PREDSTAVLJAMO VAM: KRAJEVNA SKUPNOST STARA LJUBLJANA Novi utrip starega mesta Krajevna akupnoat Stara LJublJana praznuje 21. Ju-nlfa svoj krajevnl praznlk. Prav tako kakor po novem vaa občlna Center. Za ta dan pa ao se - tako pravljo -odločlll že prej. Prav na območju te krajevne skupno-atl ao blle 21. Junlja leta 1943 demonatraclje žensk, kl ao ae zbrale pred IJublJansko stolnlco In zahtevale od škofa, na\ poareduje prl Halljanaklh oblasteh, da člo-veško ravnajo a polltlčnlml zapornlkl. Škof Rožman pa Ja dml pokllcatl pollcljo, kl Je demonstrantke razg-nala a allo. Sicer pa je bila Stara Ljub-ljana med vojno eno od sre-dišč odpota proti okupatorju in je tako častno odigrala vlo-go osrednjega dela Ljubljane in v nekem smislu tudi osred-njega dela Slovenije. Stisnje-na med grajsko pobočje in Ljubljanico je ohranila vse značilnosti urbanizacije sred-njeveškega mestnega jedra, ki je nekoč nudilo zatočišče pre-bivalcem pred nevarnostmi in negotovostjo zunaj mestnega obzidja. Mesto se je razvijalo in širi-lo, ljudje so si poiskali nove domove. Danes pa se mnogi spet vračajo v strnjena mest-na naselja, saj je postalo ja-sno, da plodne zemlje ne mo-remo pozidavati v nedogled. Cedalje več je zanimanja za prenovo doslej kar precej za-nemarjenih mestnih hiš, v ka-terih naj bi uredili bivališča, ki ustrezajo vsem zahtevam sodobnega stanovanjskega standarda. Zaradi tega in se-veda tudi zaradi ohranjanja kulturne in zgodovinske dedi-ščine pa je prenova starega mestnega jedra še kako po-trebna in aktualna. Stara Ljubljana ni le zgodo-. vinski in arhitektonski spo-menik, ki naj bi mu s preno-vo vdahnili novo življenje. Tu je sedež pomembnih občin-skih in mestnih institucij. Sta-ra Ljubljana nikoli ni prene-hala živeti in zato zahteve po prenovi niso snete iz zraka, pač pa so rezultat spoznanja, da"moramo s sodobnimi obli-kam dati temu predelu nov utrip. To pa ni le stvar krajev-ne skupnosti, ampak vsega mesta in celo republike. Pre-bivalci tega predela našega mesta menijo, da poteka pre-nova prepočasi, pa ne samo zaradi pomanjkanja denarja, ampak tudi zaradi neustrezne in nedorečene organizacije. Med neurejene zadeve spada-jo med drugim tudi bregovi Ljubljanice. Občina Center zbere - kakor zatrjujejo - naj-več sredstev za sanacijo voda, vendar pa so bregovi Ljublja-nice še vedno zelo problema- tični; saj jim posvečajo odloč-nb premalo pozornosti. Med neurejene zadeve uvr-ščajo promet pod Trančo. Ker so most zaprli za promet, je tu nastalo veliko in neurejeno parkirišče in za marsikoga .past, ker ne ve, kako bi se izmotal iz klobčiča, v katerega je zašel. Krajani predlagajo, naj bi most odprli za promet, ki bi potem stekel po Cankar-jevem nabrežju do Tromo-stovja. In še nekaj je stvari, ki jezijo krajane. »Kako naj pridemo na Grad?« Krajani Stare Ljubljanp sicer vedo kako, ne vedo pa tega tujci in celo mar-sikateri Ljubljančan ne. Zakaj ni napisov, ki bi kazali pot? Zanje ne poskrbijo niti turi-stični niti komunalni delavci. In vendar je Grad ena najbolj zanimivih turističnih privlač-nosti našega mesta. Pred leti so statistike celo kazale, da je med najbolj obiskanimi turi-stičnirni točkami na Sloven-skem. Razen tega opozarjajo tudi na tako imenovano turi-stično magistralo. Nekoč lepe rumene table so povsem zbledele, odlomljene so ali pa ;ih sploh ni. Zakaj? Obno-viti bi morali stopnice na Re-ber, ki so v skrajno slabem stanju pa tudi novo urejene-mu otroškemu igrišču na Oso-jah bi morali posvetiti več po-zornosti, saj je na najboljši po-ti, da postane zanemarjeno. Krajani Stare Ljubljane se tudi pritožujejo nad odvozom smeti. Ta ni ustrezno urejen, zlasti pa je preveč redek. V starem mestnem središču, kjer je naseljenost zelo gosta, bi morali smeti odvažati po-gosteje, saj ne smemo dopu-stiti, da se odpadki začno v takem okolju razkrajati, kar ima lahko zelo neprijetne po-sledice. Ob težavah, s katerimi se ubadajo prebivalci Stare Ljubljane, pa ne smemo mi- mo uspehov, ki so jih dosegli v zadnjih nekaj letih. Leta 1980 se je krajevna skupnost preoblikovala in nastali sta dve: KS Stara Ljubljana in KS Trg osvoboditve. Ljublja-nica je postala naravna meja KŠ Stara Ljubljana. Stevilo prebivalcev se je skrčilo na polovico, kar je omogočilo, da so se ljudje bolje spoznali med seboj. Tako imajo na pri-mer podroben pregled nad so-cialnim stanjem prebivalcev, kar je v soseski, kjer je veliko starejših krajanov, zelo po-membno. Zelo hitro lahko ukrepajo, če je potrebno. Tudi na področju prenove so že zabeležili določene re-zultate. V prve prenovljene hiše so se že vselili stanovalci, nekaj hiš pa obnavljajo prav zdaj: 2al pa je še vedno pre-več takih poslopij, ki dobese-dno razpadajo. Nimajo denar-ja niti za obnovo streh in mar-sikje morajo stanovalci pod-stavljati posode, kadar dežu-je. Za najnujnejša popravila bodo potrebovali najmanj 60 milijonov dinarjev, na voljo pa so jih imeli na primer lani samo 4,5 milijona. Sicer pa so dobili v zadnjih letih vrsto novih trgovinic in še več raznih bifejev in točil-nic. S slednjimi niso preveč zadovoljni. Na področju go-stinstva želijo več lokalovj kjer bi imeli na voljo tudi hra-no, želijo pa tudi mlečno re-' stavracijo, ki pa je nihče noče odpreti, češ da ni rentabilna. Tudi nad obratovalnim časom trgovin niso zadovoljni, saj mnoge med njimi zapro prav takrat, kadar pridejo ljudje iz službe domov. Hišna samouprava je orga-nizirana v 65 odstotkih hiš, kar ocenujejo, da je še kar ugodno. Mnogo hiš pa je ta-kih, da nimajo pogojev za ustanovitev skupnosti stano-valcev in bi se morale poveza-ti med seboj. Tu pa nastanejo problemi, s katerimi se bodo morali v prihodnje še močno ukvarjati, da jih bodo zadovo-ljivo razrešili. Niko Isajevič V krajevni skupnosti Sta-ra Ljubljana je 675 gospo-dinjstev in 680 stanovanj. Poprečna stanovanjska po-vršina je 42,6 m2. V K§ živi 1717 prebivalcev. Do 14. le-ta starosti jih je 16,3 odstot-ka, nad 65. letom pa jih je 17,4 odstotka. Dve tretjini površine stanovanjske skupnosti tvorita grajsko pobočje in voda (Ljubljani-ca); samo ena tretjina je na-menjena bivanju, to pa je v glavnem zelo strnjeno nase-lje. Kdo je kdo v KS Stara Ljub- Ijana Predsednica skupščine KS je Meta Verbič Predsednik sveta KS je Marko Feguš Predsednik KK SZDL je An- drej Baloh Predsednik sveta ZK je Ja- ka Rozman ¦ Sekretar OO ZK je Janko Rednak, ki je obenem tudi predsednik komiteja za SLO in DS Predsednik zveze borcev je Jaka Rozman Predsednica ZSMS je Tanja Ivanc Predsednik ZRVS je I^ado Ropič Predsednik druStva prijate- Ijev mladine je Franci Kole- nec Predsednik Rdečega križa je Janez Kogovšek Predsednik društva upoko- jencev, ki pa je skupno s Trgom osvoboditve, je Ja- nez Košenina