveč moramo zahtevati, da se zadeva nepristransko razjasni. Tu je čisto pravilno sta-iišoe dr. Korošca, Iti pravi, da mora Pribičevič zadevo spraviti pred sodnijo, ki bo vso zgodbo nepristransko preiskala, po-preje pa mora Pribičevič kot minister odstopiti, da ne bo treba sodniji nobenega ozira imeti ne na levo ne na desno.
Pa naj bo že to ali ono: v tej umazani zadevi vidimo, kakšnih grdih načinov se poslužujejo brezverski in brezevstni politiki, da uničijo svojega nasprotnika. Če je Pribičevič res v kaki zvezi z umorom Draškoviča, potem smo na skrajnem dnu: Duševni voditelj velike stranke, odločilna oseba v državi, minister, ki mu mora biti bla-
gor ljudstva ter največja pravičnost in vestnost napram vsem vrhovno načelo, skuša z umorom odstraniti svoje nasprotnike. Če pa ni res, potem je pa na drugI strani nič manjša ogabnost njegovih nasprotnikov, ki tudi hočejo postati voditelji države, da skušajo svojega nasprotnika s takim groznim obrekovanjem ubiti. Na obe strani brezdanja nepoštenost in brezvest-nost! Ali naj potem pričakujemo, da bodo taki ljudje, ki se poslužujejo taksnih sredstev, vestni in pravični tudi v drugih državnih zadevah, da bodo vestno gospodarili z državnim premoženjem? Da bodo pri izvrševanju postav strogo pravični? Da bodo v sklepanju važnih in dalekosežnih zakonov se držali svoje vesti, katere nimajo?
Pa kdo je končno odgovoren za vse to? Ljudstvo, ki take ljudi postavlja na vplivna mesta, naj bodo to poslanci ali ministri, pa tudi ono sicer pošteno ljudstvo, ki se ne briga za politiko in je potem samo kri\o, da pridejo ali bi vsaj k.uko prišli do državnega krmila ljudje brez vesti.
Dolžnost ministra Pribičeviča je, da se vsakega suma opere — upamo, da se mu to posreči, ker, kakor smo že rekli in to odkritosrčno, ne moremo verjeti na tako zlobnost. če pa dokaže svojo nedolžnost, potem naj se pa tudi na drugi strani -a] ukrene, da se taka obrekovanja ne bodo mogla tako lahkomiselno ponavljati.
Če pa je list »Radikal« le nasedel kakšnim kmunističnim razdiravcem, ki bi pismo podtaknili, je pa njegova stvar, da stvar tudi od te strani kmalu najskrbnejS preišče.
Proti slabemu gospodarstvu.
Protest Jugoslovanskega kluba proti državnemu gospodarstvu. Na seji finančnega odbora so vložili v imenu Jugoslovan-skega kluba poslanec Pušenjak. Klek' in tovariši odvojeno mišljenje nastopne vsebine: »Razprava v finančnem odboru j'e pokazala, kako se neresno dela kljub nujni potrebi, da se sprejme reden proračun za leto 1922 in napravi konec zmešnjavi, ki vlada v državni upravi. Obsojati mo-
ramo postopanje, da sc predlagajo dvanaj-.tiru- na podlagi fiktiviugu (. ižniveg«) pro-računa z« leto 1921-1922, ki je vsekakor manjšim za 107.651.03i dinarjev 60 par. Posledica tega negospodarskega zmanjšanja
ti, da sc ne more izhajali z odobrenimi rediti in da ministrstva za promet, za javna dela in /.n narodno zdravje zahteva,o naknadne kredite. Jasno ie že sedaj da se v proračunu ne bodo dosegli nobeni prihranki in da se bo proračun zvečal. Poslanci Jugoslovanskega kluba protestirajo, dn sc jc finančnemu ministsrlvu dovolil za mesec marec in april izreden kredit 76 milijonov dinarjev kot fond vlade. Ta ogromni kredit rabi vlada /a namene, ki so večinoma neumestni in siccr brez odobrenja In nadzorstva narodne skupščine. Protestirajo proti tcnui tem bolj, ker sc ni vprašalo i« odobren,e tega fonda finančnega odbora. Protestirajo proti načinu gospodarstva v ladnivm času v ministrstvih za promet in javna dela, ker delata ti ministrstvi izdatke preko predvidenega proračuna, izvršujeta rama dela, izplačujeta pogodbe, dasi s« ve, da nimata dovolj kreditov. Dej-
stvo je nadalje, da se letošnji dohodki davkov in carin ne upoštevajo dovolj resno in da sc ti dohodki označujejo preširoko v proračunu, da se ne misli dovolj resno na izenačenje davkov in drugih bremen po vsej državi. V imenu malih posestnikov in delavcev v imenu najsiromašnejših slojev prebivalstva Slovenije in Dalmacije, ki nima niti dovolj sredstev za najnujnejše življenjske potrebščine, zahtevamo, naj se zviša najnižja obdavčljiva svota od 4800 K vsaj na 15 000 K, da se tako opomore veliki bedi teh slojev. Potrebno /e, da se tO sprejme žc scda; pri dvanajstinah za ma-rcc in april, ker se bo v marcu vršilo določevanje osebne dohodnine ter bi postala ta določba brezpredmetna, ako bi se šele pozneje vstavila v redni proračun. V znak protesta proti slabemu državnemu gospodarstvu, omejevanju nadzorstva narodne skupščine oziroma finančnega odbora glede odobritve izdatkov v znesku 76 milijonov dinarjev za marec in april finančnemu ministrstvu, proti nepravičnemu obdavčenji najsiromašne ših slo.ev, bomo glasovali proti dvanajstinam.«
' < CV.—
GospoctersSci oisKonifS^.


Prijave !cmefsk h vozil.
Veliko — in gotovo tudi upravičene — nevolj« ter rarburen-a ic povzročil oni odstavek v določilih člena taksnega in pristoibisnkega pravilnika (Uradni list it. 268 leta Mil, ki določa prijavo vo.ril in s tem r sveri — kar »e seveda predvsem vahio — povrh še plačevanje pristojbin (taks).
Da se bo rsrburialo prebivalstvo po deželi — nam gre v glavnem za to — in pa, da so delale zahtevane iglasitve ilasti lupanstvom -,n županom nsivvč preglavic, i« umevno. Ta vse to bi se bilo lahko r:c-prevVo, če bi se bila oblastva pravočes-no potrudila in ird&la potrebna po;nsn:'.a, katera vorila se mora o privariti in k:\tera ne. — šele po dolgem ktdeban-M in ro •prstšfvar a seri ir>. tia od vseh vetrov
pobijanju draginje z ustanovitvijo občinskih razsodišč ie povzročila bojkot Igralcih trgov. Druga naredba osrednje vlade o pobijanju draginje pa v popolnem nasprotju s prvo onemogoča vsako predpisovanje cen ter dovoljuje trgovcem 25 odstotkov dobička brez vsake rnriike blaga. Ta odredba prevedena v dejanje dovoljuje sledeče: mesar sme zaslužiti pri enem volu tri do p?t tisoč kron. pri enem vagonu moke so sme zaslužiti nad 60.000 kron. pri 1 jnicn 2 K. pri 1 litru mi«ka 2.50 K, pri 1 kg masla 40 K itd. Dejansko je torej t.i 23*5 odmera dobička nemogoča in ;o tudi niboe ne zahteva i?vzemši rod-kih Ljem, kot u. pr. pri sadju vslod stalnega sožitja \-viih keli?in	:'.a-.*;iia n&rcdba osrednje vlade pomenja dejansko popolnoma svvlvdiu določanje ccn i-.i .^ogoea največjo zloral«. kr>r no l>o ni-
iajf'cvla'0 beli dan rmsrtfo delegacije r-.t- kortmr terko d;>kr.*.ati. tla ni
nistrsiva fitvanc \ Uradr.em !;stn št. 13 r dv.e !t t m. da n.-.Tadni kmeti ;ski ve; o vi, ki stviijo itklv.čno -»otrebo dotič-ega lastnika, tere- tudi v o rovi r.?. vrr.rtfr — kvkor »kelesli« n takoiratn -raprsvHv-čkt«, kakrtee nb v kr-et-e ra prevar--*^? Ivctt rvtrebščr. živ-* ir priče'kov -c *\Mvi»v> an\i ocva voa',i. ed k«te:vh e tre-Kv plačevati Ukso — Aa tor«i takih vo-sil	o.i trrtia pifeiTNiti
Te pnoSčunfrv r.v ter-, —e-sta r.vto. krr s«« kur f'ece dol i v ra msit de&a št<c\xM v-eraš*®«. ca katera K>» a Um
CEMt
$ Lfa^ijansk« trti« MreKb to-
ljub! Jtr.fii trt « nahaja >rv xviao i drvrV	t st-«?^« sk^k « rs*--.'^
A^ftnj*.. Prv* »HTldfc« csrevšv.-*	o
kot 25 %. Vssko karnovanje zlorabe je de-j.uvsko po toj naredbi izključeno.
Ako os; j ne tu u are«. Umi v veljavi, jo vsak iu*; :\uj. vpliv u« r*f.vcj con doiua-iih trLiJč nemogoč, Takoj prve dni vol," >"-•	nsrodbo $<> con« voči:'i r-^1-
r.H-tov močno dvignile in so k;./o, da K-do šc r.'..-.'.e. Toiie jnvlrdioe so neu-.ogibne,
l\«r.cfr.e najvariifjkira prvnlme-tessj jo s;>.Kf: goveje n>rw I. vrfHo 44 K, trvra veči--or--: 38'in K ter 26 do 1*2 kr.TC. Krkcvost govejega me« ie slalvi in se Mitjo OBia^ti rerte i oriitm n« s1 Mm sikovoet k<.^t izredno visoke, Tcletina 40 r->tf»-sfo m tud: ve cene 4 in -t? K. S\in r.-.a 60 K 1 kg. Slanina moiana T6 K. riba in sal S6 K." mast 88 do SM K. r-v k - .eco aieso SO do 90, drelvniea 30 de 36 krvo, k . ^ei* nibe K. M prel-^ne ^ K. ketoi ?o do 100 K. raca 100 K.
^ S n«t »esk i« K k»o-
gram, čajno maslo 180 K, s!r 180 K. Sadj^ jabolka L vrste 32 K, II. vrste 28 K, III. vrste 20 K, oranža 2 do 6 K, po velikosti, limona 2—3 K. Moka št. 0 kg 25 K, najslabša krušna moka 20 K. ješprenj 21 J£k otrobi 9 K, koruzna moka 17 K, ajdova moka 28 K, fižol ribničan 15.50 K, prt-peiičar 16.50 K, leča 39 K, luščen grah 25 K. Za kruh se zahtevajo zopet visj* cene vsled podražitve moke. C-ae zel«., njavi so gorostasne, v prvi vrsti, ker nI blaga: kilogram glavnate solate 120 K. endivije 120 K, motovilca 140 K, radiča 100 K, ena porcija solate same stane torej najmanj 5 K, 1 kg poznega zelja 14 K, kislega zelja 14 K, ohrovta 16 K, krompirja 7 K, čebule 36 K, repe 6 K, rdeč« pese 60 K.
g Vinske ccne na bivšem Štajerskem.
»Slovenski Gospodar« poroča, da so se vina očistila in kaže,o 12 do 14 odstotko* alkohola. Kupčija z vinom je precej živahna in se giblje cena litru med 30 in 35 kro« nami. Za sortirana, posebno rizling in dru« ga vina pa ponujajo kupci od 36 do 30 V ljutomerskih goricah je že nad polovic« letošn/ega pridelka prodanega.
i Lesni trg. Vsled dolgotrajne in nepričakovano ostre zime se je osredotočilo vse mišljenje na trgovino z drvmi. Poman,kanje premoga pri nas in tudi drugod, huda zima po vsej Evropi in celo v Itali/i in ca Grškem, k er v normalnih časih niti ne poznajo zime, kjer je letos pokril sneg * debelo plastjo zemljo, sta prisilila ljudi, ds osredotočijo vse svoje mišljenje na kurivo, na drva, to pa vsled tega, ker priman kuj« pri nas ravno tako, kakor na Italijanskem in Grškem premoga. Seveda imamo pri nat premogokope, stare in nove, ki bi nas lah. ko zalagali s povolmo množino premoga, pa žalibog je dejstvo, da premega ni niti za železnice dovolj, ker si iste niso preskrbele po leti večjih zalog kaker bi morale, če bi gospoda okoli ministrstva sao-bračaja pomislili, da je privatni konzum premoga po zimi večji ko pa poleti. Pa ti gospode, ki pri nas uganjajo -gospodarsko i>o!iiiko«, očiviano ne dobivajo plač za to, da bi mislili, ali pa, da bi se v štirih letih nekaj naučili, temveč za to, da pijejo r svo5h uradih »črno kafu*. Da se povrnemo na iesni t:g, opustimo nada!>no kritiko ljudi ki mislijo, da ;e narod radi njih na svetu. Des'vo je, da ie s«daj na trgu manj drv, ktkor bi se (ih rabilo, dejstvo 'e, da >e poskočila cena drvam vsled velikega povpraševanj in deloma tudi vsled padca naše vidule tekom par mesecev za aaknar.j« 80 odstotkov in dejstvo, da si revaeiii i ne mor«o nabaviti jvolrebnega kuriva, IVugo deistvo pa e da vsled visoke c«r,e drv narašča draginja tudi drugim iiTl/cnj-skini potrebščinam in da se bližamo z naglimi koraki v Avstriji običajnim cenam. Tudi ostali lesni proizvodi so doseg"i prav-ljično visoke cene, ra navsdne koniin« deske zah'evaio posestniki žag. ki so » srečnem poloiau, da lahko iagv«. 1700 K ia kub. meter in naideio se l»ud* ki tak« plačujejo. Za tesan les boliš« kakovosti se plačvij« po 800—350 K ia kub. mater, naložen na vagon, in ta okro<«l e» ■a*!« debelejše vrste se plačuK po 600 K.
Naravnost bajno ceno pa so dosegli hrastovi izdelki, za kojte se plačuje do 6000 kron.
0HNAR.
Vrednost tujega denarja.
13. febr. 17. febr. 20. fcbr. K v K v K v
Benar
<jfrwriSki dolar	303 — 303 50 305 —
avstrijska krona	— 05 — 05 — 05
£«!ikoslovasl<a krona--— — 5 72
sugiefiki funt	— —----
francoski frank	---- 26 76
Ualitanika lira	------
bolgarski lev	2 06 -- 2 06
earški rubel	--— 23--
grška drahma	------
HcmSlta m urica	1 56 1 53 1 51
nunitMki lei	2 36 2 38 --
Svcarski frank	------
poljska marka	------
•Baiorskn krona	— — — — — —
g Zamenjava petdinarskih novčanic. Ker gotovi špekulanti na razne načine, tudi potom oglasov, ponujajo svojo pomoč pri zamenjavi novčanic po pet dinar/ev kakor tudi pokvarjenih bankovcev pri Narodni banki, ob avlja Generalni inšpektorat finančnega ministrstva, da se po zakonu zamenjajo pokvarjene novčanice, kakor tudi bankovci po pet dinarjev, ki se vzamejo Iz prometa, Narodni banki in njenih po-družsicah. Zaradi lega ni potrebno nobeno posredovanje in si lahko vsakdo hitro zamenja novčanice. Novčanice po pet dinarjev sprejema o do 5. marca t. 1. vse državne blagajne. Občinstvo se opozarja, da naj se ne da zapel :'ati od aseb, ki ponujajo svo-fe posredovanje za zamen avanse novčanic, ker t« lahko stori vsakdo brez težkoč. Konoao se opozarja, da se bo prati osebam, ki ponujajo svoje posredovanje, postopala po zakonu.
»Avn.
S Za oprovtiSov davka aa vesovo. Pe-
slanee S k u 1 j je posredoval pri finančnem ministru dr. Kumanudiju, naj se op rosi® davka vozovi na peresa, ki služijo za službeno »osle.
j. kževaaje taks« na voafla pod&lj-Sanc. Kakor nam javlja delegacija ministrstva iinanc v Ljub'jeni, je dovolil minister za iisance, da se rok za prijavo vozil in plačanje letne takse na vozila za tekoče lete izjeme«« podaljša de 15. marca 1922.
g ©dlsčen liRslop za ijsenuiaiia davkov. V finančnem odboru se je 15. febr. razpravljalo o državnih dohodkih, kakor jih izkazuje letošnji proračun. Ob tej priliki jo poslanec z vso odločnostjo nastopil pravično izenačenje davkov po vsej državi.
g OtSo&n nastep Jtifealevaaeke^a
kktba zi kaseta. V odseku zakonodajnega odbora se e danes razpravljale o povišanju davkov. Poročevalec finančnega ministrstva je zahteval, naj se vsi davki povišajo za 100 odstotkov, a davek na premoženje poleg tega še za 2 odstotka. — PoslaRec Kl.kl je v imenu Jugoslovanskega kluba protestiral proti povišanju davka na zem-*J?ifiča, nakar je odsek sklenil, da se davki ae povišajo, pač pa se zmanjša o izdatki, rorofievalec finančnega ministrstva je nadalje izjavil v odseku, da bo tekom dveh
mesecev predložil zakonski predlog o najpotrebnejših davkih, ki naj bi veljal za vso državo. — Pri carinarnicah je določeno za leto 1922 dohodkov 778 mili onov dinarjev. Pri razpravi o carinskih dohodkih je opozicija ostro protestirala proti neredu pri carinjenju blaga. Poslanec K 1 e k 1 je zahteval, naj se blago carini po vrsti, kakor pride na carinarnico, izredno pa se more cariniti samo tedaj, kadar gve za lahko pokvarljivo blago. Zahteval /e, da lastniki blaga ne smejo plačati ležarine, ako se po krivdi carinarnic blago ne zacarini v roku, ki je določen v pravilniku. Predlog bo prišel pred plenum finančnega odbora.
g Ljubljanska mestna občina bo zanaprej plačevala 35 odstot. doklade na hišno-ngjemninski davek, 50 odstot. na zemljiški davek in 85 odstot. na ostale davke. Obiskovalci gostiln bodo plačali po 9. uri zvečer 2 kroni, obiskovalci kavaren 1 krono, igralci kart v javnih prostorih pa 8 kron.
ŽIVINA.
g 1'ueljevi voli so zopet prišli na vrsto v narodni skupščini. Topot so Puclja prijemali srbski zemljoradniki. Pucelj jim je odgovarjal, da je živino moral po tej ceni prodati že izven države, ker ni mogel dobiti vagonov, da bi jo prepeljal v Jugoslavijo. č'e so dotične tvrdke, ki s a živino kupil®, pri tem veliko zaslužile, pa da on ne more pomagati.
BAZNO.
g Vinogradniki, sltraniie vino, čc ga še iaaais. Piše se nam z Dolenjskega: Ali sie že opazili, kaj se godi z Vašimi vinogradi. Ogromne škode je letos v vitio-
Sadih, česar še marsikdo ni opazil. Vete je učevja pozeblega, ostale je obrstfla nesrečna zvermjad, ki je obgrizila mladike in brala ketkor megla doseči. Vinogradniki, oglejte si vinograde, da bodete vedeli centi škodo. Te škod« naj bi trpeli lovci, kateri opazujejo sam« po vinu in okoliščini, ne po lovu, katerega bi morali izvrševati. Dobro vino zna še to poletje priti s cene 40 kron za kter na debe'o. Tukaj pri »as na Dolenjskem so pričeli prektepovati rine z« sicer ne visoke ceno od 25 do 30 kron za liter.
g Tečaj za pridelovanje in natise »porabo krme priredi država« kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu dne 4., 5. in 6. aprila. Pričetek dne 4. aprila ob 8. uri zjutraj. Pedučujsta teoretično in praktično strokovna učitelja Fr. MnJaeek in inž. F srd. Vončina in sicer o sledečem: setev, oskrbovanje in gnojenje detelj in krmksih mešanic na njivah, gnojenje in oskrbovanje travnikov, naprava novih in zboljšava starih travnikov; sestava živalskega telesa; rediltie »novi njih poraba in nadomeščanje; koaserviranje krme (sušenje, sila-ža, itd.), preračuna nje, priprava in pokla-denje krme. Radi velike važnoli tega potika se vabijo gospodarji, da se tega tečaja v obilnem številu udeleže. Prijaviti se je čimpreje z dopienico pri ravaatelju šo'e.
g Vinarski in sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za kmetijske mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v vinarstvu in sadjarstvu, to je v napravi vinogradov, sadovnjakov, trtnše in drevesnic, v cepljenju, obrezovanju in negovanju
trt tn drevja, v gnojenju in obdelovanju
vinogradov in sadovnjakov Itd. Vežbanj« se vrši pod strok, vodstvom in s teoretično utemeljitvijo vsakega dela. Tečaj so se prične 1. aprila in konča C. oktobra 1922. Sprejme se 10 do 12 učencev v starosti najmanj 15 let. Učenci dobivajo na zavodu popolnoma prosto oskrbo in mesečno 30 K nagrade. Bolehni ali slabo razviti mladeniči se ne sprejmejo. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole, krstni list ali domovnico in potrdilo županstva o lepem vedenju, jo priložiti ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pošta Novo mesto, najpozneje do 15. marca t. 1.
g Dvodnevni vinarski tečaj pri kmetijski šoli na Grmu se je moral vsled kruto zime preložiti na 7. in 8. marca. Poduče-valo se bode teoretično in praktično o napravi vinogradov, režnji trt itd. Začetek dne 7. marca t. 1. ob pol 9. uri zjutraj. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj s« zglasi takoj z dopisnico pri ravnateljstvu kmet. šole na Grmu, p. Novomesto. Ker se takoj nato vrši trodnevni sadjarski tečaj, se ukaželjni lahko obeh tečajev udeležijo, ne da bi jim bilo treba dvakrat v Novomesto potovati.
g Za domačo obrt in prosto krošnjare-njo, V Sloveniji se je pričelo onemogoča-vati razpečavanje proizvodov domače obrti, kmetskih gospodarskih potrebščin in razpečavanje tega blaga po hišah. Poslanec Š k u 1 j )'e stavil radi tega vprašanja na ministra za trgovino ter protestiral proti takim vladnim odredbam. Medtem se j« pa ugotovilo, da ni ministrstvo izdalo no« bon« tozadevne prepovedi. — Zanimivo je to, da je prepoved vendar tukaj.
Letni sejmi za blago in živino bi morali biti povsod ena prvih skrbi vsake občinsko uprave. S tem se koristi prvič občini sami orir. njeni blagajni, drugič pa vsem domačim in okoliškim občanom, ki s« jim s tem da prilika za ugodnejši nakup ozir. prodajo. Za take sejmske dnove pa mora kvedeti najširše občinstvo po celi Sevoniji, vsod oeaar j« nujno potrebno, da s« pravilni vsi sadevni zeanamki v naših koledarjih; in pratikah. Dolžnost vsakega županstva jo tedaj, da se vsako loto prepriča, ali so zanesljivi tozadevni sejmski podatki, in da javi pri založništvu V3e morebitno napake in prememba. Le tako bo mogočo, da bode koledarski zaanamki vodno zanesljivi. Županstva torej pozor že na letošnje koledar j8 ii prati ke, da ne bo nejevolje pri kupcih in prodajalcih!
g V Avstrijo se ne smejo pošiljati pd. stna brez znamk. Taka pisma se na naših poštah mečejo v koš.
p Predkonterenea male antante kot priprava na genovsko konferenoo se bo vršila v Ljubljani.
p Qo$peiur$tvo vladne večine. Arma» da je kupila pri noki tvrdki v Vranji za 12
9*
milijonov dinarjev čevljev. Čevlji so popolnoma za nič, kljub temu jih je komisija strokovnjakov prevzela.
p Proti belgrajski nadvladi. Liberalni jJugoslavenski list; v Sarajevu je te dni zapisal tole: Mi vidimo, kako so davki doslej neenako bremenili Srbijo in ostale pokrajine; vidimo ,da se davek na vojne dobičke ni pobiral v Belgradu niti od onih, ki so si pridobili milijone, dočim se je pri nas nakladal na zaslužek od 10.000 dinarjev. Naši dijaki štipendisti brez razlike plemena stradajo v inozemstvu, dočim dobivajo oni iz Srbije štipendije izplačane v tujih valutah ter morejo spodobno izvrševati svoje študije. Plače našili uradnikov se bistveno razlikujejo od onih v Srbiji in pa 'Črnigori, čeprav so strokovno precej boljše Usposobljeni. Vsaka akcija naših gospodarskih krogov, ki gre za poboljšanjem gospodarskega stanja, ostaja brezuspešna, razen v tistih slučajih, ki gredo na račun bel-grajske bankokracije in z njo tesno zvezane belgrajske caršije (tržišče). Tako je bilo tudi pri davku na poslovni obrt. — Škoda, da bo to spoznanje prepozno. Ta čas bo Belgrad izmolzel iz nas že zadnji vinar.
p Dolgčas jim je. Muslimani zo sklenili, da zopet vstopijo v vlado,
p Pomoč gladujoči Rusiji. Ministrski svet je sklenil dati 6 milijonov dinarjev pomči gladujočiin v Rusiji pod pogojem, da Rusija spusti domov vse naše državljane, ki se še nahajajo v Rusiji in da podpero razdeli odposlanec naše države.
p Plače ministrov. Zemljoradniški poslanec Lazič je predlagal v finančnem odboru, naj se znižajo ministrske plače in sicer od 290 Din na 100 Din na dan, in pri ministrskem predsedniku od 300 Din na 150 Din na dan. Vladna večina jc predlog odklonila,
p SamostojneŽi io ministrske plače. »Kmetijski list« je v svoji zadnji številki pozdravil predlog glede znižanja dnevnic ministrom in ministrskemu predsedniku, poslanec samostojne kmetijske stranke Ra-jar pa je glasoval proti znižanju.
p Samostojna kmetska stranka v objemu liberalcev. Zdi se, da so samostojne-žem popolnoma opešale moči. Kar je v njej Starih liberalcev, uhajajo nazaj v liberalno stranko, drugi pa se pridružujejo drugim Strankam, poštenjaki, ki jim je v prvi vrsti resnični blagor kmelskega ljudstva pred Očmi, zlasti Slovenski ljudski stranki. Zadnji »Kmetijski list« že plava popolnoma v liberalnih vodah. Popolnoma se strinja z mislijo liberalnega prvaka dr. Kukovca, da tudi samostojna. Najhujše zlo v Sloveniji da je boj proti njem glavna naloga vseh »naprednih« strank, med katere se šteje tudi samostajna. Najhujše zlo v Sloveniji niso neznosni, krivično razdeljeni davki, »e korupcija, ki se širi, ne popolna odvisnost od nesposobnega Belgrada, ne draginja, ki gre po zaslugi sedanje vlade vedno bolj kvišku, vse to ni najhujše zlo, pač pa so najhujše zlo klerikalci, kljub temu, da ti klerikalci zahtevajo avtonomijo, edino rešitev slovenskega kmeta, zahtevajo izenačenje davkov, zahtevajo versko vzgojo itd. »Kmetijski liste je tudi pripravljen z vsemi svobodomiselci sodelovati, samo Ida se ubije klerikalni zmaj. Dalje se zadnji ^Caetijski list« z vso gorečnostjo poteguje
za ministra Pribičeviča, kogar poštenost in patriotizem da sta izven dvoma. Vsi Slovenci in Hrvati (razen 2 %) in tn četrtine Srbov pa dobro ve, da je Pribičevič največji grobokop naše države. Iz velikih gromovnikov za staro pravdo so postali samostojneži ponižni sluge svobodomiselnih, liberalnih bojevnikov proti klerikaliz-imi, Tako mine slava tega sveta.
p Nezaupnica samostojnim poslancem. Samostojni poslanec Drofenig jo sklical 5. t. m. v Mozirju na štajerskem shod, ki je bil prav dobro obiskan. Že med govorom so navzoči poslanca Drofeniga ponovno prekinjali z medklici, po njegovem govoru pa je pričel govoriti svetnik trgovske zbornice g. Močnik, ki je z gospodarskega stališča orisal škodljivo politiko sedanje vlade in poudarjal, da je 99 odstot. slovenskega ljudstva za avtonomijo. Zato bi se morali samostojni poslanci, če bi jim bilo res za koristi ljudstva, postaviti v boj za avtonomijo, kakor je to storil z vso odločnostjo Jugoslovanski klub. Predlagal je, da se izreče vsem poslancem samostojne kmetijske sfranke, predvsem pa poslancu Drofe-nigu nezaupnica. Ta predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet.
p »Javno in brez tajnosti.« Zadnji :>Kmetijski list« piše: "Od nekdaj je bilo naše stališče, da se vodi vsa politika javno in brez tajnosti. Zvesti temu načelu, smo skrbeli, da so bili tudi naši zaupniki vselej odkritosrčno obveščeni o vseh korakih naših vodilnih mož in da je vselej ljudstvo samo odločevalo o smeri naše politike. Še vedno zvesti temu načelu, bomo objavili tudi svoja odkritja, katerih posledice naj potem pripišejo demokrati samim sebi, ker bo spoznala javnost, kaj so hoteli demokrati doseči in kaj so bile nezaslišane*; žrtve dr. Kukovca in tovarišev. ; Pozabljivi Kmetijski list prosimo, naj vendar še enkrat pogleda, kaj je pisal 19. okt. 1920. Vodstvo samostojne stranke je s številnimi podpisi samostojnih voditeljev slovesno podalo izjavo, da z liberalci nimajo nič opraviti, prav v istem trenutku pa so rabili stotisoče liberalnega denarja in krajevne organizacije liberalne stranke za volilni boj, kakor je to javno izpovedal načelnik liberalne stranke minister dr. Kukovec. Kako se ta izjava strinja z današnjim pisanjem Kmetijskega lista? Gospoda, vsaj tako nerodno ne lazite, da se že v prvem trenutku laž kar z roko prime.
Domače novice.
d Ali sle že obnovili naročnino za Domoljuba? Če niste, storite takoj! V sleherni krščanski hiši mora biti krščanski časopis. Tistim, ki ta teden ne poravnajo naročnine, s prihodnjo številko list ustavimo.
d Okr. Kmetska zveza v Šmartnein pri Liliji vabi na poldnevni tečaj, ki bo v ponedeljek 27. t. m. ob sedmih zjutraj. Spored bo: 1. predavanje o umni živinoreji in o živinorejskih zadrugah. Predava g. Krištof. 2. O zadružništvu in kmetijskem knjigovodstvu. Poroča g. Kralj od Zadružne zveze. 3. O političnem položaju, o razvoju draginje. Poroča dr. Kulovec. Po sklepu predavanj bo seja Okr. Kmetske zveze. — Udeležite se važnega tečaja x mjjohjlp.ej-
šem številu! Predavanja bodo v veliki dvo-rani Društvenega doma v Šmartnein.
d Županski tečaj. V nedeljo dne 5. marca t. 1. se bo vršil v Sv. Križu pri Kostanjevici celodnevni tečaj za župane in obč. odbornike.
d Srbska Jugoslavija. Vojak nam pi-še: Slovenski fantje se vozijo kot novinci v. Kragujevac. Do Belgrada je šlo dobro. Imeli so na vagonu slovensko zastavo. Na nekem kolodvoru pride neki podnarednik in reče: »Odmah zastavu dole, pošto je bol-ševističke«. Ker jo niso takoj dali, jo je isti podnarednik odsekal s sabljo. Vprašam vas, kje smo, smo li v svobodni državi? To naj pričitajo vsi oni, ki govore o črnem, da je/belo, posebno gospoda okoli »Jutra;;.
d Poroka kralja Aleksandra se bo vršila bržkone v binkoštih. V Belgradu se je sestavil odbor, ki dela velike priprave. Vršile se bodo velike narodne svečanosti, ki bodo trajale 5 dni.
d Enakopravnost pod centralističnim jarmom. Srbski študentje, ki študirajo po visokih šolah v tujih državah, dobivajo zelo visoke podpore v francoskih frankih, naši študentje pa dobivajo zelo nizke podpore vdinarjih, ki je vedno manj vreden in še to podporo so jim znižali za 50 odstotkov. Naše dijaštvo strada in opušča študije. Pri davkih je ravno narobe. Slovenci in Hrvatje plačajo ogromno večino. Samostojneži pa, ki so glasovali za centralizem, j)a izjavljajo, da je najhujši sovražnik kle-rikalizem, čeprav naše študente, kmete, trgovce in vse žre samostojni centralizem in ne klerikalizem. Globoko so že padli samostojneži.
d Posledica vladnega pobijanja draginje. Te dni jc stopil v veljavo novi zakon za pobijanje daginje, ki določa, da lahko trgovci pri prodaji zaslužijo 25 °/o, Vsled tega so zagrebški trgovci takoj dvignili cene prešičjega mesa na 100 K. — Ljubljanski mesarji zaslužijo pri izvozu mesa 100—200 Ko bi bili kmetje zadružno dovolj organizirani, bi ta mesarski dobiček sami lahko vtaknili v žep.
d Za Človeško postopanje z vojaki. Poslanec B r o d a r je stavil vprašanje na vojnega ministra radi slabega postopanja s slovenskimi in hrvatskimi vojaki, katerim se prepoveduje celo čitanje hrvatskih in slovenskih listov, kakor n. pr. v Osjeku in Nišu. Obenem ie tudi protestiral proti ne-snažnosti v vojašnici v Negotinu.
d Pozor pred liberalnimi učitelji — ovaduhi! Kaplana Zupaniča v Grižah oa Štajerskem je naznanil nadučilelj Vo^lar, da je na državni praznik 17. dec. 1921 odšel od altarja, ne da bi poslušal petje državne himne, Višji šolski svet je vsled te ovadbe takoj prepovedal kaplanu hoiiti v šolo poučevat veronauk, okrajno glavarstvo pa je zaslišalo g. kaptana in dognalo, da je — nedolžen.
d Bodimo pravični! V odseku finančnega odbora se je pričelo razpravljati o proračunu ministrstva ver. Poslanec Pušenjak je v imenu Jugoslovanskega kluba govoril ob tej priliki o zapostavljanju katoliške duhovščine in katoliških prosvetnih zavodov. Zahteval je, naj se v zmislu ustave nakaže 47 odstotkov za pravoslavno cerkev, 39 odstotkov pa za katoliško cel-
kev od vseh proračunskih vsot za verske svrhe. Člani odseka in poročevalec so priznali upravičenost teh zahtev, načelnik katoliškega oddelka v ministrsktvu ver pa je izjavil, da mu je minister ver naročil, da mora ves proračun predelati v zmislu zahtev predstavnikov katoliške cerkve. Razprava o proračunu ministrstva ver bo trajala še teden dni,
d Slabo stanje bolnic. V finančnem odboru so prišle na vrsto tudi bolnice. Za prečanske bolnice (tostran Save in Drine) je zahtevalo ministrstvo za zdravje 4 in pol milijonov dinarjev, a finančni minister je pristal samo na 1,700.000 Din. Poročevalec ministrstva za zdravje je obširno popisal, v kako slabem gmotnem stanju so bolnice in da jih bo radi pomanjkanja vseh potrebščin treba zapreti, če ne bo hitre odpomoči. Njegovo poročilo je napravilo globok vtis. Posledica je bila, da bo moral finančni minister pristati na več/i kredit za prečanske bolnice,
d Invalidi. Novi zakon o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov je izšel v »Uradnem listu« št. 14. Dobi se v Delniški tiskarni v Ljubljani.
d Zasega društvene sobe v Šmarjeti. Društvena soba v Šmarjeti ni več občinska pisarna; morali so jo izprazniti. Domišljavi, visokoleteči, prevzetni, predrzni voditelji samostojnežev so premagani, osramočeni! Zgodilo se je to vsled pravicolubnosti visokorodnega gospoda pokrajinskega namestnika, kateremu se zato tem potom v svojem in v imenu dobrih župljanov, kate-lih je velika večina, med katerimi te dni vlada splošno veselje, prav srčno zahvaljujem. — Šmar/eta, 15. februarja 1922. — Iv. Perko, župnik,
d Za župana v Idriji je izvoljen trgovec Karol Tresen. Italijani so popolnoma propadli.
d Dviganje potopljenih ladij. Ministrski svet je sprejel ponudbo in podelil koncesijo nemški družbi, ki bo iz Save, Donave in Drave dvigala vlačilce in ladje, ki so bile v vojni potopljene. Polovico dvignjenih ladij bo dobila privatna družba, polovico pa država. Država pri tem poslu ne bo >mela nobenih denarnih obvez.
d Kov vlak se je vpeljal na gorenjski železnici in sicer odhaja iz Ljubljane ob 13. uri 40 minut. Opustili pa so se sledeči .vlaki: oni, ki je vozil opoldne iz Ljubljane, dalje oni, ki je vozil ob treh in oni, ki je vozil zvečer ob 9. uri z Jesenic. Tržiški vlak, ki je doslej vozil iz Kranja ob 13. uri 10 minut, vozi sedaj ob 14. uri 51 minut.
d »Kamniktit.« Finančni odbor je dovolil posojilo vojnemu ministru v znesku 8 milijonov dinarjev za nabavo surovin za izdelavo razstreliva >kamniktit«, ki se bo izdelovalo v smodnišnici pri Kamniku.
d Po liberalno. Liberalni poslanec je v finančnem odboru glasoval za povišanje ministrskih plač in za znižanje plač — katoliški duhovščini.
d Za pogorelce ob belokranjski železnici. V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. N e m a n i č posredoval pri ministru za promet radi neizplačane odškodnine po-Rorelcem ob belokranjski železniški progi, kjer so lokomotive povzročile v več obči-
nah požare in se pogorelcem niti do danes ni povrnila škoda. Minister za promet je obljubil, da se bo pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu izplačala pogorelcem odškodnina.
d Španska bolezen nevarno razsaja tudi v celem Prekmurju. Zvonovi po farah neprestano zvonijo in oznanjajo žalostno novico, da se vedno preseljujejo mladi in stari iz te doline solz. V lendavski fari je en dan po tri do pet pogrebov. V Pete-šovcih pri Dol. Lendavi pa poleg španske razsaja tudi Uifus. V ponedeljek 13. t. m. so iz ene hiše odnesli vso obitelj (dve hčeri in mater). Ostal je le družinski oče.
d Španska bolezen v Belgradu se zelo širi in zahteva vsak dan več človeških žrtev.
d Poročila se je v nedeljo 12. t. m. v župni cerkvi v Sostrera, gdč. Franka Prepeluh, iz znane Kruščeve hiše iz Dobrunj, z g. Frane Rožnikom, kovačem v Dobrunjah. Novopročencema obilo sreče ne opoteče!
d Nevarno je obolel č. g. Komljanec Anton, tajnik Jugoslov. strokovne zveze.
d Umrla je 15. t, m. v Dobrovah pri Škocijanu Ana Vovko, mati Fr. Vovkota, župnika v Št. Petru pri Novem mestu. Uča-kala je lepo starost 85 let. Vzorni krščanski materi in skrbni gospodinji večni mir in pokoj!
d Umrl je na Polici pri Grosupljem Janez Skubic p. d. Možak, bivši mnogoletni župan.
d Cerkev v ognju. O tem se nam še poroča: V noči med 9. in 10, t. m. je izbruhnil iz podstrešja župne cerkve v Šmartnein pri Kranju nenadoma grozen požar, katerega se je zapazilo najprej iz župnišča ob tričetrt na dve, ko je velikanski plamen švignil že v ozračje. Nemudoma se je rešilo Najsvetejše na podružnično cerkev ter se sklicalo na lice mesta vaščane iz Stražišča, tukajšnjo požarno brambo in požarno brambo iz Kranja, a žalibog smo stali ob strašnem prizoru onemogli. Ogenj, namreč se je prikazal poleg zvonika nad glavnim oltarjem, odkoder je vhod na podstrešje, dočim se od zunanje strani ni moglo gasiti radi pomanjkanja vode. Junaški požrtvovalnosti posameznih fantov in mož se je zahvaliti, da je obstal splošno nepoškodovan vsaj zvonik, ki se je na posameznih krajih vne-mal, vse ostalo pa smo morali prepustiti sveti volji božji.
Kako je ogenj nastal? Najverjetnejše vsled zlobne lahkomišljenosti nekaterih ljudi, ki so inštalirali v cerkvi električne tokovode in so si kakor izjavljajo priče, v podstrešju v svoji brezvt stnosti kurili ogenj, ter ga pustili nepogašenega. Vendar ne razmišljajmo o tem, ker bo dognala sodni ja.
Velikanska je škoda, četudi se je zvonik ohranil in četudi se je požrtvovalnosti istih in še nekaterih mož zahvaliti, da se je ogenj omejil vsaj proti jutru ter nam ni tak način vsega ostrešja naravnost upepelil, Ljudje, župljani, so se zato z vnemo poprijeli dela, da na lepo cerkev, ki je v svoji notranjosti ostala nepoškodovana, napravijo vsaj zasilno streho. Od pomladi do jeseni se bo na veliki dom sv. Martina razumljivo morala postaviti nova streh,a, kar bo pa združeno z veli-
kanskimi stroški. Župni urad se torej imenu vseh faranov obrača na verne ča<4 stilce sv. Martina, da blagohotno, bodisi v denarju, bodisi v lesovju nekoliko olaf-j šajo našo stisko, ker cerkev sama nima dosti premoženja, niti kakih gozdov.
d Nesreča na železnici. Poroča 80 nam: V nedeljo, dne 19. t. m. zjutraj ob 88. uri 10 min. se je vračal po jutranji sv. maši domov tukajšnji posestnik Peten Polanc iz Sp. Senice št. 7. Šel je, kakor navadno po cesti čez železnični tir, tisti hip pa privozi tovorni vlak iz Medvod proti škofjiloki in podere Polanca. Najbržej Polanc vlaka preje ni videl, ker je vlak privozil ravno iz nekega ovinka, ob ka-» terem je na desno kake tri metre visok? breg, tako da je razgled po železnici nn vzdol zaprt. Obenem je zelo močno sn€W žilo. Ponesrečenec je ležal poleg želez*, ničnega tira, desno nogo je imel zlomlfB-no pod kolenom. Par minut pozneje prid«' mimo ponesrečenca neki tovarniški deten vec in najde Polanca ležečega na mokr&| tleh in snegu brez zavesti. Takoj je tek»l na Sp. Senico, da je obvestil o nesreči som sede Polančeve, kateri so takoj odhiteli po ponesrečenca in ga peljali na njegov dom in nato v ljubljansko bolnišnico. C%MS se, da bo okreval,
d Oladni volkovi napadli vlak. Med postajama Saša in Dubice so volkovi, ki 60 se vsled velike zime in gladu približali vtfc sem in naselbinam, napadli zagrebški vlaki Volkovi so se tako približali vlaku, da so prišli pod kolesa, ki so jih popolnoma raz-mesarila. Lokomotiva je bila vsa oškrojl-Ijena od krvi in je še v Zagreb privlekla seboj tri zadnje dele volkov.
d Požar. Dne 15. t. m. je pogorela na Lužah pri Kranju posestniku Balinu hiša in vsa gospodarska poslopja. Ogenj je aa> stal, ko so tajali zamrzlo vodovodno cw, Požarne brambe, ki so iz okolice prflfe na pomoč, niso mogle ničesar rešiti, ker ni bilo vode,
d Orliški krožek v Laškem vprizop v nedeljo dne 19. febrarja 1922 v natf-župnijski dvorani igro »Na materino srce* in »Planšarica«, šaljiv prizor s planin. K' obilni udeležbi vabi odbor.
Borovnica: Za davek priložiti 20 K ste po-, zabili.	. * -.5%,
Gorita: Dopisov brez polnega podpisa no sprejemamo.
wgyjMM~y»nnnnintTni-"i--------------		
	Sirom domovine.	
		
SV. KRIŽ PRI LITIJI.
Zadnjič smo povedali v Domoljubu, 4š ne bodo več liberslnosamostoini gospodje plezali h koritom po naših plečih. Zato s» se nekateri naši farani hudovali. češ. sedai uh pa res ne bo moči več spraviti od korit, n res smo dobili kar pet iinancariev. ki skrbi* za polnost korit. Prei smo imeli namreč samo enega daoaria. Tudi imamo sedal 4 zandasje, da kdo korit ne ukrade. Je že smola. Seva«, kai bi pa tudi počeli HberaLci >n samostofnl brez korit.
LUKOVICA — PREVOJE.
V »Slov, Narodu« z dne 31. lan. t. Mjft remo: Ogenj pr gosp. Ant. Osolinu v Št. Yly Domačini so s hvalevredno požrtvovalaos^O, gasiti otfenl. vddstvo požarne brambe leW
apna na Brdo, in seveda. od ta« se le vrnila neosnažena čes. sai imaio oskrbnika za to; da io snaži. Kdj ie iu kriv. da briztfalna ni delovala? Gotovo vodstvo! Prinominiim k temu. da fe odsivo dolin > briztfalno osna-Uti na stroške dotičaika. ki io ie rabil. — Po požaru pa briz&ilna zopet ni samo hotela IH nazaj v shrambo in (udi orodje ne. skoraj dva dni ie ležalo na pogorišča. Zopet vidimo, kakšno sposobnost imelo ssmost ineži za Itoseodarsko vodstvo — toda ali onega tfoepo-
flflfStvSi
PRE3ERJE PSI LJUBLJANI.
Naša žalostna pat ua Zclastni gori je dobila ftlr| novo zvonove. Sescščanjl sami so jih pripeljali i« Jesenic na lepo okrašenih saneh. Z doma •o jim šli naproti do Ljubi an«, da je bilo lepše ia veselejše. V nedeljo, dne 26. februarja jih bomo blagosloviti ob 10. uri, kjer bo tndi služba božja. Okoličani in drugi, ki vam je ta božja pot priljubljena, pridite pogledat, kako smo počastili naša kraljico i novimi zvonovi.
ŠHABTVO PRI LITIJI.
Ha pnstii« nedeljo popoldne o pol 3. uri po-aovl Izobraževalno društvo igro »Ornošolect. — Dne t. m. so jo per«eil Gustav Kokalj iz Za-gerice, pred vo sko priden čla« našega Isabraie-valuega društva in cerkveni povec, ki je p* tadi po dolgoletnem ujetairtvn v Rusiji »stal zvest kr-Manskim naeolsm in našemu ribanja ter peprijel »•pot i veseljem zo del« v družita, — Poleg v»s«-lih novic imamo pa tudi žalastae. Oglaša se pri nas pomanjkanje i« pa bolozca. špaaka in druge. — Zadnji čas je biia smrt kaj pridna, marvoe pri ■tarih Ijodek. — llmrl jt med dragimi večletni »trežaj pri ranjkam fcn.-Aofu Vidmarju, Ješef Rajiec ii listja 'lakaj drugi dna jo umrla pa njegova iona. — Ob tih taloataih in veselih degadkih pa kaj tel« pogrešamo rvoaov, ki so »e po dragih {arah i« »pet sačeli oglašati. — Zato smo se tudi pri naa začeli zanimati, da bi napravili kovo svo-■ovo pri tori iu pri podroteieab. — Pričakovati Jo, da bodo laroni i »to požrtvovalnostjo kakor »o •1 »gradili lepo tarn« cerkev, tndi šli •« dele M
roka o a« v o »voaeve, vsak po »vojih aieaeii. — bilo ki lepo, k« bj ostali sa dragimi.
MEKINJE. Nenadomeotna iztfaba ie tmMa izieaiio MeUaie: 4. febmaria t. L le ictfabila e««Sa aaiplemeaiteiših mlademoev. kar i& ie koda) rodiia naša iara. J«žila Hočevar iz utflodae »Ksvačeve« rodbine, koraškega mojstra *o pokfien. Rainl ie bil 7vsakem oairu isrodea vx®r. kakor orikazoii iz drntf»6i svet«. Nea-tnorno delaven doma. v ctrkvi. v izobraževalnem društvu, v sleiaiaai zlasti, odkar le bil ftetfov nredsedaik. ve« vs«{ ia d«Ur<ta za Orle. le«« »eUe. tM»bnrawie itd. M i« mmI* abstinent veliko let. ni kadil. ▼ dobre »mmh daroval sila v velika. Pri vssw zv^-iem neiz-■»orBem znnaniem dela sa le bil B«b«ž«ti kot valekdo: skromen. nosiJea in *««ebtiea kot ako™ nihče drurt: res čas obstoj« wa'rf*a«ke Mansiae družbe je ba »i** zve«« 9»a d > »ro-? *f,rV/ £?or »« »"snal »K®vačere«a Pe»eta«. g» ie liuod. sovražnika soleh ni imel nikdar. JSai zaenkrat zadostujejo te kratke besedej
K kdor bi oa hotol nicdovo išlrHeaie ia «Je(ara«!e , S?? sc®*"iti- k> moral *i«»lt d»lito kniHo. al Ti bo. draSi Pene. »r«ričaj Sotf nlageiti ta Ivoi« nešteta dobra delal Na svidenje on-
v rn«saiSBn zunm cerkvi Meitnae nor»ži!« brst In sestra Anton ia	Krt iz Delavčeve
fcMe na P -dtd4?h. Obilo boiierfa blarfaslaval lo le nri nas tekora eae#* ieta že drn^ slnoal oa »ta te brat m »astra obenem B«r»ž2Ia.
IZ V A (J.
„ ®akor	tak* l«t«» vS. p»tke
» p^tn, na Slemšk.m »v. maš* i„ prižiga, vselej r.®-.	romani tndi i« so.odnjih
larnij r prijazno «,kov »v. Križa na Mernikom!
STARI TRG PRI RAKEKU.
Volitev zastopnika v ekralni Šolski svet ' L®«at«n se ie vršUa dne 14. iebraaVja t! L
T Užn. fevolfe, }« Ml J#sSlJ ijS^CVd. v Stotem trdo. za nietfaveia iiamestaika
bilo 13 za SLS. 2 «t» bili prazni Vsa čast z« stopnikom bčin Stari trtf in Loz. ki so s tem pokazali, da ne niaraio. da bi kberalni brezverci zastopali starlše v okralnetn s^Iskem svetu. Lenarčič, žunan iz Blok. ie orioelial se-boi eneda svetovalca, na sta menda oba nepismena. ker sta oddala prazni glasovnici.
PRAV JIM JE!
(Dopis iz Bohinja.)
Ko je Mrmolja prodajal svojo robo po Bohinju, je polovica Bohinja drla ia njim. Noki Bohinjec je ves zamaknjen vzkliknil: Sam Kristus je prišel k nam. Podoben dirindaj se je godil drugod. Tako smo prišli do godle, katero moramo jesti vii. Davek na davek. Finanearjev polno. Kjer je bil prej en dacar, jih je sedaj po 5 in Se več finanearjev. Kmalu iiide naredba, da bu moral stati financar pri vsaki kuri, da brž obdavči jajca, ki ga bo znesla. Pa šo no samo to. Med flnancarii so ljudje, ki so skrajno snrevi. ljudi psujejo in zmerjajo, če molijo in gredo k isaši. Podoiina je tudi z čandarji. (Naznanile t«!:e slučaje s pričami takoj višji oblasti. Sami sto krivi, da vas psujejo. Zakaj pa t» trpite? Op. ur.) Liberalci nam pošiljajo nn dežela za učitelje svoj« žlakto, nezmoio« in noizprair.ns ljudi, falirsno študenčarijo, naš« d«bre ia spasebae učitelj pa preganjajo. Da U Ijndjo etrek ksj dobrega ne b«do naučili, j« jat«®. Šaj so »krsjiio zanikani in ee-sntežni; zaiešni »e psf gojiti brezrerslvo. pijančevanje, nastavljati ušes« in speljatali ljudi k nepremišljeni besedi, da jih spravi-o v zsper. ('e kak naravne|3*š$en liberalen uiitelj oinviijo kaj več » dukernikoni ali 9 kakim drugim ssiim izokrašeo-eem, ga višji {oliki sisdsoraii: te ko j prime »a uš»<a ia mu grozi s Prtkmarjom. Crajai šoltki svet wsra plačevati, k sr si ž« zai.li kak liberalen učitelj, msd tor.i nerada liberaiio tetopisj* ia knjige. Ce so apira, ga čaka kasta. Ni čuda, da jo wefi«ma šclski prornnia tek« «gi'om«a. Pa to jo šeln »ačotok; drug« t« prid«, Vil«d Uasbe ia grabežljivosti liboraleov ia eam«»t*juež«v ua« oa rok« gospodarskega poloma. Naš deaar j« veda« bolj »a aič. Drapaja lirniii, da e« a« b« moti več eklači. No ba kaosle dragega, kat »ačeti nasiti se po maeedeaske. Taka bom« aslregli liberalnem ia aamcsUjavism, ki m« hačeja zeiučiii s Mam»ia*ol.
▼•»ICH.
Da« 18. t. m. aaia (proatfH k voiaona počitka flaaa Mori iaa dr s« V« i« «rUv»k*ga odtoka Joiofa Kraak. Hlad«niika Marijina dru&a in ad-aok »to mod pogrokao sv mulm »o«j darovala »v. «kkajil«. Zavrataa b*!««»a i0 l»letaoga mlv doaiča po keaicj oaotodoaikom kolekaaj« sprar vila t proraai gr«k. Z vsem« «e j« vedo« ndolo-žovid dol« v a&šik eigauims^aJu ki ge bodo IsSk« popoi«i« aliMiti ds-amotičai odsok. »vatila mu večna lačl
Povoot. Spisal Pšenic««. (Dalje.)
. Nemo io jc dedal Štefan aekai časa. Tat-vina, k. 10 ie »igUl npmoriU, ie nostaia dej-stvo Nekc.o ie »oral slišati nie<ove misli, 00-
fnK« tej'ex °^Drte,,» o'-058 ler se ^ sol s zil v sobo, vedoč. da u ne bo nihče motil, ali »a ie navecloma naletel na »rUožno»t.	'
bnn rok. "ftVi?"	ni	zlo-
',SltD ,?,D,0,Sr^1 ie»no "ro. klobuk in nekai druCe obleke. Na oredalu ie ležala denarnica brez vsebine in Griželj je vedel da mu ie ni lzDranzil tat
rača*^«" U "trkal *red	»ke-
»va.	U	vse
»Orati bo treba, vozovi vpijejo no kovaču, de-
lavcev bora moral najeti. Kie bom dobil denar ja? Kje?«
»Zadolžiti se boš moral.« ie vstreogtala 'Moj oče bi nama Domatfal — če bi U opustil itfranie in oriiatelistvo z ljudmi, ki se zbirajc pri Avbelju .. .«
»Ne draži mel« ie vrrfel ob tla denarnico »Dovoli sem nesrečen ...«
»Zato, ker premalo moliš,« mu ie očitala iokaie. »Kadar zvoni, se ne odkriješ, za večerno mo'itev bereš časopise, v cerkev navadno zamudiš. Vidiš, to odt»ania Vtilaiioslov.«
»Koliko pa ti izmoliš?« se ie zlobno za. režal. »Vedno z rožnim vencem rožliaš in kolena brusiš okroč oltarjev in spovednic _
nisi orenrečila tatvine.«
»Štefan. Štefani« mu ie požutfala svarilno, »Pomisli, čebi iaz ne molila...«
»Vse bi se podrlo.« jo ie prehitel, »in nekel bi me oožrl.«
»Štefan, kam si orlšel?« si ie z rokami zakrila obraz._ »Prav. kakor so prerokovali izkušeni možje...« — Tudi ona ie vedeli za prerokbo, odkrila ii io ie Polinka. da bi razdrla njeno možitev.
Osramočen ie upodnil tflavo. očitanle tfa ie zbodli ▼ srce. Zrak mu ie v sobi noslal neznosen. z rokami v žeou ie isksl izhoda; nomi-kajoč se proti vratom ie zapazil, da ie 'z?ini'a n« steni tudi očetova slika, stara podoba v lesenem okvirju.
O tatvini pri Gri?eliu ie fovrrila in ugibala cela ras. Strunarica ie vi Va tisto do-nolc'ne ner.nane«!« canin*. ki io ie s culico na rami brisal skoz 1'ženiiče v dolino In vsi so bil" overjeni, da ie videla tatu. Prenla5seni so hodili os t?h. oo< ivarjaje se o veiikttsn do-liodku. o nrvi tatvini, ki so io dožir-Ji na Pše-niiču. Veselil se ie le Strunar ,v*Ski kliučav-ničar, ksiti domala v« važčani so naročili kliu-čev, k'1'učavnic ter zanahov k oknom in vra-k!o«l. ker «>a ie pretvoril Avbol;. ter mu ie mi notoniihi.
Kokali. Griželiev ta»t. le ponudil Štefanu brecrferostno ne««iile. ki i»a ie nehvaloAao odklonil. ker *n i onre#ov«ril AvbeJi. tor mu i« v»'lil denar. Kupil ci ie volife in nekai otodia. ostalo ic poribil z* naioraaiko in dr«<(e 00-trebl^ia«; nekai ie zonet zaigral. Ob letu ie moral rlsčsM obresti, nridruži1« se iim ie Jokaj novih izdatkov, zaoet ie bil nriailion nreoiti na »e««4a. Vnovič se i« zatekel k deaarn««Mt krfaaariu. rvnso^I »u Ba račun d«b«l!h »mrek, ki iih b« »osokal v aietfovom <ozdu.
Grii»J| mu ie uderil v roke- coka.r«! m« ie smroko ia mojo mod svoii m I« Drobnikorim ^oE«!»m_ — tisto usoda« mei«, n«*rarlia«o »o OčaV»noremu nzirtu.
Na Strmeli »o za»«Ie »eklre i« d«We so r Jolkio. Sekati se ie nričelo mei| oŠ Drob»«Vovem «»«z<J«: Griželi ie pričakoval m»	alsl^o čakati naij.
Drobwk n« ie ooclal rabil«, nai se ootruii K »le««, in s« »omoaila o zade-vi
Cvižoli se u odeval rabi.*« hi delavci so »ekali «»»rei Drobaik se ie sedal r »osto tor ifa lzroW »dr-katn Sovražnosti, ki »o mod ni!«« žo »ekoliko »ole«Ie. •« izbruhnile Eoova.
o™"' se ie zavedal ražaocti. ki i t ho i«ral. On 'ohko B»ai»«a onemu sli dru<»M»iui e eoo besed« bi zi^H in Gri?eli bi bil rezkrin-k»n in rsrsmofoa. Terfa dordai ni storil — radi bo«ate<t» plačila — r bodoče pa ho stavil nora oja fa ),„ sossj „m»7,n, ho * voril
* in razločno, da bod« čuli liudie in bo-sliir* .. .
S. takimi misli«,- se je neke#« večer« oWa-
T»ri G ri ž eliti, rodoč da v«a najde u urvoUl je. da ie žena sdš?a v mosto ter
sil ka
se 11« oovroe tisto noč.
»No, St-sfan,« ji, je nagovoril, »kftlto ie zdai t sta ref?«
želi ;e?ravt,ia,l	i* kratko edvrnil Grl-
»Mi mj«ii, rfa boš?« ie »«dv«uil Oča-• *..r.raTda ie nevarna reč.« »Ii st rekel, da t a bem,« Ha le no&eAu nezaunao.
ie ootViS	5M Ua tYOH *trwd,€ "
»'• "U, bol in »l»č«a si bil "to,.
t- . e ' »""'cel v saemin. »Iiate malenkosti mi ae oV*Mii«i,< mu I®
mu
Otakar rahlo zagrozil. »Zaslužil tem veliko
več.«
»Takrat si bil zadovoljen.« mu ie ovrgel Griželi.
»Seveda takrat... A sedai se stvar razvija, treba bo novih načrtov, novega dela ... In predvsem bom moral molčati. Domisli Štefan, strogo molčati.*
»Za kar si prišel po plačilo, kajneda? Le kar odkrito povej.«
»Eh, no, plačilo še ni vsaka malenkost,« se ie Očakar namuzal zaničliivo. »Kdai sem že tista drva požgal in ie!ka tudi ni bila bogve-kai. mizar ie ni pohvalil.«
»Potem pa res ne vem. s čim nai te poplačam,« je Grivelj napravil figo v žepu. »Všeč ti ni nobena stvar.«
»Kdo pravi, da mi ni?« ie porastel Očakar. »Poslušail Tvoj vrt sega od tvoie hiše pod mojo kap. Odstopi mi ga za nekai sežniev, da pojdera vsaj lahko z vozom okrog hiše po svoji zemlii.«
»Vrt nai ok srn?« se ie Griželi prijel za glavo. »Za noben j ceno, pod nobenim pogojem.«
»Štefan, samo za nekai korakov, za toliko. da bo od moje strehe teklo na mojo zemljo,« je pritiskal Očakar.
»Niti za eno ped,« ie ostal pri besedi. »Sicer oa ne bije na mojo zemlio tvoja kap. Pretiravaš!«
»Tako?« se ie razvnel Očakar ter mu ie zagrozil: »Posledice boš nosil sam . ..«
»Kakšne posledice?« se ie ustrašil Griželi.
»Takšne, da iih boš pomnil do smrti,« mu ie Očakar zapretil odhaiaie. »Še nocoi boš izvedel TVobnik. kdo ie prestavil meinike.«
»T! v' me maščeval.« mu ie Grišeli nameril z nogo. da sune skoz vrata »Ti si hinavec!«
»Seveda, iaz sem te vlekel na Strmolo ter te orimoral, da si popravil melo,« se mu ie režal v veži. »A'i se nisva sestala, ko si že vse dovršil? Ha?«
»Kar pojdi, Judež ter opravi svoie umazano delo.« ie Griželi zaloputnil vrata, zelen od jeze.
»Poidem. saj poidem.« fe kričal Očakar na cesti. »Jutri bo vedela vsa vas — prerokovanje se bo izpolnilo ...«
Griželi se ie stresel ob zadnii besedi: sesedel se ie na tla ter ie izgubil zavest.
Še tisti vpčer se ie Očakar izneveril svojemu sosedu. Drobnik ie zapisal niedove podatke. drl mu pa ni trohice zato. sluteč, da ia tukai tudi
fDalje.l
Prstan fcraf^ce h Safce.
Anfleški (pisal Rider Hatfgard. — Poslovenil Franc Polianec.
IDaliel
Ali si nI upal v nevarnosti v iame in se tako izkazal junaka. čigar slava bo traiala rodove? Ali mu nisem zatrdil, da niedove častite rane, dasi boleče Iv resnici so ga. ko so se razbolele. napravile za nekai dr.i otrnleda kot mumijo.. in čeprav ie stal na nodah. so da morali nositi, ali pa ie moral odrevene'o ležati na obrazu), ne bodo nevarne? In ali ni vsega tega Preživel in dosnel zooet na nrosti zrak. kar ie bilo več. kakor ie kdai upal doprinesti? Ni čud« ^ ie bil srečen.
Sam,, jez se solcšneda veselja nisem model udeleževati, zakai dasi mi ie bil vrnjen ori-
V >e moj sin še ostal jetnik nri Fitngih. enitar d« bi bila tudi v tei zadevi stvar lahko slabša, sat sem zvedel, da leno ž niim ravnalo in da ni v nevarnosti. Toda o tem bom takoi Pisal
. Nikdar ne pozabim prizora po Hiddsovi vrnitvi v našo luknjo, ko smo vrteči se kamen zaprli da zadelali in naždali svetilke. Sedel ie na tleh. niedovi rdeči lasie so žareli kot baklja, niedova obleka ie bila raztrgana in krvava, razmršena brada mu ie štrlela od ušes kot !on-«pns<i_m kaznjencem. Vsa njegova zunanjost, kl »o io poudarjala višnieva očala s svilenimi n« žico pritrjenimi stranskimi ibli. ie bila tako u2?*'	tega ne more povedati, no-
Vr» le i« strašno smrdel po levih. Scael ie z
£
roko v is b In privlekel Iz med« svio velikansko pioo, ki je ostala nepoškodovana.
»Malo tobaka prosim,« ie dejal. fTo so bile prve besede do nas!) »Porabil sem že vsega; zadnjega sem prihranil, da sem ga pokadil, prav preden so me posadili v tisto smrdljivo košaro.«
Dal sem mu da nekai in naždal si ie pipo. Svetloba vžigalice ie padla na Makedino lice, ki je strmela vam z presenetitviio. ki ii ie očividno delala veselie.
»Kakšna nenavadno zala ženska,« ie dejal. »Kai počne tu doli in kdo ie?«
Povedal sem mu. nakar ic vstal, ali bolje poizkusil vrtati, zadrabil po klobuku, ki ga ie seveda izgubil, da bi se odkril, io nagovoril v svoji lepi !n dladko tekoči arabščini in deial, kako da v<veli, da da ie doletela ta nenavadna čast in tako dalie.
Čestitala mu ie, da ie ušel, na kar se mu le obraz zresnil.
»Umazan opravek to, zares,« ie deial, »sai se komaj spominjam, ali mi je Ime Daniel ali Pto'omei Hidgs.«
Nato se ie obrnil proti nam in pridoda-ial: »' eite. fantie. če se vam ne zahvalim, to m zato, kakor da nisem hvaležen, ampak zato. ker se ne morem. Res ie tudi. da sem malo omočen. Vaš sin. Adams, ie zdrav: izvrsten d*»"ko je, postala sva velika prijatelja. Varen? 0, da, varen ie oa kot cerkev! Stari Bonmd, to ie sultan in drugi tak poštenjak, ^enrav. me je dal levom vreči zato ker so ga svečeniki prisilili — ga ima zelo rad in ga namerava oženiti s svoio hčerio.«
Ta hip *o na.ni naznanili, da ie za odhod vse pripravljeno. In ko sem preobvezal še Jozva s srcem, hvaležnim za Hiddsovc novice, smo se lot'11 tega utrud'iiveda posla in smo ga, kot. sem že deial. srečno dovršili. Toda s tem ii?š' napori še n'so bili končani, zakai treba ie bilo zapreti vhod v rrredor, da bi da ne bilo Fungom modoče rabiti, ki so zdai zanj vedeli.
Teda ooravlla na tudi ni bilo moči odlašati. zakai ko smo šli mimo olanote, odkoder sta Oliver in Jafet šla na sfindo, smo slišali n« oni strani stene, ki smo io bili tu nngrma-djli, č'oveške dlasove. Očividno se ie svečenikom ali malikovim »tražariem. ki iih ie rešitev žrtve razjarila, posrečilo premostiti prepad: nameravali so torej napad: to spoznanie ie našo hojo zelo posnriilo. Če bi bili udrli skoz. preden smo prešli mimo. bi bila naša usoda strašna, sai bi bili morali v najboljšem »lučaiii v iami od lakote nomreti.
Zato smo takoi. ko smo prišli na vrh in da za silo zadelali, poslali Kvika, vsega zde-lan<»da na koniu — »oremliala da ie Makeda — Šndraha. ki ie bil vsled določeb v pogodbi zopet svoboden, in dva gorianca. da so od-diriali v mtjrako nelačo in orlnesli zalogo razstreliva. Drugi dam smo c«tali In čuvali, ali pravzaprav so . Abati čuvali, dočim smo mi snali s puškami v rokah. Pred poldnem se ie K vik vrnil, z niim ie priš'o velike ljudi. Iti so imeli nosila m vse. česar ie bilo treba.
Nato »rno. zmetali kameni« ven in Oliver, Jafet in nekni drugih ie šlo do prve ravnice in pripravilo razstrelilne naboje. Nekai kes-neie ie s svojimi tovariši zonet prikazal nekam bled in v skrbeh in zavnil, naj «remo proč. Šel ie nekai časa za nami, odvijal spotoma neko žico, se nenadoma ustavil in pritisnil na stikalo baterije, ki io ie nosil v roki. Sledila v* zadušma raztrelba in zemlja je vztrepetala kot ob ©otresii, iz vhoda v predor ie pa zletelo kamenje v zrak.
Prešlo ie ia vse. kar smo mogli zaznati, ie bilo neko padanje v globino, kjer ie bila starodavna iama.
»Žal ml ie za nle.« ie Orme nenadoma deial, »toda moralo se ie zgoditi.«
»Žal? Za koda?« sem prašal.
»Za ftinške svečenike ali voiake. Ravnice doli spodaj so lih polne mrtvih ali živih. BiH so nam trdo za petami. Toda niti eden ne bo \e_f hodil po tei poti.«
Kesneie naai ie Hidds v Muru v hiši za goste pripovedoval svoio zgodbo. Po Šadraho-vem izdaktvu — kakor se ie izkazalo, ie bilo vswn nam namenjeno, zakai profesor ie slišal pogovor med niim in funSkim načelaikom — so ga zgrabili is zaprli v trupu velike sfinge,
k1« J«, starodavni rod, ki ga ie bil naredil, izdolbel velike sob in ieč. Tu da ie sultan obiskal m da obvestil, kako se ie z nami sra-čal. ki nas ie očividno zelo vzliuhil, oa tudi to, da smo zavrnili ponudbo, da bi niegov« rešitev kupili za cem. nezvestobe svoji ob« liubi, ki smo io dali Mokedi.
»Vedite,« ie Higgs deial, »da ko sera ta slišal, som bil naiorei zelo hud na vas in sem vas imel za tropo zverin. Ko oa sem zadevo premišlieval, sem zapazil tudi nieno narobe-stran in da imate vi orav. dasi si nisera nikoli mogel prav predstavljati, da bi bil žrtvovan sfingi in kot kos konjskega mesa vržen drhali svetih levov. Pa mi ie Barung, ki ia na svoj način siiaien dečko, zatrjevat da ix te zagate ne vodi nobena pot, ne da bi skrai« no razžalil svečenike, ki imaio med Fungi v®« lik o moč, in priklical nad Funge strašno kletstvo.
P o tedai pa mi ie napravil toliko udob-, nosti. kolikor ie mogel. Dovolil mi le, n. o*, lzprehajati se po inaiikovem hrbtu, občevati s svečeniki in preiskovati ves niih verski stav, o katerem ne dvomim, da izhaja iz Eglp« ta. In zares sem odkril velike reči. ki bodo, če kdai pridemo odtod, moje ime proslavila skoz vse rodove, po zaslugi Šadrahovi. na 6l« gar umazano glavo nai se razlije blagoslovi«
Čestital sem mu srečno k nievi slavi ia preden nam ie začel podrobno razkladati »ta« rozitnosti. sem ga prašal po mojem sinu.
, • j 'c.deia' Higgs. »to ie resnično Ijubez« niv mlademč in na vso moč čeden. Zato som naravnost ponosen, da sem mu takorekoč za botra. Zelo ga ie zajemalo, ko ie slišal, da ga ze toliko let lovite, popolnoma ganien ie bflL Oovori še angleški, dasi s funškim naglasom m seveda želi uiti. Godi se mu oa zelo dobro, ker ie prvi pevec med Fungi, niedctv glaa jc namreč v resnici krasen: s to službo oa i« zvezanih vse polno predpravic. Pravil len vaia, ali ne? da se bo oženil z edino Baron« govo hčerio in sicer v noči prve prihodnja polne June. Slovesnost se bo vršila v mest« Marmaku m bo naivečia, kar so jih videli davi ni rodovi, izkratka: praznik za ves narod.«
»Ali Ima oa to divio gospodično rad?« »em v strahu vprašal.
»Rad 7 Boiim se, da ne, mislim da fe tf«« tal, da ie še nikoli ni videl, in da samo ve,
? i!CDa i?1 da so ®u Pravili, da ie sel« oiabna. Vendar oa v te zasebne reči nisv« globokeie posegala. On ie hotel zvedeti v»e « vas m vaših načrtih, iaz pa sem seveda ho« 'el zvedeti v«e o Fungib in obredih in sporo« r . ' 80 v zv«zi s čaščeniem Harmakovira, tako da nama niti hip ni bilo dolgčas. Žel3 bi bil. da bi bila dlie skuoai ostala, zakai po« stala sva iskrena prijatelja. Pa nai »e zgodi karkoli, menim, da sem smetano z njegovi« »poročil posnel,« in potrkal je po debelem ca« pismku v »vojih rokah in pridodejab _(Dalia.l
Dra^aeeaest vsake hišo je lekarn. Fellerja prijetno dižeii »Elsafluid«, ki je najboljše siedstvo za drgneaje hrbta, rok, nog in eelega telesa, kot kosmetikum za nsjovnnje zob, zobnopa mesa, ust, glave itd. Je močnejši in boljii kot Frane, žganja. 3 dvojn. steklenice ali 1 špec. steklenico r. rn molom in poštnino polije ta 48 K: Engea V Feller, Sto-blea doaja, lUsatrg 16, Hrvatske.
VarčiM gospodinj« rabi edino le
ZELf! MILO
ki je najboljše in najceneje.
Suhe hruške
FRAN P4KIA.CKIK, I^nbljaaa, Dunajska oesta ML
BENCIN-MOTOR
(8—8 HP) SLAHO-RKZNICA štev. 4, MIjATIIjNICA ter K08ILN1 STROJ, m v dobre« stanj«, se tak«j proda. Cena po dooovora. — GAŠPER SJUD, graNak, Komenda.	B»
PoroC. prstani Double verižice Stenske u e Budilke Žen se ure Uhani NsjstffejžJ trgovina ur, ztalnlr.s Ia
srebrulM ČUDEN |
UUBIJANA 22, Prsterncva 1
Zalitevaite ponudbe!
ženitbena ponudba.
dva mladeniča v starosti 22 let e kako gospodično od 10 do 20 let ali vdovo do 25 let. koja je iz-vežbana v kuhanju in Šivanju. Natančni naslov in slika naj se pošlje pod naslovom: Mirko Udir in Peter Novak, 4. iand. četa, NikSič Orna gora. 470
ii.l,i|n na izredni občni zbor kmetijskega 'T dlJHU dbustva v s0dra2ici, ki se vrši dne 2«. februarja ob 8. uri popoldne v društvenih prostorih na podlagi društvenih pravil, člen 28. Dnevni red: L Posvetovanje ia ukrenitev glede odpovedi načelnika. 2. Slučajnosti. — NB.: Ako bi ne bilo o določeni uri zadostno število članov navzočih. se vrši izredni občni zbor pol ure pozneje in sklepa pri vsakem številu navzočih članov. — Sodraiica, dne 18. februarja 1922. Načelstvo nadzorstva Kmetijskega društva.	_007
NAZNANILU
Naznanjam slav. občinsivu Ribnice i ter kmetovalcem njene okolice, da se bo j od sedaj v moji trgovini z mes. blagom j
PRODAJALA TUDI ŽELEZNIMA
vse vrste, n. pr. ŽELEZO v palicah za kovače in ključavničarje, kakor potrebščine za kleparje, mizarje in kolarje, vsakovrstno ORODJE za poljedelce, SLAMOREZNICE po naročilu, CEMENT, TRAVERZE ter železniške ŠINE in drugo. Kupujem staro lito ŽELEZO Igrodel, Gusseisen), star BAKER, SVINEC, MEDENINO in druqo KOVINO, kakor tudi različna ZELIŠČA.	572
F. NOVAK :: Ribnica
trgovina z mešanim blagom.
nnSi-podgaisg
stenice-starki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moia najboija preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poijsk. in hišnim mišim 16 K, za podgane 2® K. za ščurke, 26 K, za stenice 15 K.uničev. moljev 10 in 20 K, proU mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušcm pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadiu in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavcd za eksp.
M. JONKER, Pelrinjska uL 3, ZAGREB 1.
Zajamčeno čisto
brinjeVo olje
iti vinski kamen
se kupule v vsaki množini. Ponudbe z vzorci sprejema
drogerija ,,Adrifa"
v Ljubljani, Šelenburgova 5.
KOSTANJEV LES
prosto vagon in večje množino v gozdu, kupi 3 POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1, i. nadslr. Posredovalci se dobro plačajo. 150
POZOR LOVCI!	POZOR LOVCI!
Ne dajte se prevaliti drugim,
samo jaz plačam do preklica najvišje cene
za
kol: KUNE lepe, do . . K 3200.— VIDRE, lepe, do . . K 1200.— LISICE, lepe, do . . K 700.-DIHURJE, lepe, do . K 200.-DIVJE ZAJCE lepe. od 40 K do 45 K POLHE. KRTE, JAZBECE, SUNE itd. po najvišji POZOR 1	ceni.	POZOR !
Potrudite se, cene padajo! — Ne dajte so prevariti malim prekupovalcem, kateri Vam plačajo polovično ceno, obrnite se na veletrgovca
ŠMALC IVAN, trgovec, Novo mesto.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo u 25 let prijetno dišeči
Denarja ni
'J
draginja je velika, zaslužek pa majhen. AI;o hočete" z inalim trudom — doma v svojem kraju s prodajo nekega izdelka Z**" golovo do 100 kron na dan zaslužiti,
mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. - JOSIP BATI C, Litija. 4134
kot kesmeiikum za negovanje zob, zobnega mesa, glave, kot do. dalek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antlseptičn, čistega, osvežujočega delovanja najbolsejja učiii!:B. Ravnot^ko je priljubljen kot krepko, blago delujoče ln vtie prijetno sradstvo za dr;, nanje hrbta, rok, nog in celeoa telesa. Je mnogo močnejši in ce-lujoči kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanji Z zamotom in poštnino za vsacega: 3 dvojiiatc ali 1 Spe-cijslna steklenica.....48 K,
Za prodajaket
12 dvojn. ali 4 Spec. stcklcnice.....168 K.
24 „ „ 8 ........ 280 K,
36 . . 12 ....... 394 K.
poSnine prosto na Vušo pošto. Kdor pošlje denar naprej, Cobi še popust v naravi.
Dobi se tudi: EUa obll2 za kurja očC3a 5 in 7 50 K Elza mentol ni erlnik 12 K; Elza poslpolnl pra»ek lt K; pr slno Elza ribie olje 85 K; Elza voda za usta 36 K; Elza voda kolenska 11 K; Elza šumski mlrls 41 K; Clijcerin 6 in Si K: LnsoI, Luneform 30 K; kiiieSki Ca i 8 Ki Elsa mrCosnl prašek Id Ki strup za podgane in raiii po h do 12 K.
Eugen V. Felier, lekarnar
Stubica donja, Elsatrg 16. Hrvatsko.
zvonovi za cerkve
iz najstarejše livarne jeklenih zvonov na svetu
Bochumsko društvo za rudarstvo in izdelavo litega jekla v Bochumu na Vestfalskem
razpošilja
K Mtekerts & Co. Odd. V. b. Wien I. Ring 12. November št. 10.
Prednosti jeklenih zvonov: lep, sonoren čist glas v veliki daljavi, brezmejna trpežnost, 25 letno jamstvo pri normalni vporabi. Doslej je bilo
dobavljenih lo.OOO zvonov.
Projekte kakor tudi izvršitev
vodnih naprav
za izkoriščanje vodnih sil po
najmodernejših principih na podlagi L>5 letnih izkušenj v pred-
metni stroki
SLOGRAD"
slovanska gradbena In Industr. d. d. LJUBLJANA,
f«
tehnična pisarna v tovarni KorSič, Spod. SlSka. — Telofon lnforurban štev. 180.
Odgovorni urednik Anton Šolnik v Ljubljani,
Tlaka Jugoslovanska tlakam*.
t