Št. 23. V-Gorici, v soboto dne 24. februvarija 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici rta dom pošiljana: vse leto . . 15 K V« »; ../•'"*-S^*^ Za Nemčijo K 10'00, — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamična številkestanejo 10 vin. „SOCA' ima naslednje izredne priloge;..Ob novem letu ^Kažipot po Goriškem in • Gradiščaaskem" in dvakrat v letu KVozni red železnic, paraikov in poštnih zvfz". Na naroČila brez doposlane naročnine w ne oziramo. Tečaj XLII >Vse za narod, svobodo in napredek UfDr. K Lavrič. Uredništva se nahaja v Gosposki ulici it 7 v Oorici v I. nadstr; na desno. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Iv'an Kavčič v Gorici, Telefon št. 83. »tror. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. PabčiČ) tisk« in *U. V Gorici, dne 24. 2. 1912, Predpustni čas je minul, pepelnični maček je že davno prespan. »Crnogjedi pusčavnik«, kakor nas je. blagovolil imenovati zabaven kolega, stopi sedaj zopet v svoje pravice: Incipit larnentatio Jere-miae prophetae. Veselo znamenje je, da si pripravlja »Adrija« svojo društveno sobo', svojo čitalnico s slovenskimi in češkimi časopisi, in kar je najvažnejše, z revijami. Zadnji čas je bil, da goriški akademiki' nekoliko popravijo, kar so zamudili v preteklem petletni, in z odkritosrčnim veseljem pozdravljamo dejstvo, 'da se novi poskus ne pričenja s kavarniškim zabavljanjem, nego'z resnim zbiranjem revij in pripravljanjem društvenega središča, ki zamore kedaj postati središče marsika-kega prosvetnega dejanja, če bo le dovolj volje izanaprej. Manj veselo znamenje je, da vsled rnizernih gmotnih razmer »iProsveta« ne more kazati tistega dela, kakor pred petimi leti, in da'je po kratki bolezni zatis-nifo oči tudi »izobraževalno društvo na Cingrafu«. Taki poskusi, kakor poslednji, ' ker si poleg resnih razni nezreli ljudje pridobe glavno besedo, so škodljivi i resnemu delu drifgih. ' »Mladina« je pokazala, da je v družabnem oziru sposobna storiti marsikaj, in njeni veliki plesi so postali prava ded-ščina nekdanjih čitalniškifi A za mladino je preklicano malo, da ne čiiti poleg- želje po zabavi še drugih, resnejših stremljenj. Ravno iz vrst mladine bi, ta stremljenja morala dobivati najmočnejši impulz, o n a bi morala biti kvas narodnih društev. A !e »Trgovsko-obrtno društvo« ima nekaj dobička od onih članov mladine, ki so trgovski naraščaj: O predavanjih pa ne smeš ziniti sicer si »črnogledež, ki izmučenim ne privoščiš zabave«, očita se ti. da zahtevaš po krivici preveč, itd. »Sokol«, ki je eno najvažnejših narodnih društev, ker goji telovadbo, vzbuja smisel za vzdržnost, širi pra\i umevanje narodnosti in demokratične ideje, — je že deset let na enaki višini. Število vpisanih "članov mu diaje — bolj iz navade, pa vendar daje — članarino, telovadi pa do 25 mladeniče v večinoma obrtnikov in redki akademiki; med nekaterimi goriškimi Slovenci se pa deloma iz sebičnosti, deloma iz neuimljiviih vzrokov širi neka tiha animoznoK, ki daje povod raznim' neumestnim učitavanjem — zaslužka, in po- \ dobno. Bi li to ne moglo biti drugače? Bi li »Adrija«, »Mladina«, »Sokol«, »Pro-svsta« in event. tudi »Čitalnica', »Pevsko društvo« in obe kolesarski društvi ne megli biti velikansko organizacijsko in . prosvetno sredstvo goriških Slovencev? In to: .brez vsega »Veremšmeler-stva«. j Imamo nadalje združeni Narodni Odbor, ki se vedno bolj približuje instituciji Narodnega Sveta. Ta korporacija ima že j sedaj mnogo tihega, nepoučenim nevidnega dela, —bi li zgoraj omenjena društva ne mogla marsikaj pomagati? ¦'. Bližajo se nove občinske volitve v mestni svet, one v trgovsko-obrtno zbornico. Nedostaje nam vkljub vsem štetjem takozv. narodnega katastra. Hej, dela dovolj povsod! ' Š prosvetno in politično organizacijo je nujna gospodarska. Marsikateri slovenski trgovec ima priliko tožiti nad ,'na- I rodno brezbrižnostjo cdjemalstva med inteligenco, fluktuacije zemljiške lastnine v mestu nikdo ne regulira, za našel je vanj? manjkajočih obrtnikov ne skrbi ni'kdo. Ni li v doglednem Času umestna podružnica »Branibora«? i Treba rešiti šolsko vprašanje, — — in toliko d rugih! i Misli in nasvetov je mnogo; iz enega so porodi drugi. Ni treba, da se ta ali oni vrže z ognjevitostjo na idejo, prične akcijo in jo čez čas naveličan opusti. To škoduje. A treba je začeti znova z drobno organizacijo, pri kateri rabimo vsak o osebo, ne le »vodstvo«. Ideja je kakor zrno. Ko je zasajena, mora poganjati kali, potem se še le prične približevati uresničenju. Treba j-ij je zalivati v časih- suše... Toliko nas je in toliko smo diferencirani, pa tudi potrebni, da bi bil čas pri Šefi tu in tam , pa z razdeljenimi vlo- ! ganil Naj prizadeti premišljujejo, intelH genea in mladina naprej. Izobrazba s knjigo, revijo, -časopisom, debato in predavanjem pa imej namen znova započeti vso akcijo v stiku z velikimi, svetovnimi idejami. : k. Volilnik za občine poknežene grofouine Goriške in fediSke. (Dalje.) Molilni razredi § 9. Čim so sestavljeni zaznamki volilcev, se ustanove štiri volilni razredi po sledečih določilih: A) Na podlagi zaznamka, navedenega v S 8. pod črko A se ustanove prvi trije volilni razredi tako, dia se sestavi za vsak volilni razred, držeč se zaporedne vrste zaznamka volilcev, iposeben volilni imenik, pri čemur je postopati tako-le: , 1. Volilu;' omenjeni v § 8. č. A točka L, nadalje prve tri dvanajstinke volilcev,. navedenih pod drugo točko črke A § 8. tvorijo prvi volilni razred in se vpišejo v dotični imenik. 2. Štiri dvanajstinke volilcev omenjenih pod 2. točko črke A § 8., ki slede neposredno volilcem vpisanim v imenik prvega razreda v smislu točke L.pričujočega paragrafa, tvorijo drugi volilni razred in se vpišejo v dotični imenik. 3. Tretji volilni razred tvori zadnjih pet dvanajstin.k volilcev, omenjenih pod 2. točko črke A § 8., in število volilcev, ki ostane pri delitvi z 12; nalično se sestavi dotični volilni imenik. B) Volilci, omenjeni ped črko B § 8. tvorijo četrti volilni razred in dotični zaznamek volilcev je ob enem volilni imenik za ta razred. §10. Starešine in namestniki, ki se naj iz* volijo se razdele v enakem številu na posamezne volilne razrede. S. Ur Volilni imeniki, ki se sestavijo posebej za vsak posamezen volilni razred se razpoložijo v občinskem uradu za dobo štirih tednov vsakomur vpogled. Razpolovitev imenikov se objavi tako, da se dotični razglas Javno pribije z opazko, da se morejo predložiti reklamacije proti volilnim imenikom v neprestopni dobi 4 tednov, določenih za pregledovanje imenikov. Reklamacije morejo predložiti le volilci in se morajo izročiti pismeno županu. Pravočasno vložene reklamacije se odpošljejo v treh dneh okrajni politični oblasti, da o njih odloči; reklamacijam! se priložijo zaznamek volilcev, volilni imenik in vsi drugi podatki, ki so potrebni V presojo slučaja. Župan nima pravice uradoma popraviti zaznamka volilcev in že sestavljenih volilnih imenikov. Okrajna politična oblast izda svojo odločbo, ki je končno veljavna, v štirinajstih dneh, in izvede v volilnih imenikih premembe, ki se izkažejo potrebne na podlagi njenih odločb. V tako urejenih volilnih imenikih se ne smejo napraviti za tekočo volitev ni-kake premembe več. Dr. Josip Vošnjak. Vrnimo se še v dobo taborov. Dr. Vošnjak je spisal leta 1869. brošuro »Slovenski tabori«. — V tej brošuri so popisani tabori po Slovenskem. Tabora sta bila tudi v Šempasu in v Brdih. Maksi m Gorkf. FOM A GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) »'Saj vidim! Vse vem ... zato, ker že dolgo živim! Ah, da! Kako dolgo živim! Drevesa so zrastla, odsekali so jih in zgradili iz njih hiše ... in celo hiše so se že postarale ... a jaz sern videl vse to in še živim ... In kedar pogledam nazaj v svoje življenje, si mislim: Ali je mogel en sam človek toliko storiti? Ali sem res vse to doživel?<¦< Starec se. je ozrl v Fomo s surovim pogledom, zmajal z Slavo m umolknil ... tiho je postalo. Za oknom na strehi hiše, je nekaj petihoma prasketalo; šum koles in nerazločna govorica ljudi se je nesia navzgor, z ulsce. Samovar na mizi je pel otožno pesem. Sčurov je nepremično gledal v kupico s čajem, gladil si brado in slišati je bilo, da nekaj hropi v njegovih prsih, kakor bi se preobračalo v njih kakšno breme... »Ali težko živiš brez očeta?« se je zaslišal njegov glas. »Počasi se bom navadil,« je odgrvoril Foma. »Bogat si... a kedar umrje Jakov, boš še bogatejši ... vse ti zapusti...« »Ne potrebujem ...« »Kam pa naj da? Hčer-edinko ima... in to hčer bi moral ti vzeti... Da je tvoja sestra po krstu in mleku* to nič ne de! Vse se da spraviti v red... Bolje, da se oženiš, kakor pa, da bi živel tako... Saj imaš vedno opravka z dekleti, kaj ne?« »Ne...« »Le pravi mi! E-he-he-he!... Kupec izumira ... Neki gozdar mi je rekel, naj bože res, ali ne, da so bili poprej vsi psi volkovi ter so se iizrodili v pse... Tako je tudi z našim stanom — tudi mi vs'i bomo kmalu postali psi. Naučili se bo/demo omike, cilindre si nataknemo na glavo in,vse bomo storili, kar je freba, da izgubimo ugled... Vpeljali so takšno navado, da pošiljajo vse otroke v gimnazijo... Trgovce, plemiče in meščane, vse vtikajo v eno obleko___oblačijo jih sivo in učijo vse iste vede... ljudi vzgajajo, kakor drevesa. Čemu io? Nikdo ne ve, zakaj... Se polena se razlikujejo drugo od drugega vsaj po vlaknu, tukaj pa (hočejo vse ljudi tako obstružiti, da bi imeli vsi eno lice... Kmalu nas bode konec, mas starih, da-a! Morda čez petdeset let že ne bode nihče več verjel, da sem jaz... Ananij, Savvin sin, z imenom Ščurov, živel na svetu... tako je! In da se jaiz, Anahij, nisem bal nikogar, razven Boga... In da sem bil v mladosti kmet in sem imel dve in četrt desetine zemlje, v starosti pa enajsttiscč desetin, samih gozdov... in denarja -morebiti dva milijona...« »Vsi govore vedno: denar!« je dejal Foma.nevolj.no. »A kakšno veselje ima človek od njega?« »Mm...« je zamrmral Ščurov. »Slab kupec postane iz tebe, ko ne razumeš sile idenarja...« »Kedo jo razume?« je vprašal Foma. »Jaz!« je rekel Ščurov s prepričanjem. »In vsak pameten človek... Jaška jo razume ... Denar? To je mnogo, fant! Razloži ga pred seboj in pomisli, kaj da zadržuje v sebi. Tedaj boš verjel, da je vse to človeška sila,... da je vse to ljudski razum... Tisoč ljudi je položilo svoje življenje v tvoj denar in ga še bode... A ti ga lahko zmečeš vsega v peč in gledaš, kako bo gorel... In tedaj se boš čuti i mogočnega... »Kaj takega se ne dela...« »Zato, ker bedaki, po navadi nimajo denarja... Denar se uporablja v podjetjih... od teh se ljudstvo živi... a ti si gospodar vsem. tem ljudem... Zakaj je Bog ustvari! Človeka? Zato, da bi ga molil... Bil je sam in dolgčas mu je bilo... no,, in zahotelo se mu je. oblasti,.. A ker je človek ustvarjen, kakor je pisano, po božjem obrazu in po božji podobi, hoče tudi čiovek imebi oblast... A kaj daje oblast, če ne denar? Tako je. — 'No, ali si mi prinesel denarje?« »Ne,« je odgovoril Foma. Od starčevega govorjenja mu je bilo težko in megleno v glavi in vesel je bil, da se je pogovor vendar že enkrat /zasukal na kupčijo. »Zakaj pa ne?« je vprašal Ščurov in strogo nače-meril obrvi: »Obrok je pri-kraju — zdaj je treba plačati.« »Jutri dobite polovico ...« »Zakaj polovico? Daj mi vse!« »Zdaj ravno jako potrebujemo denarja ...« »Pa ga ni? A tudi jaz ga potrebujem.« »Počakajte še!« »Rj brat, čakal pa ne bom! Ti nisi takšen, kakoršen je bil tvoj oče ... V enem mescu spraviš lahko vso svojo trgovino na boben ... jaz pa imam izgubo7 od itega ... Vi inlečnobradci ste nezanesljivi ljudjč ... Jutri mi daj vse, če ne, protestujem menjice! Pri meni gre to naglo!« Foma je čudeč se pogledal Sčurova. To ni bil več tisti starec, ki je pred malo časa še govoril o vragu, kako:* kakšen bistrovidec ,.. Lica in oči, vse je bilo d:'.::::! in o; .'Od teb fitomot.y omenjeni brošuri: Jeaika v urajdrile zagovarjal je E. Klavžar '^"¦^v.V: " • I Jn-zr«v«it^tev. liradovinUilV-iavhIff tow- ceirjah le tudi sprožil tudi t|rJPitvoj najt slovenski poslanci v goriške^, defcetoem #'•¦¦¦ « 't «» '«ko+; -mwh. *» nr» ' zboru govorijo slovenski hi,f|JRi..s^.*borio- ..,S^-»»««^JJMJ» ^ , vl sk4i tudi v soriškem Mkp vladi rieš V Ipavsko dolmcs pM slrmrmi pla- ^^J:^ ,^ r ol,H,s .u »^^ .^notllf.. or ;y ; ninarmV Tvk Vste bilo je taborišče na ze-len^ni travni«."Povsod, posebno nad odrom so vihralo velike sfevetfske zastave. s taboirci so prihajali v veUkijh trumah \oeš > in na vozeh in prepevaje slovanske pesmi *so se 2fcirali okoli odra. Bilo je, ko se je IzaČelo jabOnivanje,'gotovo. 10.000 ljudi zbranih, ^^dc^^mestnili, trikih; in vaš-l kii praporlev. Dr/Lavrincii Ajdovščine pozdravljal; je s jkrepkimi^sedami zbralim>ljudstvo, ki ga je enoglasno izvolilo za '.] prvosed: -:: Zaikbfiski načrt, Ki -se' tiče' kf i^jžl'več-: jega : potroška za ; odvajanje hiidoirrnika Mondhie v Izoncato v smislu zakona :z dne -1. VIII. 1905. dež. zak. št; 20. Se sprejme. — Zakonski načrt, ki se tiče varstva poljske lastnine. Se sprejme. — Zakonski načrt o pospeševanju govedoreje. Se sprejme. — Zakonski načrt, iki se tiče uravnave in zazidave hudournika Sijale Se sprejme. — Zakonski načrt o ureditvi med skladovne ceste: 1. Goiobrdo-Britof; 2. Vrhovi je- KobalaT- Sv. takob-Liga- Kambreško- Srednje; 3. Ročinj-Kambreško. Se sprejme. — Zakonski načrt o uvrstitvi med skladovne, ceste Pli-.' skovica-Brje- skladovna cesta "Nabre-žina in ceste Krajšenica. -Se sprejme. — Poročilo o prispeviku za zgradbo ceste okoli griča Sv. Jurija pri Bračariu. 'Prispevka je K 2037'50. Se sprejme. -^ Poročilo o prispevku za popravo ceste Renče- Temnica- Zagrajc. Prispevek znaša 3600 K. — Poročilo, ki se tiče dovolitve prispevka občini Škocijan za popravo ce- ste ob Makorini K 875. Se dovoli. ~~ Poročilo 6 prošnji za podporo" županstvu JVtoŠkoli za prezidavo mosta čez potok pri Muškoli K 537. Se dovoli. — Poročilo, ki se tiče obnovitve podpore za projektirani prekop škocijanskega potoka. K 1600. Se Obnovi. — PodalJS&ije kredita za uravnavo hudournika 'RaŠa. Podaljša se kredit 19.&50 K. — Poročilo o deželnem prispevku z zajezitvena dela ob Soči ipri Fari. K 5250. Se dovoli. — Poročilo o podelitvi podpore municipiju'Zagraj za prezidavo kamenite rampe n^a desnem bregu Sače. K i00. Se dovoli. — Dežetoi; prispevek za uravnavo Mortezine./ K. 4000 Se, dovoli. — Poročilo o podelitvi podpore zadrugi Circodara-IVLarrolst v Terou v pokritje prekoračenega potroška, nastalega pri osuševanju močvirij Circon-dara-Mano4e.t, K 600. Se dovoli."— Podpora županstvu'v Zagraju za napravo 'dveh vodnjakov, v Zdravščini in Petejanu. K 2450. Se dovoli. — Poročilo o podelitvi ppdpofe žiipahstvii" MeJea za postavitev sfeajfcfi.„3/.*elii »Somp da»yilla«..K 375. Se dovoli." -r; Pcročilo: o podelitvi podpore občini Zagraj, ki se tiče kritja prekoračenega potroška za zgradbo kapnice in na-pajališCa v 5t. Martinu- na Krasu. 750 K. Se dovoli. — Obnovitev in zvišanje pod-prre za zgradbo in vzdrževanije ceste Belo- Podbelo- Peternel. Obnovi se 5400 K, zviša do 8375 K. • , Prihodnja seja 'še ni določena. Dežel-iii glavar jo naznani poslancem na dom. DOPISI. Iz tržiškega okraja. Iz Devina, ~ V .neddjo dne 18. 2. .1912. se je vršila v krasno Odičeni dvora-, ni pustna veselica s plesnim venčkonr pri ¦ nepričakovani udeležbi. Kljub slabemu vremenu, ki je vladalo pri nas pretekli teden, so ljudje dobili malo zaslužka, aH so vseeno prihiteli z zanimanjem podpirat naše ubogo društvo, ki je 'prisiljeno se boriti proti dvema strankama. Popoldne se je vršila veselica po . napovedanem; vsporedu. Prvi je nastopil g. Josip Gruden ml. z deklamacijo »Naš čolnič otmimo^T Deklamiral je tako izvrstno, da mu je sledilo glasno ploskanje; G. Pecikar je nastopil v prvi igri: »Dobro došli! Kdaj poj-dete domov?« v uJogi »Cešarka«, katero je kaj-izvrstno igral. Zopet je nastopil g. Gruden v ulogi »Koščiaka". v kateri je igral tako dobro, da ga moramo prištevati k 'boljšim igralcem po odrih na^deželi. Go-spica Ivanka Legiša sn je pokazala v ulegi »Majde« res iz vrst v.o igralko. Njeno ljubko kretanje in čisto govorjenije se je priljubilo vsemu občinstvu. V. tej ullogi smo videli, kolik je talent do iger in zanimanje do iiibogega devinskega slovenskega, naroda g. Legiševe. Upamo, da jo še vidimo na odru v kakšni ulogi. Istotako tudi gospica Zinka Gabrovec. Pri-II. igri: »Bucfck v strahu« je nastopil g. Angel Gabrovec v ulogi »Biucek«, v koji se je pokazal kot priden igrale-.-?. Pred vsemi pa v- tej burki gre hvala g. Rudolfu Ga-šperinu v ulogi: »Baraba«, v koji je nastopil, in govoril ljubljanski dialekt. .Njegovo kretanje in govorjenje je povzročilo mnogo smeha. Kaj izbo>rno so igrali tudi ostali igralci. Po veselici se Je vršil ples,, vejiček pri katerem je plesalo vsaki k0 mad okoli SOiparov. To je bil ples, ki ,ga |, priredilo društvo »Ladija« v korist dru Stvi|» in ne kakor je ' prinašal laži poli »Novi čas«, da namreč priredilo ples, uki padejo devinski klerikalni študentje na g0 riški gimnaziji. Kaj nas ti brigajo? Cerav ne so ti študentje na goriški gimnaziji, $ nam zdi, da bodo taki zdražbarji kako njih očevje. Jabolko ne pade daleč od dre vesa, pravi pregovor. Žalost s tako mla dino. Naj se spreobrnejo. iMorda se zd klerikalcem, da je lepo kar uganjajo vsaki nedeljo v klerikalni krčmi.' Se vidi, da & »krščanski«, ' ker brez. plesa, ne moreji ostati, plešejo pa v klerikalni krčmi p0( vodstvom' g. kapelnika-organista s hat. monijem. To so klerikalci, ki niti ne veio za kaj se imenujejo ^klerikalci, Prijetno s, jim zdi ob zvonkih glasovih mile godbe s< sukati. Bolje bi bilo, da bi molili kako tako plesali in preklinjali. Po končani za bavi se pa klerikalčki za pozdrav pre ganjajo in prepirajo morda tudi celo ste pejo. To je njih izobrazba. Iz ajdouskega okraja. Iz Rihemberga. — Podpisani se ot racam do prečastitega gospoda Mihot Toroša, kaplana v Rihembergu.s temi vi stami: J. Dne 19. t. m. ste kaznovali mojeg sina Henrika z zaporom čez učno uro d ene popoldne, ker se baje ni odzval dn 18. t. m. na Vaš poklic pri. popoldansk službi Božji. \2, Poslali st? mi po učenki Leopold Pečenko sporočilo, naj donesem'sinu obe: v šolo, ker .ste ga kaznovali z zaporon do 5. ure popoldne in še posebno ste na ločili, naj pridem jaz osebno, ker sem baji vašega ,nauka potreben. Ker se nisem odzval Vašemu vabilu odgovarjam Vam tem potom sledeče: 1. Moj &m se je udeležil popoldansk' službe Božje dne .18. t. m.. Ako bi se je n bil vdeležil, Vas prosim, da mi naznanit zakonite določbe, v zmiislu katerih je k te mu obisku prisiljen? 2. Blagovolite, me obvestiti, V zmišl katerih šolskih zakonov bi bil jaz primo-ran nositi sinu obed eno; uro daleč v šolo"! Kaj Vas je privedlo do tega, da sb rekli, da sem Vašega nauka potreben": Menda ne strankarska strast! Poživljam Vas, da učite otroke lepe ga obnašanja in veronauka. Prepovedujen si pa^ visokorodni gospod Toroš, smešit moje otroke s priimki kakor »načelnik so kolade« itd. Toliko za sedaj, če treba, se pa zope vidiva. Josip Birsa. zdaj je gledal kruto, neusmiljeno so se smehljale njegove listnice in žilice na licih, pri nozdrvih, so željno trepetale.. Foma je videl, da ibi mu starec res ne prizanese!,, ako bi;j mu ne piačarbb obroku in bi spravil .tvrdkio f ,Bro.testorti menjic^v slabo ime.. .'..['.' '."".''" i' ...-,-.. »No, kaj, ali gre. kupčija slabo?«- set j| ms$i$w\ Ščarovj »J-io, /povej po pravici, kje si razsipal očetov denar?« . ,. l „ . Foma je^ hotel starca poizkusiti. . »Kupčija ne gre preveč sijajno,« je rekel-z mračnim licem, »^naročil ui, . /. tudi predplačil nismo dobili ... • no, in tako je pač malo težko.« ., »Ah tako-o! !n ja? rgi pomagam, kaj ne ?« »Bodije tako dobri VjVpodaljšajte obrok«j je poprosil Fpma,^krdrmip^ povesrvži.očC;,'. * /. / ¦ »Mhm.. /torej iz .prijateljstva do o^eta riaj pomorem? Dobro, pomagal bom ..,« ¦ ' »A na kolHco časa boste, podaljšali ,..«. je vprašal foma. . ' \ ¦.' ;-';'' »I^a polleta v..* ' ' ' • ._ y »ftvala lepa .. ,* ..'.¦'¦¦ ; »Nimaš za kaj'.. /Enajstti&oČšestp rvbljev ml dolg\x» je^,^ Torej vidiš: Prepiši mi mesjtftee, na pptnajsttisoč, plačaj^odstoike od te svote hapreij ..„. a zaradi varnosti vzamem^©d tebe zastavno, pismo na obe tvoji barki .,.« Foma se je dvignil s atola >Hvala ... za prijaznost-....«, ... .... ... r-. ^Kftjse da storiti l jBranig se , ¦„ ?je bi se ne^ bi 'ti bil. storil, io ;prijaKnost^.in.fe- leno rekel starec.'sr pokazal [..zobe. • .'-'¦ .ji;.1 »M^da! Kdor pride v vaše, roke ...« . »Mu postane ,gorko .. .«¦ ' •-¦ »Pcgrejete mu ... Verjamem ...« »Zdaj pa je dovolj, fantiček!.< je rekel Sčurov surovo. »Čeravno misliš o-sebi, da nisi neumen ... vendar je to prezgodaj ...- fegubil nisi, pa se že ponašaš! Napravi pri meni dobiček...., a tedaj lahko piešeš od radosti ... Zdravstvuj in ... pripravi si jutri denar...« »Bodite brez skrbi ... Ssčno!« »Z Bogom!« Stopi vsi iz sobe, je slišal Foma, kako je starec glasno in dolgo zazebal m< začel nato peti s hripavim basom: »O-odpri nam,vrata usmiljenja .... bla-že^na Bogo-rodica '.'.. .<¦ Foma je odnesel s seboj od starca dvojno čustvo: Sčurov mu je ugajal in obenem mu je bil zoprn. Mislil je na starčeve -besede o grehu, o sili njegove vere v usmiljenje božje in Ščurov Je -zbujal v njem nekaj, kar je bilo podobno spoštovanju. »Tttdf ta govoii o življenju .i.. pozna svoje grehe i>n ne plaka in ne toži ... Grešil Sem in dajal bom odgovor . Družba sv. Cirila in Metoda. Za narodno šolo na BJanči se je na bralo na'svatbi g. Olge KiiŠtrin in g. F Č3rne K 25. (Ravnotoliko za Š. D.) t\ vela noveporočenca! Za narodno šoloria Blanči se.je na bralo na zabavnem večeru v gostilni i Alojzija Plesničarja na Kornu K-12'40. (Dalie v prilogi j da-a. Tn ona ... ?«.Spomnil se je Medinske in od hrepe nenja se mu je skrčilo srce. »Pokori se ... človek res ne more dognati, ali del; to nalašč, da bi ne bila sojena, ali jo v resnici boli srce .. In on pravi: kedo, razven Boga, je moj sodnik?Tako je.< Zdelo se je Fomi, da zavida Anatiija iti. hitro se ji spomnil poizkusov Sčurova, da bi ga oplenil. To je vzbu dilo v njeni ntnžnjo do starca; in ko ni mogel spraviti svo jih čustev med seboj, s eje nedvomno nasmehnil. • »No, pri Ščurovu sem bil«, jp rekel, ko je prišel \ Majakinu in sedel za mizo. Majakin, ki je sedel v mastni spalni suknji pri svoji! trgovskih knjigah, se je nemirno premaknil na svojen jsnjatem stolu ter rekel živahno: »Nalij mu čaja, Ljubava! Pripoveduj, Foma-'... 01 devetih moram v mestni svet, torej pripoveduj hitro!: Smej6 se je pripovedoval Foma, kako mu je predluga Ščurov, da bi mu prepisal menjice. »A-afh!« je vzkliknil Jakov Tarasovič ter obžaluj* odkimal z glavo. »Vse si mi pokvaril, brat! Ali se siri* tako odkrito kupčevati? Fej! Vrag mi je dal to misel, ds sem poslal tebe! Sam bi bil moral iti ... Ovil bi si ga bi! okrog prsta!« »Ne verujem! On pravi, da sem hrast ...« »Hrasi? Ali jaz sem pila! ... Hrasti Hrast je dobm drevo,, a njegov plod Je le za svinje ... In tako sledi, du i-dob glup m ničesar drugega ,,.« »Saj bi ga vendar morala plačati ,.,« Priloga „Sož8" it 23, z dna 24, februarja 1912 V soboto 4. 2, se je nabralo v Štever- janu pri večerji ob priliki poroke g, Cirila tn Ma»iJ& Trpitt. :5 K m adl^tcklovo družbo, - ¦ . ski cvet,.,., iMe 'hočejo iveM\i ka? snegu, in da ga moreš s klicem opozoriti pravijo naSi nasprotniki, da vidim, kdo .jaase, Vift Matafork je bilo nel^liko 4f« ima prav.<; — Kdor del^ pošfenp, liga nT "lega snega, Si je do 10. predpoldan vzdr- Pastirsko pismo. iy.. Nadškof na vprašanje, ki se jih treba šalcev. Zato že govori o ... ugovorih. Pravi; »Trdje ta nairkU pereče niar^ sikateri. brave; spod^t^stan Avguštin, ,pismonoša 7 gorici, •t;'srebrn novec.. Odbor. . ' v;~';; v Alataiur. -- Vkljub lepemu vremenu-in pvednaznaniUi v. »Soči« se je izleta S. P. D,.,"na Matajur' udeležila samo trojica članov.. Vsekakor je to zelo obžalovanja vredno dejstvo. Izlet ne stane mnogo, za, ~/:i inanj, nego ples ali prekrokana noč, zato. pa se živci skrtačijo, muskoli utrde, pljuča se .nasrkajo,svežega zraku-in oko se zbistri ob krasnem razgledu, kakoršne-ga smo tudi mi uživali. Jug je bil sicer zastrt z belo-sivo-rujavo meglo, zato pa je'ležalo celo severno pogorje od Črne ' ;Prsti do. daljnih Dolomitov pred nami, «ka-^ kor na'dlani. Stene iKrna^ Kanina, Koh-fina in skrajni vrh Triglava so: bili videti tako blizu, da se je zdelo, da moreš videti sled, ki jo ]e kak tovaHš »apustil y znanimo pravočasno v »Soči«. -4<. . Občinske volitve v Kobaridu so se •vršile danes za vse tri ^razrede. Občina je in ostane v rokah naprednjakoV; Regulacija Soče. —; Drugi teden, 25'. in 27. bo v Tr.stu sestanek hidravličnih tehnikov in naslednja dva dneva bo upravna konferenca v zadevi regulacije Soče in pritokov. Pravijo, da:-sta dosegla to novo posvetovanje o regulaciji Soče laška ,klerikalna ^oslarpca, Lahi pa se potegujejo |e za reguiacij-rv Soče v oižini, za regulacijo v goratem delu dežele jim ni mar, da-si je jasno, da more prinašati koristi regulacija Soče v nižini samo v slučaju, da se regulira reka tudi v gorenjem toku. Sklepov, resolucij, komisij, obhodov itd. je bilo že polno. Koliko že to stane — sedaj pa zopet novo posvetovanje in Lahi bodo zahtevali le regulacijo v nižini. Zastopan bo na posvetovanju menda tudi deželni odbor. Slovenci zahtevamo regulacijo celega toka Soče; polovičarsko regulacijo odklanjamo. — Troškov pa regulacije v.nižini bo okoli 14 milijonov K. Rudeča reduta. — Sokolova maske-rada pod imenom »Rudeča reduta« je minula. Izvršila se je v vsakem oziru dobro in je bila med najlepšimi prireditvami te sezone. Udeležba je. bila precefi-šnja, tako iz mesta, kakor iz okolice. Vsa prireditev je bila res sokplska, vršila se je v znamenju »Rudeče fedute« in vesele/ neprisiljene bratske zabave. Ta namen je dosegla v popolni meri. Kakor bi val rudeče svetlobe, ki je planil vsakemu gostu nasproti, omamljal in čaral, so se obrazi zjasnili in smeha in radosti je odmevala dvorana. Lepo v rudeče oblečena, polna veselega hrupa dominov, pažev, clownov fr množica drugih, prelestnih in razposajenih večina rudeče kostuimiranih mask, je nudiladvoraaia vse, kar bi moglo ljudi zabavati. Okoli 70 masik, v lepih 'kostumih, nekatere naravnost očarujoče, njihov smeh in' burke in vesele zadrege, v katere so spravljale plesalce s svojo hudomušnostjo, kdo bi ne rajal? Skupina Arabcev S Turkom, njihov zabaven nastop, Ameri-kanski kvartet, toreador in njegov boj z bikom, vse to pustno veselje in plesna radost, zraven tega zvoki godbe in splošno razpoloženje je omamIOalo človeka, da ni vedel, ali spi ali bdi, da je zgubil smisel za čas in prostor. To vrvenje je vladalo dokonča, v dvorani,, v buffetu »pri ru-deči Lanterni« v kavairiii »pri Pepelnici«, v restavraciji. Kje pa je boijje, kot med Sokoli, v krogu kraisnih.prijateljic in prijateljev Soikolstva? Da je maskerada tako dobro vspela, gre zahvala vsem, ki so sodelovali, pred-. vsem: vrlim gospem, in gospodičnam, tako gospej Kerševanijevi, g.enama Komavli-jevi¦¦• in A-Mfpvi, *ki so požrtvovalno vodile butffet »pri rudeči Lanterni«, gospej in g.čni Saunig, ki ste vodili enako skrbno »kavarno pri Pepelnici«. 'Pohvaliti moram tudi veselični odsek »,Sc4pia>, ki je,sam oikrasif dvorano in vodil zabavo. Moralni in gmotni vspeh je bil dober, občinstvo je pokazalo svojo naklonjenost do društva in upamo, da mu ostane naklonjeno tudi pri njegovem delovanju v bodoče, -Na zdar! Bližajoče1 se občinske volitve v Kanalu so razgrele tarnfcašhje klerikalnfe dopisnike. »Gorica« je že polna napadw na njej neljube osebe. V napadih. ni drugega nego laž in onrekoVanje. Z dopisi ^odlo naibrže nadaljevali in bili po vseh osebah, ki so jim1 ne všečne. Tq že kaže dosejaiije pisarjenfe po »Norici« in »^rism^jllpu«. pogovorna sta za take-le dopise k|n^.|ska farovška gospeda. — Kleritopi se^Š.na vanjem. Resnice, hčerke božje, pa se !bo* jil k&t hudič kr#a, *--•-'- -*--*: -"*"? -^^\ »Bescftluss«. -7 Nemški bdiok z okro- ' žne sodnije je dobilo 6 slovenskih strank v slovenski hiši v Gorici; .gre zafeventar; -komisija pregleda stanovanja. Čemu nem-. šKi odtok in vrhu vsega pisari y grozni nemščini? S Slovenci se«mosra uradbvati slovensko. Ce prizadeti gvsodhik morda ne zna dobro slovemsiki, naj se pobriga ikak<>, da pride do slovenskega »sklepa«! Nemškega' uradov^anja je že preveč -na sd biji. Slovenci odklanjamo cemško ura-aovanje in zahtevamo le slovensko, kakor zahtevajo Lahi laško. ;Toliko v bodoče ravnanje! Z neniščiiio pa. proč z naših sodnij! r , Zvoniti ni pustil trnovski nune pro-siuii Kodrič po ranjikem odvetniškem kandidatu B. Grudnu, češ, da je scc. demokrat. Zvoni za vsakim, če umrje doma ali drugod — za soc. demokratom' Grudnom se ni smel zganiti zivom Pokojni B. Gra'~ . den je bil sbc. demokrat pa soc. demo-kratje niso zapisali nobene besede o njem in nikogar izmed njih ni bilo k pogrebu! O občinskih volitvah v Šempasu je prinesla Gregorčičeva »Gorica« nesramen dopis, ki hoče žaliti napredne volilce. Ali kaj bo reva žalila? Tak le nič weden list ne more nikogar zaliti. Le še bolj utrdi naprednjake v Šempasu. Da, so jezni {klerikalci, ker so bili tako hudo poraženi pri občinskih volitvah, to že razumemo. Potolažili bi se radi in če jim služt v tolažbo nesramno pisarjenje po »Gorici«, pa naj jim služi. »Mi gremo naprej mi strelci« — klerikalci, so v Šempasu potisnjeni v kot. Kdo jim bo zameril, če iz kota zabavljajo? Naj le zabavljajo, v občini pa le ne bodo več gospodarili. So gospodarili preslabo. Iz došlega nam dopisa priobčujemo to-le: Dne 16. in 17. t. m. so se vršile pri nas volitve novega starešinstva, ki so jasno pokazale, da je ljudstvo do grla sito* farovSkih zdražb in prepirov. Naši zavedni občinarji so pometli s klerikalci-tako, da nikdar več ne vstanejo, od 18 starešin ostala sta jim le dva ... Tako mine vse posvetno g. župnik! Nič ni pomagala ne prižnica, ne spovednica, ne pekel ne toni dič, ne grožnje ne obljube, nič ne denar, .ne dopjoni, k{ so se v ta namen popili v . farovžu in drugod. Vse zastonj! Ljudstvo ne tava več v temi, pretrgalo je verigo, farovške komande in sužnosti,. samo se hoče vladati, jerobstva in farovia ne potrebi'1;i. Vsa čast zavedhim' voiilcem! O sliki Matere božje na Sveti gori. — Pred kratkim ie priobčil »Corriere« neko precej dolgo »(Poslano«, v katerem pravi, da ga priobčujejo -razni furlanski duhovniki. V onem »iPoslanem« je rečeno, da so se prepriičali, da se nahaja prava podoba svetogorske Matere božje v rokah zna-neg starinarja Gyra v Gorici, kateri tudi vedno trdi, da je slika v njegovi lasti prava slika Matere božje s Svete gore. »Poslano« pravi tudi, da so se oni duhovnžfci obrnili v tej reči na nadškofa pa ni še ničesar ukrenil. Bojijo se, da bi radi ugibanja o slikah trpela "cerkev in vera, zato naj bi se naredilo konec sporu. — Oni furlanski duhovniki pravijo, da so vso reč proučili ter brli tudi na Sveti gori, kjer so se prepričali le o tem, da ima pravo sinko Gyra v Gorici. Verniki-romarji molijo torej na Sveti gori pred neko sliko, ki ne predstavlja prave svetogorske Matere 'božje. E, pa; kaj. Merodajni krogi si mislijo: ' iNaj bo prava ali neprava; saj je više jedno. »Dosti je še neumnega ljudstva, ki navzlic sporu o svetogorski sliki prinaša denarna Sveto goro, katerega lep debse štekav nadško-fijssko palačo. Denar pa je glavno vsega najglavnejšega! »Primorski List« je v svoji zadnji ^ter vilki poln Haeokla, Bolscheja in prof. Sei-dla. — Zaikaj vse to? 3>Prismo}eriiCu« huda prede, Nadškof ga je namreč izbacnil iz vrste- katoliških Jistov,. priporočii je samo »Novi Cas«. Odtod velika jeza in velH;a,, hinavščina in klečeplaztvo. »Prim. List^ se hoče prikupiti nadškofu, zato pa ta^ko rohni, prav po živalsko,: na .Haeokla, Bo-soheja in prof. S. — iPa -ne pomaga nič, sploh ne zimi boriti drugače nego s fefot- . dragi »Pm. List«. Ferdaman si.r-->Pr, sktm napadanjem oseb, žTa|lp in obteko- %st* je Gregorčičev list. iNa; Gregorčiče- Vate zdrauie llHld z 55nonikq,,l!:izn'rlnidM M cl,r««tto! OslKtolost tn bol«etne i^lnojo, VaSe oči, ?.lvcl, mjStco, kite 8e oUropfijo :^^ rt™T^;to-ffi^^H« -8 »V* tttpd,» ako l^ite F?Ha!,tw; Dvanajflterlca m poskufinjo r, kron franko.Iadolovotalj aarao lekarnar E. V. Pollor vStublol, Elza-trg Bt. m (Hrvatsko). vega lista »katoličanstvo« pa nadškof nič ne da!" .»»•¦' ,»* Uravnava hudournika SIjak. — Včeraj Je'bil'nej dnevnem rsdu deželnega zbora iafeoriski načrt o uravnavi šijaka. Glasi v glavnem: § l, ..'Zazidava in. uravnava hudournika Sijale se izvrši v smislu zakona'z dne 4. januvarija 190E*. drž. zak. št. 4., kot deželno .podjetje. — §'2. Za tdhr ni^io podia-ga^djetla" služi načrt,'ki ga je 'Odobrilo c. kr'. poljedelsko ministerštvo z odfobm z' dne 2.' maja 1911 št. 48^4640'in Čigar proračun izkazuje K 38.0& gradbene potrebščine: — §'3:^ kritjel te ipbTreftŠčihe' prispevalo: a) deželni zalog s 30% potrebŠčme*do najvišjega zneska 11.406 K. H) v smislu 2. odstavka lit. a.§ 7, zakona :z dne 4, januvarija 1909.' drL zak;.S:t.'4!.in's pndržkoni ustavne potrditve, državni melijofacijški zfclog 50% potrebščine do najvišjega1 zneska 19.00O" K. e) uprava državnih cest, s pridržkom' ustavne potrditve, Va dvajsetodstotnega, na .'interesente' odpadajočega prispevka 7600 K, torej znesek 5066 K €6 vin. d)' žirpžiriija Kobarid 7* dvajsetodstotnega, na Interesente odpadajočega * prispevka 7600 K* torej' znesek 2535 K M viii-1 Z\x-(pariija'Kobarid ima -pravico' zatrte vati".povračilo dela svojih izdatkov od lastnikov zemljišč b* ^naprav, ki' se .z .uravnavo in zazidava'zavarujejo ali p^pesiijejo, to'pa ipo razmerju, ki' je določeno v starašin-stvenem' sklepu' dd^ Kobarid 24!. jariuvafi-ja 190^ št.. 57. Izvzeta' je uprava državnih cest — § 4;. Na podlagi t 11. zakona z dne* 4. januvarija 1-909'drž: zak. §tev. 4 in s pridržkom -ustavne potrditve se dovotjit-je ipbkiiežehi' grofovini GoriŠko-Grad!-ščaiiski brezobrestno posojilo iz državnega melijoracijskega zaloga v izmeri 50^ deželnega prispevka* (§ 3 iit. a) torej v najvišjem znesku 5700 K v svrho, da se ji omogoči izplačilo njenega prispevka, d>-ločenega; v § 3. To' posojilo vrne dežela državnemu melioracijskemu zalogu v 10' enakih letnih obrokih .po 570 K, ko bodo dela.dokončana in1 kolavdirana. *— § 5. Ako' ne bi dosegli dejanski troški prora-Čunjehe potrebščine 38.000 K, se razmeroma znižajo tudi prispevki ki so navedeni v § 3: Ht. a)¦*b)' C) in d). — § 6. .Podrobnejša določila glede pričetka in trajanja dela, glede dospelosti prispevkov, dalje glede načina, kako se. naj delo izvrši in glede ingeren-ce, državne in deželne uprave v tem pogledu? se ustanove s posebnim dogovorom med' državno upravo in deželnim odborom. § 7. Izvršene naprave mora vzdrževati županija Koba-rid od dneva' dalje, ko se dela končno ko-lavdirajo. Županija more zahtevati povrnitve deia dotičnih .troŠkov od lastnikov zemljišč in naprav omenjenih v zadnjem odstavku $ 3. lit. d) in sicer po tam navedenem razmerju. Uprava državnih cest prispeva k vzdrževanju z 20% dejanskih izdatkov v ta namen. ... Tramvaj zadel v naložen voz. - Danes dopoldne je zadelblizu kavarne »Centrala na Travniku tramvaj v voz, naložen s tramovi. Kondukter je menda mislil, da pride voz čez tir pred tramvajem, ali to se ni zgodite. Butnil je v - oz ter ga poškodoval. Žival je'bila že čez tir. Nastala je koimižija; no, k sreči ni bilo nobene velike nesreče; le tramovi so popadali z voza. Tramvaj je potem vozil dalje. Treba večje pozornosti od strani voznikov pa tudi od strani tramvaja; če ne pride lahko do kake velike nesreče. Dijaki-vojakh — Včeraj so prisostvovali osmbšolci s fiškajšnje. gimnazije vojaškim: vajam »Podsabotinom. Odšli so zjutraj in vrnili se zvečer. Deček ustrelil dedka. — i«, letni-bo-lehni ČUja Micneli fe^Rude je bil obtožen da je" ustrelil dečka-Evg.-Oabbo s »flau-bert«-om. ¦¦ Poškodbafti strela je Gobbo podlegel. Razprava je pokazala',' da Mi> cheli ni imel,namena1 storiti kaj ifatfega prijatelju; zalo je bil-opuščen. ZamenJaig^se jei ¦ rt& Sokolovi. masfce-radi ženska pelerina. Oseba, ki bi pelerino zamenjala; je naprešena, da #e zglasiiv. našem'HipravniŠtv«, kjer dobi svajo.*- - Neizogibna potreba je postala slovenskim gospodmfam Kolinska Kavna pfirflesv ikajtf samo s ferri kavrikn prfc&ti*oni zapravijo lahko dobro kavo, ki gre vsakemu v. slast, in jo vsak najraje pije, To, pa zatof ker je Kolinska kavna prjimes najoojjii kavni, pridatek in daje kavi najtebornejše lastnosti. — Koiinska kavna primes je ob- enem tudi .-pristno-(tornade blago edino te vrste spiih in jo tudi iz tega vzroka slo-venske gospodinje najraje kupujejo.. --Mi (zborno domačo Kolvnsko kavno primes toplo priporočamo vsem onim slovenskim gospodinjam, ki jo morda Še niso poizkusile. Onim,'ki jo že rabijo, nam Je ni treba še posebej priporočiti. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni LiberinPontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 25. febr. do 3. marca t. 1. ! Listnica uredništva: Nekaterim gg. dopisnikom: Prosimo .malo potrpljenja. V prihodnji številki pride vse na vrsto. ! VAŽNO ZA SL. CESTNE ODBORE. ~ Dež. odbor je izdelal nov uzorec za preračune pri cestnih odborih. Vsak cestni odbor mora predložiti-v potrdilo proračun* po novem uzorcu. Dotične tiskovine ie založila naša tiskarna. # je' «a nh; lelodon trpeCe' neprtkosijivb sredstvo' katero ima prednost pred- vsemi ded^m? drsL stiCnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cen a o r i g% š k a 11 je K 2-— Ponarejanje se sodniško sasledoje. follc-vo Franc, 2ganjt in sol Lb^pje titota, - BolcJine ujoče in okrepCojoie ata- olajiujoi ._ ,„____ roJaikno sredstvo proti trjjanja in; prehlejeaja vsake mw: OriK. steklenica K 2'— - Na prodaj po vseh lekarnah §S is mirodilnicah. Glavna lekarna. ' A: Moti, c, in kr. dvorst laldtnitt, Dtinaj, Tucbla»l»en 9, ZaJog* v Gorici v lekarni; A. Gironcol>, Q,' Gtijitofolrtti. Vsesokolski zfet v Pragi! (Dalje.) Že šestič se zbirajo sokolske trume v Pragi. Kakor bi hodili sinovi k svoji materi, da se ji poklonijo. Ona je zibelka So-kolstva, bila je-priča, ko je z neizmernim navdušenjem na eni strani, na dragi z Mačnostjo in naspfotstvorn sprejel narod klac v življenje svobode in bratstva. Težko se je razvijalo Sokolstvo, vlada mu Je | stavila povsod zapreke in marsikje so se vršili sakolski zleti v spremstvu ^bajonetov. Nišo smeli skozi vasi, da ne pobunijo naroda, niso smeli peti, da ne izzivajo, smeli so le molčati in tu pa tam so plačevali globe, so .hodili v jedo, Toda. iskra je vspiamtela y požar, nasprotniki so -se sramotno umaknili. Danes je ni moči, ki bi mogla ustaviti rudečo reko sokolskih trim! Ker je domovina pretesna, si zidar Sokol gnezda povsod po širnem svetu. Po vseh večjih mestih Evrope in v Ame= f ri'fti rastejo sokolska društva. Vse te množice se shajajo na vseso-krilskih zletih in njihovi nastopi- vzbujajo občudovanje sveta, ideja osvaja srca Slovanov, sistem sokolske telovadbe zmaguje svet. Zgodovina zletov je obenem zgodovina Sokolstva. Prvi vsesokolski .zlet se že vršil dne 18. junija. 1882. 1572 članov v kroju iz 76 društev iz vseh Čeških dežel. Kot gostje so prišli Slovenci iz Ljubljane. Proste vaje je izvajalo 700 telovadcev, na orodju je nastopilo 49 dr.u§tev. Takrat je spregovoril Tvrš k Soko- Letno poročilo Ustrednl Banky Ces-k^ch spoHtelin; — Delovanje v mihulfem letu je bilo posvečeno v glavnem notranjemu in zunanjemu ustroju našega zavoda, V dokaz temu naj omenimo vreditev lastne bančne palače na Dunaju in trgovske velepalače v Pragi »U černe ruže«. Vrednost obeh poslopji se je že v tem času znatno zvišala: Osrednji zavod smo začasno namestili v najeti palači na vogalu Ovsene ulice in Jungmannova namesti: otvorili smo -ekspozituro v Luhačovicah in opustili v prejšnjih prostorih .podružnice menjalnico. Naše poslovanje te temeljito na delniškem kapitalu 25 mijjjonov kron, to je za 10 milijonov višjem kakor v minulem letu. Tudi v tem letu smo krepili .stike z denarnim.!.zavodi in vpeljali za. do-• mače ljudsko", zasv^fc poseben oddelek. 'Valstvo smo-,poverili!osebam, v dotičnih \ strpkaJuTšjjecjjelno izšolanim, in se bomo ravnali-po tcm!tud! v bodoče. Kancem leta 191'1! smo* stali v nepo^-: srednem'stiku-ž 225'2, v .posrednem pa s 450^ zavodi, skupaj 6751, torej s 'pretežno , večine zavodov naše-monarhije. V posred-,njen> stik«; znaša: prirasid« 238, v n^o>r|| sredneml^ft 115 dbnarnfh;zuvadov; Gelot-ni knjigovodstveni obrat je znašal nad,'7 tisoč milijonov kron, čeravno smo znatne 'obrate odstopili pridruženim zavodom. Razvsj tehj^^hv^silfeži5Povblienip opozarjamo na njih zanf/miva samostojna" po-; foč\\n.%apitL$ toh organizacij^so1 ottenetn rezei^vni fondi ta ra^e naše" skupne po-§{e. r^VTSHi smi3'ae|{Jtno-dcib's 42J delavnimi mDčmi, torej s 17 več kakorv iflinu-ienrletu. To je diokaz o stopnjevanju delavne sposobn^fi- uradnl^tva, kot tudi" o-enostavnejši ursditvr Lcjotnega ustroja. Tudi letos se' moramo- izraziti pohvalno a svojefn uradmškerrj Zboru; za njego-' vo gmotno1 vpravo' smo skrbeli po mogoč-¦nsti tudi v minulem letii. Upravni svet -se je sestal k 13 sejam, izvrševalm' odbor k 58, medtem ko" je ime! nadzorstveni' svet pri matici in, podružnicah skupno L13 sej. Sej ufadftJŠtVa' i'Jl nameščencev se je vršilo pri osrednjem" zavodu' in' podružnicah 70.,Z denarnimi zavodi, svojimi spojenci, strokovnimi krogi: in najširšo javnostjo se nahajainb v rednem" stiku potom lastnega' lista' »Keroid'« eegkcstovanskčho penež-nietvi, ki ga priporočamo največji pozornosti našega občinstva. Posegovuli smo ponovno v ohranitev hranilnic, posojilnic in bank, Pogajalo se je'tudi v dobah, ko so mednarodne zapletke in deloma tudi slabe letine .pozročale veliko povpraševanje po denarju. Ravnb v teh časih se je uvkieval in je .tudi rastel pomen naše vpeljave: plačevanja š čekčrri. Moramo z zadovoljstvom konstatirati, da tudi v minulem' le-i]i nismo imeli nikaikih kreditnih zgub. Tiiii letos smo se udeležili novih državnih in deželnih posojil. § tem smo si zagotovili primerno .soudeležbo pri prihodnjih .ug-=dneTSHi' priHkah. Veliika konkurerica" za uloge nas je mmevno' 6bteževala pri' ¦letnih posojilih, ki se opirajo na zadolžiti-ce in* zastavne liste. Podpiralt' ,sm:o dosled-; no in z' najboljšim namenom poskr--- 'ustanovitve stalne' centralizacije čeških" bank. lanska sprememba pravil se javlja delb-¦ma že v letošnjih poslih, kojitt' vspeh je tudi' za to leto zadovoljiv. Te spremembe Se pY Šele s Časom uveljavijo' in šele tedal fmor-mo .prfčakovati žazeljenega sadu. Žalibfe>r:narri je letos kruta srh/rt vgrdblld i;f. ' RftZ^Vdfttl^ / Italija i-ma ¦ doslej'• na bojišču 150.060 imožvtur&kiilfin arabskih bojevnikov pa Je nad 30.000. Vendar ne morejo Italijani nič |r oprav iti. — Sedaj se pripravljajo na na- 'prcdovaiiie.vgoravie, ^H ^ to je straino te- žkQJia).RO!Lftstjp„cl&lo. Wc^.^«mije» za-ko&om, |!si treba osvojiti, kajti vedno so tu Turki in .Arabci, ki se kar prikažejo in izginejo ali ovirajo podnevi U}: ponoči; napredovanja Italijanov. , . nas je vodila pri tem misel edina, misel, da; naš narod v tem krutem boju, v kte-fem je'stal, potrebuje sleherne podpore, da mu je treba celih mož, krepkih, bojevitih, značajev trdnih in nezlpmnih... Bratje, sešli smo se prvič k svoji Olimpi-jadi — Želinio si, da bi se ponavljala sli-, k a iz Oiške na nas samih.,. Ali obljubite vsf ki ste tukaj, da hočete vedno zvesto stati za to sveto stvar, braniti jo in v ^blaggbit svojega naroda širiti? (Oblj-u-btfanfb,- obljubi jamo!) Torej, dvigam svojo časo. Bodimo eno srce,, eno telo, in so-kolsKi ^.stvari, njenemu organskemu raz-r vaju, .n/en^okrepitvi, nje večni mladosti,-f sili in slavi naj'Vrilja,.moja napitnjea. Na z'dar!«' Bil je to eflinizlet, ki se ga je vdeležil Tyr(š. lom: Ko smo pred dvajsetimi leti nekoliko . . , mladih ljudi in mož snovali prvo dnrštvo, f ^s'^nega člana upravnega sv^ta gosp. JUDr. Vaclav §ilehy, a kmalu na to našega prvega predsednika' g. Gustava Poschf,- ki nam je posvečal zadnja leta vse svoje moči. Na izpraznjeno mesto v toprav-'nem svetu je' bil izvoljen nj. eksc. gosp. JUDr. Jan Začek, tajni svetnik in minister v pok. .t^H iprehibdu k' fačurisikemu izkazu se vsem, ki so' nam pri našem delovanji; bili naklonjeni, rfajiskrenejše zahva-Ijujenib, l^ovl milijoni za vojno,- Dnč 23. f. m. Je izšel kraljev ukaz, ki poblašča finančnega ministra za uporabo novih 20 mifljonov lir za- vojno v TrJ-jioH* taniji. S to novo svoto Je iizdanih v vojne namene doslej 220 milijonov lir, Razne vesti. Kranjski deželni zbor. — V seji včeraj [je bil1 (med dnevnimi vestmi že omenjeni) |,'pre.d!og bar. Apfaltrerna glede tretje železniške zveze s Trstom sprejet. Njegov predlog meri na zgradbo železnice Polzela "(na Štajerskem'^ kjer bi se odcepila železnica od proge Celje^Slov. Dravograd) Kamnih-fKranj-Škdfja 'Loka-Žiri-Opčine. iPosl. Demšar (.klerik.) je za progo Škcfja Loka-Železniki, posl. Pire (napr.) za zvezo preko Kranja,. Škofje iLoke, 2i-rov do bohinjske železnice. Končno Je bil spie^ct scg.lasno Apfajtrernov predlog, ' Sprejet je bil'nato z glasovi večine predbg .posl. dr. Peguna (kjer.) da sme deželni odbor .pri potrebnih reformah na deželnih zavediih prekoračiti dovoljene kiedite, in če Je potrebno, nastavljati nove uradnike preko službene pragmatike. Nato se je vršila razprava o vladnem.. piedlogu v zadev: padiižavljenja ljubljan-,ske mestpe,'p'G'!':'';ije, Odisek je podlaga.], ,da se sprejme zakonski načrt,.kakor ga je |'predložila vlada z jzrpremembc, da naj 'višino prispevka ljubljanskega rriesta do= ! loči' vlada naredhenim, RPtojrj i^oyorn9 z-deželnim edborem, ako se do 31. marca "t.. 1: ne doseže toizadevni sporazum med 'občino in y,Uvc|Qr Dežejni.predsednik barop Sbrlwarz j2 zagovaijal. vladno predlogo hj svcito 1301)00- kron, temeljito'mu je ft4-'govarjal 'iposj. dr. Triller, ki je .povdarjal, i da po.polncma zadostuje po občinskem' [.svetu sklenjena svota 40.000 K letno in zvišanje po 500 K za vsakih {000 prebivaj: oev, in kočno stavil resolucijo, naj vlada ctflotno ;preyz^rrie sedanjo policijsko sfcna-v žo. Posl. dr.- Čger- (Nernec) je "za odseko^' predlog, predlaga pa resolucijo; naj dežehrj cdbpr varuje interese- Ljtfbfjbnp! Odsel^pj^> predlog ter dr. t^illerjeV^^lri-dr'. Egerje^a., resolucija se sprejmete.'•'^'ipeželni-pre^ sednik je- na' ¦ to^ riazna:h%¦ da-je'deželni zlior vslcd' najvišjega 'ukaza odgeden, - Nižjeavstrijski deželni zbor proti odplavi praznikov. ^ V nizj.e,mavst'rij vejni-v Afriki..Slavnostna je biU\ za'četna seja,- N*avzo5i skoro vsi poslanci'.'. Z velikanskim navdušenjefir^se je govorijo o vojni, Razhii govornjiKI so se oglasili, Navdjšeuja in cdcbravanJa je .prekipevala zbornica. Včeraj Je bil sprejet- dkeret o aneksiji. Govorniki vseh strank so se iiz-rekll za dekret; posl. Ciocoti (socijalist) je izjavil, da je on edini od južnih-poslan-eev,' 'ki bo glasoval pro;i dekretu in med ,hrinpom podal svoje razloge. Na tajnem glasovanju- je bil dekret z dne 5. novembra odobren in sicer z 423 proti 9 glasovom. Zbornica- je vsprejeja glasovanje z pavdušeniini klici, nakaj j§ ,blla seja zaključena. Pogajanja za sporazuni v Istri so se razbila. — Italijanski poslanci so sklenili, da je prenehati s pogajanji, češ, da so zahteve istrskih Slovanov prevelike in preth rane. Ttaliijani hočejo, da naj Slovani priznajo, da Je Istra italijanska dežela. Potem Šele bi se zopet pogajali. V tržaškem mestnem svetu so ob-struiraii včeraj spe. demokrati pri razpravi o pogodbi/S. tramvajsko- družbo; oni so za rnaniciipaliizacijo tramvaja. Sodrug [ Cerniutz-je govoril od 9. zvečer do 2. zjutraj. Piotern je bilo, seje ,'fton'šc. . Koroškemu dež. zboru, JkrajninT komisarjem baronont Seiier^Vi:4tižu'pMjiS; mu dostavil dekret, s katerim se razpusta puljski občinski izastop. Župan se je branil, Gorizittti je rekel, 'da pokliče žen-darmcrijo na pomoč, če mu noče on z lepa izročiti poslov.""Gbčins>iket uprave; -*V-ra- 4-junskom oddelku sta se branila dva višja ,radnika oddati vodstvo iz-svojih rok;: baron Gorizutti ju je takoj suspendiral. —-Dekret uamestriištva omenja, da od 45 zastopnikov in 24 namestnikov jih ostane samo 26 in 13 v funkciji; so torej nesklepčni; nič legalnega ne'morejo skleniti. Dekret omenja tudi slabo mestno upravo nasploh in še posebej pri plinarni,.pri'.| elektrarni' in pri vodovodu. Po laskih listih ie radi tega seveda velik krik. Angleški špijon je hotel ubežati iz trdnjave Wesel. Bil je že na zidu in kmalu bi se bil pes .čil njegov beg kakor francoskemu kapitanu Luxu, -aH zadnji tre-notck.ga je zapazila straža. Anglež, po imenu Brandon, se je moral ustaviti in odpeljali so ga bolj na varno. Zamorce morijo. — V Texasu so umorili v zadnjem času okoli 30 zamorcev. Češki kapital v Bolgariji. — Češka banka »Bohemia« 'je ustanovila skupno z bolgarsko trgovsko banko v Ruščuku veliko akcijsko družbo. Dva tovorna vlaka sta se zadela na progi Budimpešta-iDunaj. En sprevodnik ie mrtev, eden težko ranjen. Smrtna nesreča na parttiku. — Mornar 28 letni Ivan Matulič je ponesrečil na par-niku Hobcnlolie.-Parni v.zpuh ga je vrgel proti vratom,-da si je zlomil tilnik in ostal mrtev. ¦ ' Božjast je vrgla na tla 16 letnega dečka. Frana Bonaca V 'Dolini pri Trstu. Padel je tako nesrečno, da je obležal mrtev. ¦ .—. Cirkus utonil v Dunavu. •=— Cirkus Barnabaš se je hotel prepeljati iz Zemuna. v Pančovo; Splavi pa so prišli med led V vodi in so se potopili. Osebe so se rešile razven treh. Vse živali so potonile. V pretepu ubit..-- V Trbiški občini na Koroškem je bil v pretepu izaboden rudar Pucher, ki se je poročil pred 14 dnevi. Rudar Oštermann ga je ubil. Nesreča italijanskega oficirja-aviatika v Vidmu.'— Poročnik Comolli se je spustil s svojim aeroplanom v zrak. Ko je bil par metrov v višini, s;i je preobrnil ae-roplan.in Comolli je padel na tla ter se nevarno poškodoval. NajbrŽe podleže poškodbam. ' Streljal je na svojega advokata. — Iz Opatije poročajo, da je streljal neki kmet na dr. Iv. iPoŠčiea, ko je stopil z okrajne sodnije; baje je streljal nanj zato, ker mu je izgubil" neko pravdo. Z jednim strelom ga je malce .©prasnil, drugi strel je obtičal v uri. Dr. poščiču se torej ni zgodilo nič hudega. Kmeta so zaprli. Dunaj za uvoz argentinskega mesa. — Dunajski mestni zastop je sklenil obrniti se na Vlado za dovoljenje, da dobi Dunaj vsak mesec 650 do 800 ton argentinskega mesa; deloma za porabo dunajskega mesta deloma za- druga mesta; .IVtegtni za-stop je izreke! ob jednem, da bo vlada nosila posledice, ako ne 'dovoli naprošenega uvoza mesa ter nastane .zopet velika draginja kakor poleti 1911. Pred štrajkom rudarjev na Angleškem. — Prihodnji teden v torek bo glavna konferenca, na kateri se določi, ali'iz-' bmlir.č, štrajk rudarjev ali ne. Štrajk začne mogoče na to takoj drugi dan. Pridružiti se utegnejo štrajku se razni drugi delavski sloji, razne tovarne pa bodo morale praznovati* ker ne bo premoga. (Nastati utegne velikanski štrajk par milijonov delavcev. Kriilj angleški se opetovano informira pri niinisterskem predsedniku Asquithu o toku .pogajanj, da bi se preprečil štrajk. Koliko velja letalni stroj. — Francoski ', ;!!ft-^«A»rtn*.*le«'"«fcjftvIJa pregled o- cenalt .aeroplanov različnih sistemov. ;Povpr.ečno so dvokrovni- aparati dražji; od enokrovnih. iNafdjražji letalni ; stroj je motor/ ki ima 100 konjskih sil: *»36.(J00 mark. Najdražji enokrovec pa dobiš že za* 24.000 mark, seveda ima le 60 -konjsikiih sil. Cene se*ne ravnajo vedno le po jakesti motorja, Bnckrovni aparati z 80, 60 in 50. konjskimi silami imajo enako ceno po 16.000 mark. (Najcenejši izmed-navedenih sistemov je dvoikrovni- aparat, ki ima 25 konjskih moči in> velja'80Q>mark, torej ni dražji kakor srednje-vrstemvta*-: • mobih ,« Povprečna,je."treba- -raičimativ-da! '| velja aparat brez Tfflotorjfr" 8000^-13;000= mark. Motor srednje šile* tor# 50;'konjskih j moči, velja prav toliko; tako da ;lahfoo'ra- j čunamo okolo 20.000 K za potrebni 7kapi- ' tal. Najmočnejši dosedanji motor ima 200 kenjskih moči, ¦ a je s svojimi 390 kilogrami preneroden za porabo. Druge vrste motor ima 140 konjskih sil in je težak samo 130 kilogramov; cena m!u je 24.000 imirk. Ta motor, ki ga je zgradil Gnome,' je doslej najboljši, ker na eno korV.vO silo '*¦ ne pride niti en cel kilogram vse teže. Najmanjši motor s 25 konjskimi silami še vedno tehta 100 kilogramov in velja 4000 • mark. Tem izdatkom je treba prišteti; se -stroške za gorilo, olje -in poprave.' Zategadelj v bližnji bodočnosti še ne bo-možna .splošna poraba aeroplanov, ampak os-' tarie letanje po zraku še šport bogatih ljudi.- - - •¦'¦'• Nov koledar na Kitajskem. — Republikanska vlada je sprejela gregorijanski državni koledar. Posebni komisiji učenjakov je naložila delo, .da kitajsko zgodovino predela na podlagi gregorijanskega koledarja, tako da bode v vseh svojih detajlih dostopna tujcem. V.proslavo novega •fdržavnega, ustroja m.ipremembe ustave se bo imenovalo leto. 1912 »prvo leto-ki-•tajske republike«. Tako--je torej •ža-kito prvi prišel na vrsto koledar, a nova-vlada ima pripravljenih še veliko reform, da izbriše spomin na preteklost." •- ¦ ' Celibat učiteljic v Švici. — Kantonski svet je sklenil s, 131 proti 54 glasom uvesti celibat učiteljic. Samo socialisti so glasovali proti predlogu. Mali oglasi. RitfBujaj!* vrtetojblna stane 6 0 vin. Ako Je ogl&a obselMjSl >e-raCont ta vsako ;besedo 3 vlu! Najprtpravnfcjfre inseriranje za trgovce in obrtnike. Kolil o Je manJSib trgovcev In obrtnikov v Goritl, katetlh aK-tteieiHin celo v mestu) nihfia ne pozne, ker nikjer aa~fa&crirajo. Skoda ni majbna. -JAKOB ŠUUfiOJ, urar v Gorici,,. Gosposka sulica štev. 25 .priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih preciznih ur ter razne u&rebrne in zlate predmete kakor: , verižice,, obeske, prstane, uhane itd. Za vsako popravilo se jamči. Dober zaslužek. Kdor .bi. hotei.; sodelovati pri važnem naradno-gotportarskem podjetji ter si ob svojem prostem času kaj zaslužiti, obrne naj se do upravništva tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nadpis: ; ¦ Za vsako popravilo se_jamči._______ M J J 1 J 1 Slovenska šivilja BJfrt» »NarodnH<®PO«t)titwtsttniUU)tisutsUMis::i IKPm 447353824409452384 318062927 904848234848485348235391534848 19999999999999999 Vinko Majdič vaSjičiii mlin v Kranju oddaja Razglas. Županstvo občine Cerknica pri Rakeku naznanja, da m vrši-.blagovni in živinski semenj v poildeljek, dH6 26. Svečana t. L Kupci za nakup goveje živine se vabijo. Županstuo Cerknica dne 16. suečana 1912. župan: LaoriE. za Gorico m oMigo. Varstvena znamka: „Sidro" |±|| iJRimcnt. Gapsiei conrp. Sfedomeatak u Anker ?ain-Expeiler ]e po*?od prlpoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škuljah z našo varstveno znamko „gi-drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi Dr- RICETERJEVA LEKARitt pri „ sistem leva" v Prag t pg^ isabethgssse itev. 5 dov«, ti.TJ On«TDo napolnita]«. ILsIUj Naznanilo. Podpisani uljudao naznanjam slav. občinstvu, da otvorim f|||e f. marCH t* I. u Gorici ss Csrsss Franca Josipa Sf. 20 Lekarnarja H. THIERRY-ja BRLSHUI ! i Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko. i i i Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje, Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi piebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v-ustih, trganju po u?<*~h. TRPEŽEN pravi PHLirni- kanCnkoii podpetnik. Dobro krepilo za želodčno slabost in'za one, ki so se prehladih* ali prenajeli alt si nakopali s. zaažitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi, neprijetnosti v želodca, kakor katar, krče, boie61net napihnjenost Itd. je dr. Bngel-nov „ BAL DRI AN UM". »Baldriannm" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvite, kot dobro Želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjuje tudi slabe posledice, kakor nerVOZit^lO, nespečnost, cmotico, stisko Itd. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z niotovilSnimi kapljicami, malinovec in grešnjevec, vpliva „Baldrianuma tudi pospešujoče pri zaprtju in zajedno krepilne na eel Človeški organizem/ Dr. Eng"8?-nov nBALDRIANDMu ne -sebnje nikakih Škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, co , s« ga zavžije zjutraj na tešče ali pa zveCer predno se gre spat eno cašieo kakor za likerje. -Za otroke in slabotne osebe se razredči 55BALBM1AMWM?5 m električne naprave, plin vodo ter zalogo različnih. Iustrovr žarnic, mrežic za plinove luči ter vse v to stroko spadajoče potrebščine. Slav. občinstvu se udano priporočam Rudolf Gricn, mehanik in elektrotehnik, j _________________________________________________________________________ i A. vd. Beri ni Gorica, šolska ulica št. 2 velika zaloga — = oljkinega olja prve vrste iajiiljiil fvNk iz l*H fotaacijt, MtSfetle, Bari is Riee s prodajo na drobne- in debelo. Prodaja na drobno: Kron ~"96,104 112 •20, i-28, i'36\ M4, 160, 180, *-, 240,' za lačL $6 72 Tin. ' . —— Na debelo cene ugodne. .____• 1 PoSOja poštnine prosto na dom. Posodo se pu&a kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis an navaden. Zaloga -*---------— mila in sveč. z vročo vodo ter se mu priderie nekaj sladkorja. 2 Dr. Engel-riov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilmcah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Graitiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišč«, Romansu, Ajelo, Campolongo, R nkah, Tržič«, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, - analu, .Čedadu, Viduiu, i almi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-DOV „Baidrianaai<< po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske! Zobozdravniški in zobotehniški ateije Dr. I. Eržen GORIC H Jos. Verdi tekaliSCe šteu. 37, UmeLue zobe, zlato zobovje, zlate krpue, ziate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb, vsake vrste. Ordinira u soojem ateljeju od 9. nre dop. do 5. are pop- -- ------- Soari se pred ponarejanjem i ==- Zahtevajte izrecno Dr. Eiigel-nov ,Jialdrianum4'. i rjf MČb*¦**•***¦* Lekarna Cristofoletti t Sonci na travniku. Trskino (Stofcfiževo) jetrno olje. ' Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploini telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po R140, bele barve K 2 Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je soaebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so uer-vuzni in "nežne narave. Trskino jetrno ojje se železnim jodecem. S tem oljem rse ozdravijo v kratkem Času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. . - Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. ========== OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno Iz Norvegije, preiSCe se vedno v mojem kem. laboratorijo, prečno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim C5. odjemalcem glede Cistote in ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. == Cristofolettijeva pijača te kine In železa. NajboJJSi pripomoček pri zdravljenju.«, trškim oljem. ==. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ,== 5,tribuna" ,,Sp!inda'4 t nnjiažja dUDltDleSa amerikanskega tipa so došla v • :: ueli kairskem :: številu v Gorico, Stolno ul. št. 2-i. — msiioni iiiidr^= je odpravilo I I I* ¦ i 6d50 r; I ilšeli a .Ljubljanske kreditne banke" -r se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4V|0, vloge v tekoiem : računu po Ugovoru, hripavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s uimi — — prsnimi karamelami z znamko 3 jelke fiflRIl notillH,co poti-jonili priznanj od raznih zdravnik'"! UUOU in privatnikov, kateri jamčijo za d->boi u>\>^\ Bonboni so jako lahko zaužitni in okusni- Zavojčki fo po 20 ali 40 vin., done po «') vin Dobiva se v lekarnah pri G. Cristofoletti, c. kr. d'.- dobavitelj, L. Clliubicli, C. 15: LVintoni. Rii^giero Kiini-'i| A. do (Jironcoli, v mirodilnici A. Mazzoli, v lekainals: j Jurji Hns v Vipavi, L. Km-sehen v Ajelu in Mi'1-' Kozowei" V Ajdovščini." - - BfM. glavica * S,mm. - - Cfiiltrflla D Ullbljaill. - Be,erV„, z«Wad K 800.000. -| PODRD2NICB « Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst :» 1