Amerikanski Slovenec
*
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Zs T»rq In narod — z« pravico in resnico — od boja do zmage I
GLASILO SLOV KATOIL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — B. E DRUŽBE SVe MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V. DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRU2ENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 138.
CHICAGO, ILL., TOREK, 20. JULIJA — TUESDAY, JULY 20, 1926.
LETNIK XXXV.
FINANČNA KRIZA V FRANCIJI ZOPET VZROK, DA JE PADLA VLADA, KATERI NA ČELU JE BIL BRIAND. — HERRIOT NAJBRŽE BODOČI PREMIER. — HER-RIOTA NAPADLI NA ULIC*
Pariz, Francija. — Finančni polom v Franciji je povzročil, da je padla Briand-Caillauxo-va vlada. V šestnajstih mesecih je padla vlada na Francoskem že šestkrat. Briand je bil že desetkrat premier, kakor vsa znamenja kažejo, ne bo enajstič še tako kmalo, ako sploh še bo kedaj.
Padca sedanje vlade je bilo za pričakovati takoj, ko se je govoi'ilo, da se bo poverilo finančnemu ministru Caillauxu diktatorstvo. Poznavalci razmer so takoj slutili, da je to smrtni udarec vladi, kajti napram tolikimi nasprotniki Cail-lauxovem finančnem načrtu, je bilo nemogoče istega izpeljati.
Finančni minister Caillaux je prosil prosto roko, da bi ratificiral francoski dolgovni Pakt z Ameriko in Anglijo, zato, da bi s tem dobil zaupanje in najel še več kredita, s katerim bi stabiliziral frank. Diktatorstvo bi tudi rad zato dobil, da bi forsira' davčno reformo. Mogoče, da je za rešitev	ia liacrL euino pravi, a opozicija je močna in ima tudi svoj načrt, ki je po mnenju nasprotnikov vlade tudi pravi.
Največji nasprotnik dosedanji vLadi je bil bivši premier Kdouard Herriot, ki ima upanje, da bo tudi bodoči. Her-Hot je voditelj francoskih socialistov in župan mesta Lyons, ki je zgubil premierski stolček aprila leta 1925. S spretno potezo, v kateri je Herriot izrabil finančno krizo, je porazil Caillauxov diktatorski načrt.
Herriot se je odel v oblačila nevtralnosti in v dobro zamišljenim govoru apeliral na zbornico, naj ne pusti, da bi se pravice ustave žrtvovale na oltar Caillauxovi ambiciji. Ta apel Herriota ni bil samo eden izmed glavnih vzrokov, da je padla Briandova vlada, temveč tudi, da si je dobro pogrel premierski stolček.
Ko se je po zborovanju Herriot vračal proti domu, ga je velika množica prebivalstva, ki se je zavedla kaj Herriot namerava, z žvižgi in žaljivkami pozdravljala. 50 policistov je bilo takoj na licu mesta, ki so preprečili, da se ni zgodilo, kaj hujšega.
Poraz Briandove vlade bo za frank slabo vplival, kar se je takoj drugi dan opazilo, ko je zopet padel. Briandova vlada je bila poražena z 288 proti 243 glasovom.
Herriot, ki je predsednik poslanske zbornice, je izjavil, da bi z veseljem sprejel težko nalogo za formiranje novega kabineta. Sicer je Herriot nekoliko potrt, ker je s tako ma lo večino porazil Briandovo vlado, to pa tudi zato, ker se boji, da bo imel veliko nasprotnikov svojemu načrtu, ako bo prišel na čelo kabineta
ZEMLJA SE POGREZNE NAD PREMOGOVNIKOM.
PREDSEDNIK SPREJEL DIJAKE.
Pet in trideset družin je moralo bežati, ko se je podsula zemlja v premogovniku. — Dve hiši sta padli v odprtino. — Strašna poplava v Jugoslaviji.
-O-
Wilkes-Barre, Pa. — Od tukaj poročajo, da se je zemlja podsula v premogovniku Glen Alden Coal kompanije, 35 družin je bilo primoranih, da so zapustile domovja in zbežali na varno.
Nesreča se je zgodila nad Peach Orchard jamo, kjer je prišlo osem1 oseb ob življenje, pri slični nesreči, ki se je dogodila pred dvema tednoma.
Dve hiši sta se pogreznili v jamo 70 čevljev globoko, 20 hiš je v nevarnosti, da se tudi porušijo.
Za one, ki so na ta način prišli ob streho, je preskrbljeno začasno v poslopju višje šole.
tielgrad, Jugoslavija. — Od tukaj prihaja vznemirljiva vest o strašnih poplavah vse križem Jugoslavije. V bližini Apatina in Neusatz je Donava preplavila vso dolino, na enem mestu so se podale zavore in voda je drla s tako silo v me-
Iz Jugoslaviie
POVODOM SVEČANOSTI ORJUNE JE PRIŠLO V LJUBLJANI DO KRVAVEGA SPOPADA MED POLICIJO IN ORJUNAŠI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Na sliki vidimo predsednika Coolidge-a, ko je sprejel v kapitolu dijake, ki so se udele-žili kontesta za slovstvo. Ob vsaki strani predsednika je po ena dijakinja, zmagovalki v kontestu.
BOJKOT KATOLIČANOV V MEHIKI.
KRIŽEM SVETA.
Katoliško prebivalstvo v Me hiki hoče z bojkotom prisiliti mehiško vlado, da prekliče kruto postavo ,ki preganja' njem v državi Georgia in štiri
— Atlanta, Ga. — Bankers Trust kompanija, organizacija, ki ima pod svojo kontrolo 120 bank, propada. 15 podružnic je zopet prenehalo s poslova-
Krvav Vidov dan v Ljubljani.
Iz Ljubljane poročajo o žalostnem praznovanju Vidovega dne, ki se je končal s krvopre-litjem. Zakrivila je Orjuna, ker se ni pokorila policijskemu povelju, pa tudi prvi strel je bil oddan iz vrst Orjune.
Na strani Orjunašev pa na strani policistov, je bila cela vrsta ranjeni^.— Orjuna je korakala po mestu. Ko prikorakajo do Prešernove ulice, so isto našli zaprto z gostim kordonom policije. Tik ob vogalu kazine je povorka zopet naletela na policijski kordon. Ker tudi tukaj niso mogli skozi, so orjun-ske čete krenile nazaj in povorka se je obrnila proti severni strani Zvezde ter je korakala mimo univerze nazaj po Wol-
__fovi ulici v šentpetersko vojaš-
Maršal Pilsudski vidi strahove nico- Tam Je bil razhod in pri-na Litvinskem. — Vojaški čeIa se Je veselica
PILSUDSKI ROŽLJA Z OROŽJEM.
katoličane.
sto, da je vse poplavila; 54 oseb je prišlo ob življenje.
-o-
RAZSTRELBA V JETNIŠNICI.
Chicago, 111. — V nedeljo je nastala v okrajni jetnišnici eksplozija; H. J. Fernekes, ki ima na vesti pet umorov in je obsojen na vešala, si je z dina-mitom nameraval pripraviti pot do svobode. Beg je bil še pravočasno preprečen. Raz-strelba je napravila 15 palcev veliko odprtino. Med jetniki je nastala panika.
-o-
PRIJATELJE POVABILA K SVOJEMU POGREBU.
Chicago, 111. — Miss Esther Dore, stara 27 let, je trpela na srčni bolezni že dolgo časpa. V petek je prosila svojo prijateljico pri kateri je stanovala, naj zanjo piše imena prijateljev, katere ji bo narekovala. Ko je bilo to storjeno, jo prijateljica vpraša, kaj bo s temi imeni. Miss Dore ji pa reče, naj vse te povabi na pogreb; jedva, da je to spregovorila, se je obrnila na stran in izdihnila.
-o-
POSTAVA ZA ŠKROPITEV
SE MORA VPOŠTEVATI.
Chicago, 111. — V našem mestu je že delj časa postava, da se sme škropiti po vrtovih in pred hišami le ob določenim času, ki je zjutraj od 5. ure do 7. in od 7:30 do 10. ure zve čer. Postavljeni so nalašč zato policijski organi, ki morajo vsakega kršitelje te naredbe naznaniti. Najmanjša kazen za ta prestopek je $1.00 in naj-višj.a $10.00.
Mexico City, Mehika. — Združena katoliška stranka v Mehiki, je imela veliko zborovanje, na katerem je napovedala bojkot vsem predmetom, od kojih vleče vlada največ dobička. To je kot odgovor vladni naredbi, po kateri izganjajo katoliške duhovnike in šolske sestre, ter zapirajo in zaple-njajo katoliške zavode, v katerih je veliko število otrok boljših mehiških družin dobilo potrebnega pouka.
Vladi prinese največ davk na svilo. Kako lahko se bo to doseglo, da se bo napotilo prizadete, da ne bodo kupovali tega blaga. Poleg svile so tudi visoki davki na opojno pijačo in tobak; tudi vporabo tega se lahko zmanjša, ako že ni mogoče popolnom,a opustiti.
Ker je v Mehiki pretežnja večina ljudstva rimsko katoliškega veroizpovedanja, bo načrt združene katoliške stran-
v Floridi. Skupno je sedaj 64 bank omenjene kompanije zaprlo svoja vrata.
— London, Anglija. — Konferenca .ameriškega prohibicij-! skega "cara," Lincoln C. An-drewsa z angleško vlado, od katere prosi Andrews pomoči, da se zatre tihotapstvo z žganjem v Ameriki, je dobro uspe-
dopusti prekinjeni. — Lit" vinske čete pripravljene.
Varšava, Poljska. — Maršal
Jos. Pilsudski se vznemirja ra- na frančiškanskem mostu moč-
V Šelenburgovi ulici so medtem ostale koncentrirane močne policijske straže. Nekako ob pol 19. se je naenkrat pojavila
di oboroževanja Litvinske, v kateri vidi strahove, ki nameravajo napasti Poljsko. Lahko mogoče, da je nekaj resnice na temu, in da je vznemirjenje poljskega diktatorja upraviče-
na četa Orjunašev, broječa o krog sto mož, ki je krenila proti Prešernovi ulici. Pri pošti koncentrirana policija je opazila prihod ter je v teku hitela Orjunašem nasproti. V višini
la. Angleži so obljubili svojo sudski pozval na konferenco kooperacijo.	j vge Voj.aške povel jnike, s ka-
— Chicago, 111. — Utonil je( terim5 se je posvetoval o pro-v Tomahawk jezeru v bližini. blemu narodne obrambe. Prvo
no. Vsled tega je maršal Pil-j trgovine Bata sta se nasp^nu
ka srečala. Stražniki so pjL,-
kar je storil, je bilo prekinjen-je vojaških dopustov, ta odredba je izzvala med ljudstvom vznemirjenje, ker diši nekako
Minocqua, Wis., 17 letni Jules Feingold sin zdravnika dv Leon Feningolda, ki živi v Rogers P,ark hotelu. Truplo je bi
lo prepeljano v Chicago, kjer' po vo;|ni; Ogorčenje je tudi naje bilo pokopano.
— Chicago, 111. — Še vedno se dobijo ljudje, ki nasedajo sleparjem na limanice. II krojaču Louisu Shappelu, 5201 S. Ashland Ave., so prišli trije mladi prodajalci zlatnine in dragih kamenov. Ponudili so 6 demantov krojaču za smešno
nizko ceno — $1400, kateri ke v Mehiki gotovo dosegel j znesek je krojač prav z vese-!h0(j svoj namen. Rim, Italija.
stalo vsled tega pri poljedelcih, ki rabijo doma delavce na polju, vojaki na dopustu so bili v veliko pomoč.
Pilsudski vidi nevarnost v Li-tviniji, pa tudi ocl sovjetske Rusije ne pričakuje nič dobrega. Neko poročilo pržVi, da li-tvinski vojaki prepevajo bojne pesmi, med temi tudi, "po-
Kakor je že bilo poročano, se bodo 1. avgusta po naročilu sv. Očeta po vsem svetu brale sv. maše, pri katerih bodo verniki prosili Boga, za pomoč mehiškim katoličanom. Sv. Oče bo tudi na o-menjeni dan bral sv. mašo v ta namen.
Italijanska kraljica je podarila cerkvam v Assisi, kjer je bil rojen sv. Frančišek, pregrinjala za oltarje, ki so cenjena na 300,000 lir.
-o--
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
East Liverpool, O. — Dvajset oseb je bilo ranjenih ko se je v petek prekucnil stroj in trije vozovi osebnega vlaka v Bližini Summitville. Ranjenci so bili takoj prepeljani v bolnišnice. Kaj je bilo vzrok; da je vlak skočil s tira ni pojasnjeno.
proti Vilni." Straža Ijem odštel. Pozneje je izvede- SOvjetske Rusije še vedno na-nec povedal kupcu, da niso de- p£lda p0]jake ob meji.
manti kar je kupil, ampak steklo brez vrednosti.
— Boston, Mass. — Dr. Tho mas Walsh, ki je obdolžen u-
nili kordon ter pozivali Orjuna-še, naj se umaknejo, kar pa niso storili. Vnela se je bitka z revolverji. Pok za pokom se je oglašal, videti je bilo, kako stražniki polegajo na tla in z druge strani Orjunaši s čeladami na glavi zavzemajo strelske pozicije. Na obeh straneh je tekla kri.
Po krvavem incidentu se je pričela splošna preiskava in aretacija. Tekom večera je bilo veliko število Orjunašev aretiranih, nekateri so pa bili kmalo na to izpuščeni.
-o-
Novi zvonovi na Bučah.
Sobota, dne 26. junija je bil za farane bučke fare slovesen dan, katerega je zelo težko pričakovalo staro in mlado. Tega dne so Buče dobile zopet nove zvonove, katere so dolga leta po vojni tako težko pogrešale.
dekan Tomažič ter s krasnimi besedami ganil ljudstvo do solz. Povdarjal je požrtvovalnost bučkih faranov, ki so edini iz cele dekanije svoje zvonove že plačali. — Naslednji pon-deljek jih je slovesno blagoslovil sam prevzv. škof dr. Andrej Karlin, ki je opravil naslednji dan na Bučah sv. birmo. -o-
Novice od Sv. Jederte nad Laškim.
Nove križe so dali postaviti in blagosloviti v mesecu juniju: Fermetovi na Zavratih vsled zaobljube izza vojske; g. Ana Mayr je dala svojega v Rečici prenoviti iz hvaležnosti, da je bila kakor po čudežu rešena iz hudih gospodarskih neprilik; kužno znamenje poleg križa je dal posestnik Gračar popraviti; prenovljen križ je tudi pri Kla-verniku v Sedražu kot spomin na živinske bolezni, srečno od-vrnjene. — Poročila se je Marija Hedelnova v Trnovem s finančnim uradnikom Josipom Goriškom. — Naši Rečicani izražajo vedno glasneje željo, da bi dobili podružno cerkev ter imeli v svoji sredi zvon, ki ga nekateri le redko, samo ob u-godnem vetru slišijo. Ali se bo ta misel uresničila, je pri sedanjih razmerah veliko vprašanje, zlasti, ker še župnijska cerkev in goljška podružnica potrebujeta vsaka vsaj še en zvon.
-o-
Smrt dr. Jurtele.
Dne 28. junija, ob pol 4. je umrl dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuju.
-o-
Poročil je
v torek, 29. junija, šentjakobski g. župnik Barle v Ljubljani mladi par, g. Benota Pečnik, sodnega uradnika, in gdč. Val-či Poženelovo iz Maribora.
PONESREČENA OPER^ "IJA.
Detroit, Mich. — Murray J Kellogg, star 40 let, iz Detroi-mora neke deklice in se je že ' ta> Mich., je umrl v Lake View j Posestniki Anton Bovha, Franc delj časa skrival pred oblast- j bolnišnici v Chicagi na posle-j Reberšek in Anton Pavlič so mi, se je sam javil na tukajšni dicah operacije, ko so mu od- pripeljali iz postaje Poljčane
stranili košček mesa iz požiralnika, kjer mu je obtičal pri kosilu v hotelu Sherman.
policiji.
— Chateau Thierry, Francija. — Dr. Kox, chikaški zdravnik, je tukaj pri neki avtomobilski nezgodi zadobil tako težke poškodbe, da je istim podlegel.
BANČNI PREDSEDNIK SPOZNAN KRIVIMI SLEPARIJE.
MULA NADOMESTUJE POŠTNI VLAK V CHILE.
Santiago, Chile. — Kakor je že bilo poročano, so bili tukaj zadnje dneve veliki snežni zameti. Ves promet je bil ustavljen; vlaki se niso mogli nika
Buffalo, Minn. — H. H. Sie-,mor ganiti. Da pa niso bili od vers, bivši predsednik First daljeni kraji brez pošte, so to National banke v Buffalo, ki. službo opravljali z mulami, s pa je propadla, je bil spoznan 1 katerimi so pisma ter lahke krivim sleparije, oškodoval*je zavitke odpravljali iz kraja v banko za $23,000.	i kraj.
tri zvonove, težke 1325, 626 in 228 kg. Staro in mlado iz bučke fare z gospodom župnikom na čelu jim je hitelo naproti do Prelazke, kjer so postavili krasen slavolok. Ker pa so se vozniki nekaj zakasnili, ljudstvo ni več izdržalo, vse je šlo dalje po cesti, dokler niso srečali svojih novih prijateljev v Imenem. Od tu se je razvil krasen sprevod z jezdeci in kolesarji na čelu, dalje Marijina družba, mladina, sploh vse, kar se more na Bučah gibati. Pri bučki cdrkvi je sledil vnovič slovesen sprejem. Govoril je kozjanski č. g.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljate? bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako te poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire imo včeraj poli« ljali po teh-le cenah:
500 Din _	.9 9.43
1,000 "	.„.. $18,6(1 '
2,500 «' ........	.................9 46.25
5,000 M	9 92.00
10,000 "	9183.00
100 lir ...................	-------1 4.4«
ann «"	............ 9 8.43
« .....	
1,000 ___________	.............-.939.23
Pri večjih avotah poseben popust. ■ Poštnina je v teb cenah 2a vrača« nana.	I
Zaradi neitalnosti četi ]e nemogoča vnaprej cena določevati. Merodajn* io cene dneva, ko denar aprejmemo.
Nakazila sa Izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK &' CESARK
455 W. 42nd ST.. NEW YORK. K. T,
far " GOSPOD LISEC"
JE IME ZANIMIVI SLOVENSKI POVESTI, KI JO PRIČNE PRIOBČEVATI NAŠ LIST V PAR DNEH. — OPOZORITE NA TO NAD VSE ZANIMIVO POVEST SVOJE PRIJATELJE IN ZNANCE, DA SE NA LIST NAROČE PRAVOČASNO IN TAKO ČITAJO POVEST OD ZAČETKA.

Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski lisi v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto .......................................$5.00
Za pol leta ......................................... 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ................................... 6.00
Za pol leta .......................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
ror one year ......................................$5.00
For half a year.................................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................................... 6.00
For half a year ............................. 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Beri, misli in -- veruj!
Rev. B. Ambrožič.
Veličastni evharistični kongres je napravil na vesoljni svet izredno mogočen vtis. Katoličan ali nekatoličan, vsak, ki je bil priča te prekrasne manifestacije katoliške verske zavesti, je moral biti napolnjen s spoštovanjem do tiste ustanove, ki je take prireditve zmožna. In resnično je vsa nepristranska javnost o evharističnem kongresu tako sodila. O iem se je vsak lahko sam prepričal, če je videl n. pr. Chicažane brez razlike v verskih nazorih in njihovo vedenje v kongresnih dneh. Isto se mu je pokazalo, če je bral velike ameriške dnevnike, ki so naravnost z občudovanjem pisali o poteku kongresa.
Žal, da so morali tudi v tem pogledu delati strašno sramotno izjemo naši nesrečni verski odpadniki. Preostudni so njihovi fanatični izbruhi zoper vero in Najsvetejše, da bi se na tem mestu podrobneje ž njimi bavili. Samo nekatere misli naj zapišemo ob tej priliki, Tki mislečemu človeku nehote silijo v glavo, ko preudarja, kako je to mogoče.
S svojimi bogokletnimi sramotenji najodličnejših resnic sv. vere hočejo ljudstvo podpreti v neveri, oziroma ga šele od vere odtrgati. Ni dvojbe, da bodo to vsaj deloma tudi dosegli pri tistih plasteh svojih pristašev in naročnikov, ki so se že popolnoma odvadile misliti in jim je sramotilno pisanje njihovega časopisja postalo največji dokaz za njihovo nevero in najbolj gotovo poroštvo, da so na pravi poti.
Toda kdor zna le malo sam misliti, ga mora branje takih podlosti le utrditi v njegovi veri, Če jo že ima, ali mu pa odpreti oči, na kateri strani bo resnica, ako vere še nima.
Postavimo, da bi naša vera res ne bila prava, da bi bili njeni nauki, tudi nauk o sv. Rešnjem Telesu, same zmote. Kakšen pomen ima v tem primeru za naše brezverce, na ta način •man+i n ref-ah ki so nam taVo	in svete? flp.mu tako niz-
vera uči, da ima človek poleg razuma, ki resnico spoznava, tudi prosto voljo, ki se more in mora sama odločiti, da spoznano resnico sprejme ali pa zavrže. In če ta volja v hudobiji za-krkne, ne pomaga nobeno dokazovanje in spoznanje resnice, pokvarjena volja noče in noče! Je pa in ostane volja zdravega človeka tako svobodna in samoodločujoča, da lahko zavrže, če hoče, ne samo spoznano resnico, ampak celo milost božjo.
To uči vera, naši nasprotniki in sovražniki našega Boga pa s svojim življenjem in ravnanjem dokazujejo, da je ta vera resnična. Kako drugače bi si mogli razlagati njihovo zares satansko zaletavanje v Boga samega? Tudi satan prav dobro ve, da z vsem svojim rovanjem zoper Boga ne bo božje resnice prav nič omajal in Bogu niti mrvice žalega storil, ker — sirota ! — ne more! Ali iz golega sovraštva do Boga in iz strašne zavisti do tistih, ki so k temu Bogu poklicani, skuša na vso moč kolikor mogoče mnogo ljudi od Njega odvrniti in jih pridobiti na svojo stran. Bolj ko dela, bolj pa tudi s svojim delom dokazuje, da Bog je in da je tudi od njega razodeta vera resnična.
Vprašamo: Zakaj pa satan in njegovi pomagači na svetu ne besne enako tudi zoper druge vere, zoper poganske zmote in druge, zakaj ravno zoper katoliško vero in cerkev? Ali ne dokazujejo s tem, da se ne bore zoper zmoto, ampak jim je samo in edino za to, da besne in razodevajo svoje sovraštvo zoper enega Boga in eno vero?
To je res — satansko!
In prav zato, ker to ni več človeško, temveč satansko, prav zato dokazuje njihovo surovo divjanje še drugo resnico naše vere, namreč to, da je tudi hudič in pekel. Sicer oni trdijo, da ni ne Boga in ne hudiča, s svojim postopanjem pa dokazujejo, da naša vera o obeh prav uči.
Ali res tudi o satanu? Povejte mi, kakšen interes ima človek nad tem, da tako piše o Bogu in proti njemu, ako res ni satana, ki pisaču vodi pero? Če tajimo eksistenco hudobnih duhov, si tega dejstva ne moremo razlagati. Če pa v hudobne ' duhove verujemo, je razlaga lahka: od Boga so odpadli, hudiču služijo! S tem je vse povedano in ostudno pisanje nasprotnikov je prav očiten dokaz za resničnost naše vere, ki bi zadostoval sam zase, ako bi že itak dovolj drugih ne imeli.
S tega vidika bi mi katoličani morali biti celo hvaležni nasprotnikom za tako pisanje, ako bi dve žalostni misli ne bili na potu:
1.	Tako bogokletno pisanje je grozen greh in zato ga moramo iz vsega srca obžalovati;
2.	so ljudje med bravci onih listov, ki ne znajo ali nočejo sami misliti, zato jim je tako branje škodljivo.
Iz teh razlogov moramo storiti vse, da se taka bogoklet-nost med nami zajezi. Upamo, da se bo o tem še pišalo in v tem smislu tudi — delalo!
- ""ar:
naselbinah v prid bodočega delovanja med našimi ljudmi v Nemčiji.
Vsi smo se mu čudili, ko je pri slovenskem shodu v dvorani Kolumbovih Vitezev govoril o naših rojakih na Westfal-skem. Slovenščino je rabil pravilno, celo naglas je bil lepo — slovenski. Ni čuda, da je peljali v avtomobilih v "Zele- jednega izmed ključarjev: "Za; žel mnogo pohvale in občudo-no Dolino," tri milje zunaj veliko rečij sem hvaležen g. I vanja. mesta, kjer imajo Slovenci župniku Chernetu. Mnogo sem
čanov ter v prilog vseh drugih	doma v lastni župniji, v lastni Slovencev po Ameriki in v do- slovenski cerkvi člani častijo
mačiji.	Boga, poslušajo besedo Božjo, Južina z.a g. škofa in duhov- prejemajo sv. zakramente,
nike je bila prav po amerikan-	Tam so umdniki slovenskih
skem sistemu elegantna, fina,	društev možje, Slovenci in ka-
kratka, a vseskozi okusna,	toličani. Tam so cerkveni klju-
Serviralo se je v cerkveni dvo-	carji katerim je napredek na-
rani.	selbine in cerkve pri srcu. Na
Po dovršeni južini smo se vsi	lastne ušesa sem slikal izjavo
. . ,	.	i Že tamo se mi je priljubil in
svoj mirodvor z lepo kapelico, se od njih naučil." To je mož povabil sem ga v Springfield, zraven pa še veliki senčnati pravega značaja in ponižnosti. Kmalo po kongresu je tudi pri-prostor za veselice, piknike in; Skoraj pregrešno bi bilo, druge zabave, kakor tudi velik ako bi vsaj na kratko ne ome-odprti travnik ali prostor za j nili pravcatega misijonskega
« .v: v v*"*
kotno zaničevanje in norčevanje iz nas in naše vere? Kako more tako pisati pero olikanega človeka? Olikan človek zmoto bližnjega obžaluje in mu skuša na dostojen način in s primernim dokazovanjem razložiti, kako in kaj, ne pa tako, da gre z batom nanj in ga rani v najnežnejšem čuvstvovanju njegovega srca.
Ali kaj naj bi imeli naši brezverci od svojega pisanja? Čemu se je treba toliko zgražati? Ali smo na kongresu kršili, katerekoli človeške pravice? Ali smo ljudi učili nemoralnih dejanj, ali smo bili v obraz umetnosti, ali smo komu škodovali v gospodarskem oziru? Nič takega ali podobnega se ne more očitati, pač pa reči ravno nasprotno.
In tudi res ne najdemo te vrste napadov v nasprotnem časopisju, ali vsaj ne takih, da bi bilo vredno otepati se jih. Namesto tega pa vidimo, da-se je vse zlobno sovraštvo odpadnikov osredotočilo okoli glavnega, kar je bilo na kongresu, okoli Evharistije same. Torej so ti nesrečneži napadli in sramotili— koga? Ne toliko nas kot — Boga, Jezusa Kristusa!
lil nizkotno sramotenje naj bi bilo dokaz, da Boga — ni? Ravno nasprotno! Če bi ti ljudje ne bili sovražniki božji, ne bi Boga sramotili! Ne bi pa bili sovražniki božji, če ne bi tudi sami verovali, da Bog je. Zakaj bi nekoga sramotil, če sem pa trdo prepričan, da dotičnega sploh ni? In ker vero imajo, se jim oglaša vest, ki jim oznanja grozni srd neskončno svetega Boga. In ker hočejo v svoji strašno zakrknjeni hudobiji vztrajati in vendar prevpiti glas vesti, ga skušajo prevpiti z zasra-movanjem Boga! Podobni so zavrženim angelom, ki so v svojem odpadu od Boga tako utrjeni, da bi se ne hoteli več izpre-obrniti, če bi jim Bog tudi ponovno nebesa obljubil. Zagrizeni sovražniki božji so in to sovraštvo kažejo — kot hudobni duhovi— s tem, da pri vsaki priliki bijejo Bogu v obraz.
In da bo nekaj takih božjih sovražnikov na svetu vedno, to nas itak uči naša vera od vsega začetka. Ali ni rekel Kristus sam, da bi se neki ljudje ne izpreobrnili, če bi magari mrtvi vstali in prišli pričat o večnih resnicah? Zakaj ne? Ista
BIRMA, BLAGOSLAVLJANJE AMERIKANSKE ZASTAVE IN PIKNIK V SHEBOYGAN.
Sheboygan, Wis.
Čeprav je že bila slovesnost, ki se je vršila v pondeljek, dne] zelene trate z neomadeževano 5. julija, v Sheboyganu, opisana, želim vsekakor tudi jaz
žogometne igre.
Meni je bila naloga dana, da sem kot edini aktivni slovenski častnik amerikanske armade dvignil velikansko zvezdnato zastavo na višek mogočnega droga. Ko je amerikan-ska zastava zaplapolala ob drogu, je pevski zbor zapel amerikansko narodno himno, katero je na stotine broječa družba stoje in odkritih glav poslušala.
Dež je piknik nekoliko za-plašil, vendar so se ljudje do noči dobro zabavali.
Na večer se je zbralo mnogo občinstva tudi v cerkveni dvorani, kjer so nastopali razni govorniki iz starega kraja, kakor tudi iz Amerike. Domači g. župnik Cherne je govornike predstavljal. V lepi klasični slovenščini je govoril g. župnik Kragel iz Frama pri Mariboru. Z zdravim humorjem je pričujoče zabaval g. župnik Štrajhar iz Kranjske. Priliki zelo primerno in diplo-matično je govoril g. Zalar, glavni tajnik K. S. K. Jednote o Jednoti. O slovenskem časnikarstvu ter potrebi naročev.a-nja slovensko-katoliškega časopisja je govoril g. Zakrajšek iz Chicage .Tudi mene so poklicali na oder, da sem pomagal večer nategniti ter ljudem spanje prikrajšati za trinajst
vnim-f TTri"TY> "i " +f>rv> VJO+O
iu.mv, V i-ia-*«,	»» V ~ - . A
nazaj v Sheboygan nisem za-branil.
Tekom popoldneva ter večera sem imeLprijetno priliko seznaniti se in spoznati z mnogimi dobrimi rojaki iz stare do-
dela slovenskih šolskih sester mariborskih v sheboyganski
po kongresu je tudi prišel. Veseli smo ga bili in to tem bolj, ker je obiskal nekaj tukajšnjih Slovencev, ki so svoj čas bili ravno tudi v Gladbecku zaposleni v premogokopih. Ta-
šoli. Že pogled na šolske otro-j krat so tamošnje Slovence le ke ti je jasna priča, da za nje' včasi obiskovali slovenski du-skrbi malodane angelska roka. j hovniki iz Kranjske in Štajerske. Naši ljudje so^ č. g. Ten-sunderna z velikim zanimanjem poslušali. Stavili so mu sto in sto vprašanj o tem in onem n.a Westfalskem. Pri tem prijetnem kramljanju je večer skrbno vzgojo v slovensko-na- naglo potekel. Drugi dan je č.
Nedolžnost odseva z obrazov teh prijateljev Gospodovih. Vse kretanje teh otrok je znak skozi in skozi krščanske vzgoje. To v duševnem1 oziru. Kedo pa naj zna zadostno ceniti
rodnem duhu? Ko sem se pogovarjal s šolarji, se mi je zazdelo,, da sem se divil nad Prešernovo: "Strune milo se gla-
gospod v naši slovenski cerkvi maševal in še isti dopoldan spet odpotoval v Cleveland. Č. g. Tensundern nam je
site." Slovenska beseda iz ne- pripovedoval, kako lepo
so
Westfalski Slovenci organizo-vani v katoliška društva in klube. Imajo krasen pevski zbor in če se ne motim tudi svojo slovensko godbo. Celo svoj Lasten slovenski list "Naš Zvon" izdajajo v Bottrop-Boy, Westfalen. Odpadnikov od vere in naroda tam ne poznajo. Bi li ne bilo primerno, ako
dolžnih ust .amerikanske mladine ti zveni na uho mileje in žlahtneje kot čarobni zvoki in glasovi petja in godbe mitičnih siren.
Ti pa, cerkev in župnija sv. Cirila in Metoda, le stopaj naprej po ^zaznamovani poti napredka in verskega življenja j Bogu in sebi v čast, mnogimi drugim pa v vzgled. Tam ob' bi se nekaj ameriških Sloven-
modro-zelenih obalih mogoč-' nega michiganskega jezera bodi ti svetilnik slovenskim naselbinam po širni Ameriki. Tvoj časten vzgled naj bode vspodbuda zaostalim ter radost onim, ki korakajo enovrst-no s teboj v napredku duševnem in. materijelnem.
Rev. F. S. Mažir.
nega ljudstva z duhovnikom— voditeljem. Bogati nasadi slovenskih lip ter bujnega grmič-ja in vsebarvnih cvetlic po umetno razvrščenih gredah, i movine, Kranjske in Štajerske.
iz hvaležnosti do svojih rojakov Sheboygančanov opisati čuvstva, ki so me navdajala, ko sem prisostoval tako izvan-redno krasnemu slavju.
Žal da sem zamudil sprejem, katerega ste Sheboygančanje na tako nad vse slovesen način priredili prevzvišenemu vladi-ki, knezo-škofu Dr. Jegliču v
gosto travo pred poslopji in ob straneh, vse simetrično in harmonično vbrano, človeka napolni s simpatično milobo, da obstoji še enkrat ter občuduje um ter vrlino pridnih rok, ki slede predstojniku ž jekleno roko a mehko rokavico.
Pri tej slavnostni priliki so trate krasile še okusno razvrščene amerikanske zastave, majhne in večje, med tem ko
nedeljo zvečer. Po opisih lju-j je visoko nad cesto bil razpro-dij, ki so bili navzoči, je to, strt slovenski napis: "Dobro moralo biti nekaj tako milo
cev naročilo na westfalski "Naš Zvon" ?
Č. g. Tensundernu sem zelo hvaležen za njegov prijazen in prijateljski obisk. Razvidel sem, kako pač na eni strani sam Bog poskrbi za Slovence, ki so mu tudi v tujini zvesti, da celo trdemu in pristnemu Nemcu podeli milost slovenskega jezika, in kako na drugi stra-'U'JtvcM'nilrn. ni. wp psgta&fljjfc no, da le služi v dušni prid ljudstva, katero mu je Bog izročil v varstvo in oskrbo.
Sam Bog naj z obilim svojim blagoslovom ostane z misij o-
•i FJyiŠKQ-si r»yE M1«!-.
JONAR IZ WESTFALSKE.
Springfield, 111.
Le redki so slučaji iz misijonskega življenja slovenskega naroda, da bi se kaki drugo-rodec priučil našega jezika v narjem Tensundernom in nje-svrho pastirovanja naših Slo- govimi Slovenci.
*
Ta vesela dva dneva v Sheboyganski naselbini mi bodeta ostala v trajnem spominu deloma radi izvanredne prijaznosti in gostoljubja s katerim , falskem, edini, sem bil sprejet v župnišču ter pri rojakih v njih domovih, največ pa še radi krasnega reda v cerkvi in pri šolskih otrocih ter pri Božjih službah. Nikoli ne bom mogel dovolj na-čuditi se vzajemnemu delovanju župljaiiov s svojim duhovnikom in župnikom. Če kje, sem tam videl vresničen prego-
vencev v tujini. Med Nemci je pač Rev. Božidar Tensundern, pomožni župnik pri cerkvi Sv. Lamberta v Gladbeck na West-Temu pravo-
Rev. F. -o—
S. Mažir.
divnega, zraven tega pa mo-| gočnega, da še kaj enakega pač le smelo pričakuje od dobrega našega ljudstva v Sheboyganu.
Že lega prelepe velike cerkve, krasne šole, lepega žup-nišča, samostana in drugih cerkvenih poslopij, je tako divna, da impozantna, da se človek nehote vstavi ter strme občuduje genija ideje ter požrtvovalnost in ko-operacijo izbor-
došli." Tudi nad vhodom v cer- vor: "V slogi je.moč." Z. na-kev in šolo ter župniščem so | predkom te naselbine se pač z bili primerni napisi ter zastave , lahka ne more meriti ktera amerikanske in papeževe. No- druga, gotovo pa ne nobena ta-tranjost cerkve je bila lična, I ko mlada slovenska župnija ne prenabasana, glavni altar naravnost čaroben z nežnim
cvetjem, belim in žoltim.
Po cerkvenem opravilu je fotograf še fotografiral celo skupino z prevzvišenim g. škofom in duhovniki v ospredju. Upamo, da bode slika obelodanjena v radost Sheboygan-
Kar so ti dobri ljudje dosegli v kratkem Času šestnajstih let, presega vsa pričakovanja. Primerjal bi jih ev.angeljskim pametnim devicam ako bi ne vedel, da so poleg žensk in deklet delali in še trdo delajo tudi moški in fantje — Slovenci.
Tam so slovenska društva
SLOVO.
Chicago, III.
Poslavljam se od Vas. Sko-apostolskemu nemškemu du-J ro dve leti sem bival med Va-hovniku so se zasmilili tamoš- mi in pomagal Vašim čč. oče-nji Slovenci, ki so v stotinah; tom frantiskanom. Lepo se zaposljeni v rudokopih in pri zahvaljujem vsem prijateljem drugih obrtih. Podal se je na in dobrotnikom mojim in oče-Kranjsko ter se tamo priučil tov frančiškanov za prijaznost slovenskega jezika v pismu in in dobro, katero ste izkazali govoru do — cela perfektno. meni in Vašim gospodom za Koliko truda je to moralo sta- časa mojega bivanja v Chicagi. ti pristnega Nemca, pač mi Bog naj Vam povrne Vaša Slovenci najbolje razumemo, dobra dela že tu na zemlji in mi ki smo imeli toliko prilik v( Božji blagoslov naj bo vedno z starem kraju biti priče klaver-1 Vami.
nim poskusom raznih Nemcev, V znak hvaležnosti za pre-
ki so skušali priučiti se našega) jete dobrote sem maševal v težkega jezika iz zgolj peku- nedeljo ob 6. za prijatelje in
nijernih razlogov.
Rev. Tensundern je prišel na
dobrotnike.
Čez eno leto sredi avgusta
evharistični shod v Chicago z se zopet vidimo in upam, da namenom, da bi prinesel 11am1 bom imel čast Vas pozdraviti
ameriškim Slovencem pozdrave od svojih slovenskih župlja-nov ter da bi proučeval ameriške razmere po slovenskih
kot redovni sin sv. Frančiška. Pozdrav vsem od Vam hvaležnega in udanega
Rev. John Miklavčič.
Rev. John Miklavčič:
SPOMINI
Kot je običajno drugod, tako smo tudi mi pozdravili obakrat škofa in mu izročili šopek cvetic.
Vsako leto ob postnem času smo imeli tridnevne duhovne vaje, katere so vodili različni redovniki, par krat jezuiti, nekate-rikrat frančiškani, največkrat pa kapucini iz Loke. Ljudje so se pridno udeleževali govorov in pobožnosti in so vsi za velikonoč ' prejeli sv. zakramente. Povsod, kjer sem bil, sem skrbel *zelo za mladino. Kjer je bila le ustanovljena Marijina družba, so gospodje meni poverili vodstvo le-te, tako v Šmartnem pri Kranju in v Rovtah. Pri sv. Duhu in na Vrhu sv. Treh Kraljev sem pa Marijino družbo za dekleta ustanovil.
Ustanovil sem naj prvo Marijino družbo pri sv. Duhu nad Krškem. Ni šlo gladko. Nasprotovali so na vse mogoče načine, ven-
dar 40 deklet je bilo toliko pogumnih, da se niso ustrašile. Ustanovni shod smo imeli pri zaklenjenih vratih. Predno smo začeli s shodom, so liberalci vpijanili nekega človeka in so mu dali veliko vejo in s to je prišel v cerkev in se je skril za orgije na koru. Naučili so ga, da ko se bo začel shod, naj gre s kora in naj z vejo začne udrihati po dekletih in tako jih bo preplašil in iz cerkve spodil.
Shod smo pričeli in vsa vrata zaklenili. Oni človek na koru je pa med tem časom zaspal, in veja mu je padla iz rok. Sove, malo je zaropotalo. Mi v cerkvi smo postali pozorni. Jaz sem šel previdno na kor in sem dobil onega pijančka.
Zbudil sem ga in sem ga na lep način spravil iz cerkve, nato pa zopet vrata zaklenil. Liberalci so bili pozneje name jako hudi, ker se jim ni njihov načrt posrečil. Zato so pa fante našuntali, da so dekletom nagajali ob nedeljah, ko so šle v cerkev.
Jaz sem jih večkrat opominjal in ker to ni izdalo nič, sem eno nedeljo po pridigi molil eno molitvico, da naj t4e Gospod Jezus potegne za čast svoje hiše.
Tisto nedeljo zvečer so fantje čakali name v mrtvašnici in so imeli pripravljene precej debele kamne z namenom mene ž njimi pobiti. Povedala mi je to ena žena, ko je šla mimo njih jn jih je slišala, ko so govorili, da me bodo ubili. Zato pa tisti večer nisem šel več v cerkev. Naj ob tej priliki omenim, da sepi bil že v Šmartnem pri Kranju v smrtni nevarnosti. Ondi so imeli to navado, da se je okrog 30 moških ob ne^ deljah priteplo v zakristijo. Med pridigo so se vsedli na cerkveno omaro in so potegnili ven predale, kjer je mašna obleka in so le v te ali na te uprli svoje noge. Lahko si mislite, da so tako natresli prahu v predale, ob deževnem vremenu pa mokrote in blata.
G. dekan in g. Poljšak se nista za te moža-
ke dosti menila. A meni pa to ni ugajalo, ker zakristija je samo za duhovnike in cerkvene služabnike. Prosil sem g. dekana dovoljenja, vse te ljudi §praviti ven iz zakristije. Šel sem z dekanovim dovoljenjem na to precej nevarno delo. V Kranju sem dal zase napraviti dva ključa od zakristije. En ključ je bil za vrata iz zakristije v cerkev,, eden pa iz zakristije ven na prosto. V nedeljo sem povedal, da naj prihodnjo nedeljo možaki, ki so v zakristiji, pridejo v cerkev. Cerkev je dosti velika in zakristija je samo za duhovnike. Tem mojim besedam je sledil krohot v zakristiji.
Med tednom sem obiskal one može, ki so imeli sedeže nad zakristijo in sem jih prosil, da naj v nedeljo ne pridejo nad zakristijo, ker bo zakristija zaprta. V nedeljo sem šel v zakristijo že ob 8. in sem vrata zaklenil. Strežniki so prišli v zakristijo mimo velikega altarja.
Ob 9. se je pričela služba božja in nobe-
nega ni bilo v zakristiji. Ko je pa maša minila, sta se iz cerkve v zakristijo pripodi-la dva fanta in sta rekla, cla naj odklenem vrata, da gresta ven. Enemu fantu sem pograbil klobuk in ga vrgel v cerkev. Zletel je nazaj v cerkev. Drugi se je pa zakadil v mene in ko sva se porivala sem in tjo, so se zakristijska vrata v cerkev zaprla in zaklenila.' Oba sva bila sedaj na obe strani zaprta.
Ker sem jaz na vsak način hotel, da gre fant iz zakristije v cerkev nazaj in ker nisem imel ključa od vrat, ki so se zaklenila, sem rekel fantu, da naj počaka, ker jaz grem po ključ in mu odprem vrata v cerkev. Ko stopim iz zakristije ven in za seboj vrata zaklenem, so stali vsi oni možaki, ki so hodili v zakristijo, pri šoli. Zasmejali so se mi, ko sem šel v župnišče. Nazaj prišed-ši, odklenem zakristijska vrata, takrat pa puhne oni fant ven z besedami: "Pr moj duš, da grem tukaj ven."

Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smoley
)
TEDENSKI KOLEDAR. ,
9. po bink. — Jesus joka nad Jeruzal. Luk. 19.
25	Nedelja — Jakob, apostol.
26	Pondeljek Device.
27	Torek — in muč.
28	Sreda — Nazarij in tovariši.
29	Četrtek — Marta, dev. CO Petek — Abdon in Senen,
muč.
31 Sobota
spoz.
-o-—
GOSPODOVE BESEDE. Ksaver Meško:
Poslušal često govor sem bedakov —
in se smejal; Verjel preveč sem marnjam u-čenjakov — in se kesal. Besede tvoje, Bog moj, zdaj poslušam
in ves gorim; resnica so, zato sladkost so dušam —
ves v njih živim. Ko prej bi človek njih sladkost spoznaval,
po njih živel, bi manj po temi zmot in dvomov taval
in manj...... trpel--.....
-o-
PROŠNJA.
Krasni dnevi evharističnega kongresa, lepo slavlje v Lo-montu so nam vsem ostali v lepem spominu. Videli smo v naši sredi dva višja slov. duhovna pastirja, mil. škofa dr. Jegliča in dr. Gnidovca. Gospod skoi! Gnidovec — moj sošolec — mi je opisaval razmeve v njegovi škofiji, Skoplje. Dvajset cerkvic — cerkvic pravim, misi-| JOhskiii cerkvic — bi potrebo-! val za tamošnje katoličane, pa niti ene ne more postaviti. — Obračam se danes na vas, moje prijatelje, ki čitate moje pridige, da pošljete kak dar za mil. škofa dr. Gnidovca ali meni v Calio, N. D., ali pa naravnost na uredništvo Am. SI. Upam, da ne bo prosil zastonj za ta blagi namen, da bi mu mogli postaviti vsaj eno malo misijonsko cerkvico. Vaš nedeljski
Pridigar.
DEVETA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
(Praznik sv. Jakoba.) Reci, naj sedita ta dva moja sina eden tvoji desnici in drugi ob tvoji levici v tvojem kraljestvu. Mat. 20, 21.
bi nama dal prvo mesto v. svo- j Hotel se j'e prikupiti Judom, jem kraljestvu!"	zato je dal usmrtiti Jakoba, pa
In kaj ni storila ljubeča ma-1 tudi tisoče in tisoče drugih
Janeza, katere je vzgajala v strahu Gospodovem. Srce nje-, no je hrepenelo po obljublje-, nem Odrešeniku, zato je vero-| vala, da je Jezus Kristus ob-j — Ana, Mati ljubljeni Mesija, zato je pri-, | peljala k njemu svoja sinova, Pantaleon, zd. da bi jih vzel k sebi kot svoje| I učence. . .
ti za svoja sinova. Kdo bi ji imel z.a zlo, če njeno srce bije le za njene otroke ? Kdo bi zameril Salomi, da je uslišala prošnjo svojih sinov in stopila k Gospodu s prošnjo: "Gospod, reci naj sedita ta dva moja sina eden ob tvoji desnici in drugi ob tvoji levici v tvojem kraljestvu!" In ko sta Jakob in Janez to slišala, sta hrepenela oba, da bi sedela ob strani Go-
kristjanov. Brezverci, pogani so ga zato slavili. Nekega dne je govoril pri neki poganski slavnosti, in hinavsko ljudstvo je vpilo: "Tako govori Bog, ne človek." Milostno se je smehljal Herod, ali naenkrat se je zgrudil, komaj so g.a prinesli v njegovo palačo, kjer je umrl v groznih bolečinah —nasprotnik, sovražnik sv. vere.
In prijatelji, če se ozremo v zgodovino poznejših časov, kaj pa vidimo ? Mnogo in mno-
spodovi v njegovem kralje-Ivrščanske matere! Ko bi vi stvu. Nesmiselna, predrzna, bi v tem oziru posnemale zgled | rekli mi, je bila ta prošnja. Go-j go je bilo takih sovražnikov Salome! Katera Izmed vas si spod jima je rekel: "Ne vesta, j vere. Bili so slavljeni — Hen. ne želi videti svojih otrok sreč-j kaj prosita!" Dostavil je pa ta- rik VIII., Napoleon —, a pri-liih? Hočete li imeti dobre o- koj: "Ali moreta piti kelih, ki Ignacij Lojola,' troke, skrbite, kar je v vaših; ga bom jaz pil?" Kristus Go-močeh, da bodo dobro vzgoji-! sP°d videl> kak kelih trplje-
ni, priporočajte jih božjemu! nia bo moral izpiti, videl je, molitvijo! kako bo krvav pot potil, kako
tako mo-1 bo bičan in
s trnjem kronan, križ,
varstvu z gorečo "Dodeli otrokom," • lite — "ljubi Bog zdravja! kako bo nesel sramotni Naj rastejo v modrosti in milosti ! Naj rastejo Tebi v čast, meni v tolažbo, sebi k zveliča-
nju! Daj, o Bog, da jih bom enkrat v večnosti zopet našla in se z njimi na veke radova-la!" Tako, krščanske matere, molite, in dobrotljivi Jezus bo vzljubil vaše otroke, kakor je vzljubil Jakoba in Janeza, katere mu. je mati priporočila.
Poslušajte, kako jih je odlikoval Gospod. Evangelist-Marka pripoveduje, da sta bila ona edina navzoča v hiši Šimo-
kako bo križan. Potem šele bo vstal od mrtvih in šel v nebeško sLavo. morali piti Jakob in Janez, če sta hotela doseči prva mesta v nebeškem kraljestvu. Zato jih je vprašal Gospod: "Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil?" In enoglasno in hitro sta odgovorila: "Moreva."
šel je dan, konec je bilo njihove slave, ostala jim je le smrt. Poginili so vsi, Kristusova vera pa je ostala.
Tudi med nami še korakajo in se dvigajo sovražniki sv. vere, imajo polna usta mamljivih in slepečih besed. Zapeljano ljudstvo, zapeljan narod jim Kelih trpljenja so | ploska še nekaj časa, prišel bo^ vsi apostoli, tudi pa tudi za nje č,as, o katerem pravi pobožni Job: "Zapodil ga bo Bog iz svetlobe v temo, in s sveta ga bo prestavil. Ne bo njegovega rodu in potomstva v njegovem ljudstvu, in tudi nobenega ostanka po njegovih krajih."
SPOMINI NA EVHAR. KONGRES.
Minul je, toda spomin nanj ne bo minul nikdar. Tako veličastnega evharističnega kongresa, v tolikem obrisu in sijaju, še ni bilo in lahko rečemo: nemogoče je, da bi ga kateri dosegel ali celo prekosil v pri-hodnjosti. Srečen zato, kdor je mogel biti navzoč pri evhari-stičnem kongresu v Chicagi. — Kar je gledal in poslušal te dni, ostalo mu bo v spominu do konca življenja. Otvoritev kongresa, njegov potek in završetek: vse je bilo nepopisno veličastno, vse samo en izraz naše vere v zakramentu presv. Rešnjega Telesa pričujočega Boga. Vse neštete množice vernikov, ki so se zbrale ne samo iz Amerike, temveč iz celega sveta, nad 60 tisoč učencev in učenk iz župnijskih šol mesta Chicage in o-kolice, pevajoč pri pontifikalni maši kardinala legata Bonzana
naši nekatoliški someščani do tega velikega evharističnega kongresa, njih velikodušnost in lepi običaj, zlasti pa velik© spoštljivost in prijaznost v svojih časnikih do tega velikega shoda."
Celo protestantovski ministri, zbrani na svoji konferenci v Washingtonu dne 2. julija so jako pohvalno govorili o evha-rističnem kongresu. Rev. G. Marfield Hobbs, urednik lista "The Spirit of Missions," ki izhaja v New Yorku, je imel na tej konferenci referat "o sedanjih problemih verskega časopisja," je omfcnil, da je bil evh. kongres v vsakem oziru vzoren in največja verska demonstracija, katero je kedaj videla A-merika. Ponosen sem, je dejal, na dejstvo, da so časniki mojega mesta (New York) podajali popolna, natančna in dostojna poročila o kongresu. Verujem, da se bo versko ozračje v Ameriki zdaj bolj očistilo in ublažilo, ker so ljudje videli te velike
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
32 ČEV. LOTA na 5333 Wentworth, Finder, 6836 Michigan Ave.
798-tdot
HIŠA 2 NADSTR. po 5 sob, furnace lit., garaža za 2 kari, $14,500; takoj $2500, rent $120.00 mesečno. 5638 N. Ashland Ave. Lastnik 4203 N. Ashland Ave., S. Julias.	818-p,s,t
PRODA STANOVANJE 4 sobe, $150. Rent $27.50; tudi z otroci. — 1010 Montana St.	816-p,s,t
HIŠA 5 SOB, garaža, lota 50x175. 9420 Charles St. Ph. Beverly 2740.
815-p do p
ZID. REZIDENCA 6 sob v River Forest, garaža 2 kari. 458 Thatcher Ave. H. Engolhardt. 814-p do p
BUNGALOW 6 SOB, centr. kurjava, garaža za 2 kari, 1 bi. do N. Lawrence Ave. 4855 N .Kildare Ave.
806-p,s,t
BUNGALOW 5 SOB, lota 33 čev., garaža za 3. 6303 S. Western Ave. Ph. Hemlock 0530.	808-p do p
v štadijonu, tisočere redovnice dogodke, vredne, da so jih čas-
In glejte, ni jima prišlo ta-j gy> Jakob je trpel za yer0> krat na misel, da^bo treba piti sovražniki> nasprotniki te vere
so bili pa slavljeni. Vsi, ki so se upirali tej veri, so sramotno
kelih, kakor sta to tako naglo in rada obljubila. Povedati
na Petra, ko je ozdravil bolno vam hočem, ker je praznik sv. j njegovo taščo, ko je ozdravil Jakoba, le, kak kelih je pil sv. celo vrsto drugih meščanov. E- Jakob!
vangelist Lukež pripoveduje,' Ko je prišel sv. Duh nad a-da sta edinole Jakob in Janez | postole, pridigoval je Jakob bila navzoča s Petrom, ko je Kristusa Križanega najprej tr-Gospod obudil od mrtvih Jaj-J dovratnim Judom v Judeji in rovo hčerko. Edinole Jakob,; Samariji. Potem se je podal na Janez in Peter so šli z Gospo-1 Špansko, kjer je z velikimi tež-
dom na goro Tabor, kjer se je vpričo njih izpremenil. Evangelist Matevž pripoveduje, da so trije edini bili navzoči, ko je Gospod prelival svojo kri za človeški rod. — Glejte, tako je
kočami ustanovil sedem škofij. Vrnil se je potem v Jeruzalem, kjer je takrat vladal Herod A-gripa, vnuk onega Heroda, ki je dal pomoriti betlehemske o-tročiče. Herod je neusmiljeno
končali; on pa je povišan v nebeškem kraljestvu, kakor je to želela za svoja sinova Šaloma, kakor si to želimo mi vsi. Amen.
-o-
IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKANSKI SLOVENEC".
lijibil in odlikoval, oba brata, n^e^iia.1. kristjane njihov Gospod in Učenik! ' Sv. Jakob je goreče in neu-Prijatelji, vprašam vas, ni li strašeno oznanjal Kristusov resnioa, da je krščanska lju- nauk, množice so hitele k nje-bezen potpežljiva, da se nikoli mu, pa tudi nekateri trdovratne jezi? Jakob in Janez sta1 nih Judov so prejeli sv. krst. ljubila Gospoda iz vse svoje' Farizeji pa so nahujskali ljud-duše, iz celega srca, toda nji-j stvo, ki je nekega dne med nje-hova ljubezen je vzplamtela v govo pridigo zagnalo silen
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v državi Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni z.astop | nik Mr. Frank Kurnik, ki je
pooblaščen pobirati naročnino in vse drugo, kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu sredo na roko in pomagajo pri agitaciji.
Uprava Arner. Slovenca.
svetem srdu, če se je Gospodu ^ delala krivica.
Ko se je Gospod nekoč bližal nekemu mestu v Samariji, je poslal naprej svoje učence,1 da bi mu pripravili kraj za pre-J nočišče. Toda učenci so se vr-
hrup. Teh zmešnjav se je po-služil farizej Jozija in vrgel vrv Jakobu okoli vrata. Tako vjetega so peljali k Herodu, ki ga je s slastjo obsodil k smrti.
Junaško je stopal Jakob na
,	,v	... morišče, da bi izpil tam svoj
nih, ko niso ničesar opravili pri keUh> Na ti tja ga je sreča]
farizej Jozija, kesal se je svo-
trdovratnih meščanih. Ko sta to slišala Cebedejeva sinova,' sta se raztogotila in vprašala Gospoda: "Gošpod, ali naj prosimo, da bo ogenj stopil iz neba in jih pokončal?"
Morda, prijatelji, obsojate Jakoba in Janeza radi njihove
Ni na svetu, prijatelji, bolj | ostrosti, toda mi vemo,
da so
skrbnega srca, kakor je srce; bile te besede edinole pojav dobre matere. Materinemu sr- njune velike ljubezni do Go-cu ne zadošča, da je otoke do-
bro vzgojila, da je vse za nje
spocia. Gospod jih je pokaral in jima rekel: "Ne vesta li, žrtvovala. Materinska skrb kakšnega duha ste, Sin člove-
jega dejanja, na kolenih prosil Jakoba odpuščanja in glasno spoznaval vero v Kristusa. Apostol ga je dvignil k sebi in rekel: "Mir bodi s teboj !" Na- j to sta bila oba obglavljena v 1. 42 po Kr. r. Kaj naj, prijatelji, še dodam-?
Veste, kako je Bog kaznoval Heroda Agripo. Krščanska vera ni imela takrat večjega nasprotnika, kakor je bil Herod.
MUREN BROS.
Painting & Decorating Contractor 202 Stone St.,	Joliet, 111.
Vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno po nizkih cenah. Rojakom se najtopleje priporoča. s do s Phone 3069-M.
in redovniki, duhovniki, prela-ti, škofje, kardinali: vse je bilo združeno v nepopisnem slav-Iju in češčenju našega Boga, bi-vajočega med nami,v ponižni podobi sv. hostije. Pa dasi še ni nikdar prejemal tolike časti, tolikega slavlja od ljudi naš Bog presv. Evharistiji, bi zaklical tej verni množici z angelskim učenikom sv. Tomažem Akvin-^ skim: "Kar le moreš, daj v za-: hvalo, zanj bo slave še premalo, tvoje hvale dosti ni.
VednO 'čudež ta še traja, kruh v Telo Sinu prehaja, vino" v sveto Rešnjo Kri. Kar ne vidiš, kar ne slutiš, kar s počut-kom ne občutiš, trdna vera te uči."
K temu skupnemu veličastnemu češčenju našega Boga — Kralja človeške družbe, katero so izkazovali katoličani vseh narodov in jezikov celega sveta, zbrani pri evh. kongresu v Chicagi v tolikem številu, ka-j'iipr "se riikaaj poprej — so se pridružili celo nekatoličani. — Kako so oni v dejanju, posebno pa še v svojih časnikih, veliko storili, da je ta evharistični kongres dosegel tolik uspeh, je povedal naš kardinal Munde-lein poročevalcu časnika "Chicago Evening American," katerega edinega izmed vseh časnikarskih poročevalcev je sprejel v avdijenci. Rekel mu je : "Ne morem zadosti poudariti, kako zelo cenim uljudnost in gostoljubnost, katero kažejo
HISA LES., moderno, 2-4 sobe, nizka cena. 5017 Gunnison St. 811-p,s,t
niki prinašali na prvi strani, navzlic važnim zadevam, ki so zdaj na dnevnem redu tu na kapitolu."
Kaj ne, laskavo priznanje za potek evharističnega kongresa v Chicagi od strani neka-toličanov. Oni so bili tako prijazni in gostoljubni za časa kongresa napram katoliškim gostom, da jih je pohvalil sam naš kardinal Mundelein. Posebno so se pa odlikovali nekatoliški časniki, ker so v resnici spoštljivo, dostojno in natančno pisali o evharističnem kongresu.
Rev. Benigen Snoj, O.F.M.
-O-
S TEM, DA POŠLJEŠ naroč-nino direktno na upravništvo
IZREDNO PO CENI. Zelo nizka cena zid. hiša po 6 sob, na 56th in May cesti, kopalna soba, plin, elektrika; cena $9000, takoj $2500, o-stald na lahka odplačila. T. J. Reidy, 352 E. 47th St. Ph. Stewart 5579. ______821-s'dos
POSLOPJE 3 STAN. 2-6, blizu Humboldt Pk. 2642 Haddon Ave.
822-s,t,sr
POHIŠTVO NA PRODAJ.
POHIŠTVO PRODA za nizko ceno, skoro novo, na roko delano spalno pohištvo, orientalske preproge in dr. 6436 Greenview. Sheldrake 9712. a	828-t do t
2-NAD STR. HIŠA, vse moderno, Ravenswood, Newman, 4720 N. Vir-ginia Ave._ 823-s do s
PRODA VOGAL Garfield Blvd. blizu State, pripravno za banko, kine, ali večje podjetje. Denison, 17 W.
_Garfield Blvd._830-t
ZAMENJA ALI PRODA, bungalow 5 sob, denarja v hiši $3000, severno-zapadno, lepi prostor. 5122 Fletcher St.	834-t
LASTNIK PRODA lč"sThiš7*5 sob, vse improvements plačane, cesta tlakovana, pripravno za kakošjerejo, pol akra zemlje, 1 bik. do Elston Ave. 5147 Milwaukee Ave. Ph. Palisade 0472 zvečer do 8:30.
831-t,sr,č
5 SOB KRASNA HIŠA, lota 50x252 garaža, sadno drevje, grmovje,
$10,500. — 1530 Beverly 3368.
W.
105th St. Ph. 829-t do t
FARME NA PRODAJ
73 AKR. s hišo in hlevom, 2 konja, 3 krave, 3 teleta, 7 ovac, kokoši, far-niarsko orodje in nekaj hišnih po-
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTGGRAFIST
treba'!11-jezera. R. No,
Zelo
po ceni. Pol milje do
• rnst Hayden,
2
Jones, Mich. 812-p,s,t
NeweceK..
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJŠF
SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO!
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
Cene zmerne.
spremlja otroka še potem, ko kov ni prišel pogubi jat, ampak;
je odrastel, ko se je podal v reševat."	^^SSwf	$

svet, materina misel ga spremlja povsod, spremlja ga materina želja, da bi se mu dobro godilo tudi potem, ko bo ona že počivala v črni zemljh
Lahko bi vam, prijatelji, naštel celo vrsto skrbnih mater, ki so vzgojile slavne, svete može. Kdo izmed vas ni slišal o solzah, ki jih je pretočila Mo-nika za svojega sina Avguština? Kdo ni slišal o ljubezni in skrbi matere sv. Janeza Zlato-usta ali ICarola Eoromejskega? Kdo je nam Slovencem vzgojil slavne može, kakor je škof Slomšek, škofje Baraga, Mrak, Vertin, kakor so slovenski misijonarji Pirec in Lavtižar?
Za časa Kristusa Gospoda jo živela v Palestini v Betzaj-di taka skrbna mati. Ime ji je bilo Šaloma, žena ribiča Ce-bedeja. Po "rojstvu in drugih lastnostih je daleko nadkrilje-vala mnoge izraelske matere; toda najbolj ponosna je bila na svoja dva sinova, Jakoba in
Imela sta pa sv. Jakob in Janez še drugo nepopolnost; O-pazila st.a pri priliki, da daje Gospod Petru prednost pred vsemi drugimi apostoli — in to jih je peklo. Moj Bog, vsi smo ljudje, vsi imamo svoje slabosti in napake, vsak je kolikor £ toliko častiželjen, morda pogo- j k sto celo nevoščljiv! Cebedejo- i| va sinova sta bila tudi slabot- j| na človeka, v ko jih srcu se je * oglasila neka nevoščljivost proti Petru. Kaj sta storila? Na-j peljala sta mater: "Stopi ti tja ' k Gospodu in prosi za naju, da
JOS. HLAVATY
zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin.
Kodaki in Karriere.
Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1738 W. 21st Street in Wood,
Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize za goste
v •
i Zv
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.
Domača trgovina za Domače potrebščine
J. L. Telser
FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, 111.
Phones: Canal 6188: Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912.
ALASKA OMARE ZA LED
ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše.
Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s lcorkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža.
POSEBNA CENA $69.50
za emajlirano peč, nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 naprej.
Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z ' vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se!
BELL WOOD— POZOR "BARGAIN HUNTERS!" Takoj moram prodati 4-1-5 akr. rib St. Charles Rd., nasproti Niami Park Subdivision ,vse naokolu prodano, poceni, lahki pogoji. Cena $2900 za aker, kar je veliko ceneje, kakor je sedaj cena. Blizu C. & N. W- R- R- postaje. Pro-daste lahko pozneje za velik dobiček po $20.00 čev. A. L. Ayman, 139 N. Clark St.	813-p do p
202 AKRA fine zemlje Wayne County, Indiana, za bombaž, ob tlakovani cesti med dvema dobrima mestoma. Poslopja prenovljena, novi plot. Zemlja obdelana. Denarja treba $4500, $9000 na vknjižbo. Pridite ako imate denar, na ta način dobite poceni farmo. P. O. Box 26, Rushville, Indiana.	832-t,sr,č
30 AKR. ob tlakovani cesti, liiša 7, sob, hlev v 2. nadstr., sadno drevje, tudi orehi, 1 milja do cerkve in šole, 35 milj do Chicage. $8500, takoj $5000. Mrs. Ida N. Tank, Warren-ville, 111. Ph. West Chicago 163 R-l.
833-t
PRODA ALI ZAMENJA 116 akr. rad bi šel v mesto. Farma dobro o-premljena, hiša 5 sob, dobra voda, mlin na veter, 10 konj, 3 mlečne krave, 6 akr. pšenice, 20 akr. setia. 20 ak. paše, 10 ak. koruze. $85.00 aker. H. Wolka, R. R. 7, Olncy, 111.
835-t;
UGODNA PRILIKA.
DELO DOBIJO ženske na dom od 90c za ducat do $6.00, lahko za naučiti, vprašajte na 159 N. State St., soba 1632.	795-tdot
CAN D V, SODA FOUNTAIN, dobra kupčija in stanovanje. Pokaže kako delati. 405 S. Cicero Ave. 820-p do p
RESTAURANT NEW SO. WATER MARKET, dobra kupčija na vogalu. Rent po ceni. 1413 S. Racine Ave.
810-p,s,t
DELICATESSEN in GROCERY, 5 sob bungalow, lota na vogalu, dobra kupčija, naselbina narašča, konkurence nobene. 6923 Diversey Ave.
809-p,s,t
PARLOR in DINING ROOM SET, v dobrem stanju. 5349 Pensacola Ave.	826-s do s
CANDY STORE, Ice Cream, tobak in šolske potrebščine, nasproti visoke šole, kupčija dobra. 2325 South Špaulding_Ave.____827-s,t,sr
PEK ARI J A IN POSESTVO na prodaj, tedensko naredi $800.00, treba le malo gotovine; zamenja za malo posestvo. 2234 W. 21st St. 824-s,t,sr
"BABY CHICKS"- NA PRODAJ Rhode Island rdeče piške. $12.00 stdi kom. Gotoyo pridejo žive do vas. za kar jamčimo. The Red Hatchery, Marshall, Indiana.	836-t do. t-f

[ Zgodovinska povest iz turških časov.
SPISAL F. Vi SLEMENIK
Mlada ciganka je pokleknila pred mene. Ganile so me njene iskrene besede, ganil me je pogled zalega fantiča. Mož je bil prišel domov, in ker sva ravno izgubila svojega otroka, sklenila sva pri priči Milana obdržati. Kaj je plakala njegova dosedanja varihinja, ko ga je zadnjikrat pritisnila na ljubeča prsa Šopek las mu je odrezala; to je vzela s seboj v spomin. — Tako je prišel Milan v naš Dubrovnik. Zdaj veste vse. Ve se še spomniti Milan, da je nekdaj bil v gradu in letal po krasnih sobah; da ga je nosila lepa gospa o-koli gradu in se igrala ž njim, in da bi zopet spoznal mlado gospo, svojo mater, ko bi jo zagledal. Kakor sem že omenila, je Milan postal najin ljubček, najin ponos, in šla bi za njim, ako bi moralo biti do konca sveta. Bog ve, kje je njegov dom!" Tako konča gospa svojo pi'ipoved.
"Ako se najde njegov dom na Slovenskem, ali bi mogla, milostliva gospa, z možem zapustiti sijajni Dubrovnik ter spremiti Milana v materino naročje ?" vpraša Vit.
"Oj, vsaki hip sem pripravljena in moj mož tudi, iti z Milanom1 v puščavo ali kamorkoli !"
"Slovenski kraji niso puščava, gospa, prav vrt božji so. Morebiti jih boste, preden mislite, ogledovali in se z Milanom veselili njegove domačije."
"Kako to, dragi moj gost?"
"Milan je prišel brez klobučka v cibansko družbo; ni tako menila tudi ciganka?" vpraša dalje Vit.
"Res da, zraven druge popolne obleke manjka klobuček."
"Svetinjica je bila srebrna in na modro-svilnatem traku?"
"Da, gospod!"
"Napis pa ima ta-le: Mati božja, prosi za nas! Ali ni tako?"
"Je! Za Boga, kako morete vi to znati," meni strmeča gospa in prikliče Milana in svojega moža. —
4-jitij i.^Xrt*. o/} jg jr.Qj.pl« ljrn-i vowwn^i mrirl
M« uaU' vevu m ' J® v«M[ 4»«*,) t (uhs>ih »»»u
Dubrovničane, ker so postajali ter se vedno menili o mladem kapitanu Milanu in o njegovem domu v bratovski deželi slovenski.
PROTI DOMU.
Kdor ima srce, ve za dom solze, domovine mile sladki raj. Za njo le živi, po nji hrepeni, njo, le njo bo ljubil vekomaj —BI. Potočnik.
» «
Tako je bilo. Mladi kapitan je izvedel iz Vitovih ust, kje je njegov pravi dom, kje je mični grad, v katerem je preživel prva leta svojega življenja. Izvedel je Milan, kako dolgo let že mati Marija žaluje po njem ter goji v srcu trdno nado, da še sprejme kdaj svojega
f
Ž
t $
t
sina v naročje ter ga popelje nazaj v njegovo last, v lepi Dvor, o katerem se še spominja mladi kapitan, in katerega po krivici svojega imenuje vitez Vovk, očetu Stanislavu toliko nepodobni brat. Seveda Vit ni slutil vse hudobije in groznega kohca črnega izdajavca. Hajdimo, hajdimo z Milanom k mili materi in z Vitom na Visoko, da bode došla prej tolažba in radost zapuščenim dragim.
In Milanova reditelja? Kako bi se ločila od njega, ki jima je najdražji na zemlji. V kratkem času poprodasta vse svoje imetje v slavnem Dubrovniku, le najboljšo ladjo si pridržita, ki naj malo družbo popelje v slovensko domovino Milana. Mladi kapitan bode zopet vodil ladjo, ki ga prinese materi nazaj.
Rahlo pihajo vetrovi. Morje je mirno, le semtertja se zaigrajo valovčki, pozlačeni v žarkih ravno vzhajajočega solnca, ki napoveduje prijetno vožnjo, prijeten dan. V pristanišču pri Dubrovniku je vse živo. Ladje so "okinčane, najbolj pa ona sredi njih, ki je razprostrla avstrijsko zastavo, in kateri je Milan poveljnik. Mnogo ljudstva se premika na bregu in vedno še dohajajo Dubrovničani k pristanišču. Vsakdo bi pač še rad videl kapitana Milana in njegova reditelja, preden odjadrajo na novi dom. Škoda Milana, da nas zapusti, se pogovarjajo ljudje, pa kdo bi mu branil v pravo domovino nazaj ?
Množica dela prostor. Iz ladij zagrme topovi kot mornarski pozdrav. Ko topovi utihnejo, nastanejo med obilo množico tisočeri kriki v pozdrav in slovo. Sredi svojih rediteljev stopa mladi kapitan, za njimi Vit in Me-lant, strmeč in vesel nenavadnega prizora. Vse odlično meščanstvo, udje ljudovlade, vsi imenitniki spremljajo odhajajoče v pristanišče, in še dalje nekaj časa po morju.
Čolniči krenejo od brega k ladjam. Zopet zagrme topovi, zopet vriska ljudstvo, dokler malo brodovje ne poplava visoko na morsko planjavo.
Nekoliko milj spremljajo druge ladje Milanov brod. Sredi morja vzamejo znanci in prijatelji slovo od mladega kapitana in njegovih rediteljev. V tretje zahrume topovi iz ladij: Bodi zdrav, mladi kapitan!
Milanova ladja srečno pripluje v Trst, kjer se družba vesela ustavi nekaj dni.
Vit in Milan se izprehajata drugo jutro po predmestju, katerega velik del je bil ravno preteklo noč pogorel. Zažgano je bilo predmestje na več krajih* pa zažigavca so še zasačili pri hudobnem1 delu. Škoda je bila velika in nesreča tem večja, ker je v srditem ognju mnogo ljudi storilo konec. V smrt z za-žigavcem, je kričalo razkačeno ljudstvo.
Sodnija je tudi kmalu izrekla sodbo. Na koncu pogorelega predmestja urno.postavijo nekaj strebrov za višji oder, potem še enega prav visoko in drugega povprek. V hipu so bile vislice pripravljene.
Ali pes razume na pregovor?
Francoz je prišel na Angleško, tam kjer je stanoval so imeli hudega psa, ki je venomer lajal v njega. Gospodar pravi — "ne bojte se, ali na
Francoskem ne veste pregovora: "psa, ki laja se ne boj?" "O vemo" odvrne Francoz, "toda to ne vemo če tudi psi na Angleškem to razumejo."
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na ■taro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše« domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
BARVE ■■ MIZARSTVO - ŽELEZNIM
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEJ-EZNINO
1804 West 22nd St.,
Chicago, 111.
Phone: Canal 0490.
Razprodaja novih knjig.
Na tej razprodaji se nudi našim rojakm v Ameriki izvanredna prilika, dobiti po posebni ceni štiri jako zanimive knjige:
1.	"KRI MUČENIKOV." Interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu,
ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................ 60c
2.	"SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati.................... 45c
3.	"NEVESTA IZ KORINJA" je zanimiva slovenska kmečka povest........ 25c
Skupaj..................$1.30
KDOR NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAMO IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO šE VELIKI KOLEDAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORISTNIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH SPISOV.
Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi. Naročilom je priložiti Money Order ali bančni draft.
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
msasiBssii
n^....ji. ^i jjiy^lH^jiiipjL■
Igrnsiopaji
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 83. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,715,645.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD 1OO-PROCENTN A.
jr'
Njeno premoženje znaša $1,534,408.00
Članstva v obeh oddelkih šteje 29,000. Ima 168 krajevnih društev sirom držav.
Glede pojasnila za prisfflp vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago it., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20!00.
VAŽNO! TEKOM KONVEČNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTOl
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NAŠI K. S. K. JEDNOTI 1
DR. t F. KONOPA ^Torod™*0 IN
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	>	326
Ne bo vse tako slabo.
Časopisi poročajo: "A thirteen-year-old eight grade pupil of St. Joseph's parochial school, Grand Junction, Colo, was declared national winner of the essay contest on the pre-, servation of the U .C. Constitution. Miss Julia Kochevar, daughter of Mr. and Mrs. A-dolph Kochevar, was awarded the gold medal for the best essay of the 75,000 submitted." Nagrado so razpisali B. P. O. Elks. Poročilo še omenja, da je Miss Kochevar rojena v Ameriki, a njeni starši so iz Jugoslavije, toraj je izredno odlikovana deklica Slovenka ali slovenska Amerikanka. Slovenski narod je lahko ponosen na tako odlikovanko.
Značilno je, da je odliko-vanka učenka župnijske šole, toraj katoliško vzgojena.
Ko je nedavno od tega drugo katoliško dekle izreklo svojo sodbo o počenjanju gotovih e-lementov, raznih "zgražanj" nad šestnajstletno punčaro ni hotelo biti ne konca ne kraja, in še zdaj se ne morejo pomiriti. Katoliških zarukancev, £a' natikov, zagamancev je kar mrgolelo.
Miss 'Juliji Kochevar časti-fcamo, vso hvalo pa zasluži tudi pogumna Amerikanka iz Fredericka.
* * *
Čudni nazori.
Poročevalec, Collinwood, O., zabavlja čez tamošnjega župnika, Rev. Hribarja, povodom birme. Ker je župnija še mlada, bo imela pač dosti dolga, in kako bi mogla taka župnija shajati brez prispevkov, bo vedel pač le brihtni poročevalec. Piše: . . da bi razmetavali
či, kar namerava. Vsako pretiravanje nosi v sebi kal smeš-nosti. Sicer grozno apelira na razum, a presneto malo zdravega razuma bi moral kdo imeti, da bi vse te superlative požrl, in ne postal oprezen, ko či-ta tako bobnanje. Resnica nosi v svojem' bistvu obrambo. Kdor rabi take kanone, kaže, d.a prodaja zelo sumljivo robo, in *je daleč proč od resnice. Kakor vsa obrekovanja, bo tudi ta "inkvizicija" zbobnela brez vidnega sledu, za to jamčijo že prav smešni superla-tivi.
* * *
Česen in sto let.
Žarkometar pravi, da glasom izjave nekega italijanskega učenjaka glavica česna vsak dan prinese sto let, in "naš slovenski veleučenjak te starosti nikdar ne doživi." Za njega dvojno veselje. Veleučenjak u-tegne priti kmalu s pota, njemu namreč, in on sam ima najvišje šanse do sto let, ker glavica je, in prijatelj česna tudi, ko rad pobrskuje pri gotovih krivo-
nosnih česnkarjih.
* * *
Med brati.
V članku: "Med nami" so bavi Glas Svobode s prepiri in časopisjem. Prepiri se tičejo ribanj med socialisti in komunisti, oziroma svobodomiselci ter naprednjaki. Dokler bodo korita, bo takih prepirov težko konec, in ljubezen se ne more vkoreniti, tam kjer ni podlage za pravo ljubezen. Lepo se govori, dela se pa drugače.
Baje smo Slovenci zelo bogati na časopisih. Umevno je, da člankar vidi in hvali le napredno časopisje. O "nazadnjaškem" pravi: "Nazadnja
Stl'
za take stvari, posfeijno^e-^re^Jmu ^iuvenJiKwYcnsup"-ie'-za prispevke ljudem, ki so po-' je k sreči primeroma malo med polnoma brez potrebe in ka-, Slovenci, se okorišča ob takih
kor peto kolo pri vozu človeške družbe." Prispevki ne gredo za "ljudi," temveč za cerkev, dasi je cerkev brez duhovnika nemogoča. Ako kdo res ne more kaj dati, se bo to gotovo upoštevalo tudi v Col-linwoodu, pa bo samo izgovor. Ako je kaj "popolnoma brez potrebe," čemu pa potem sili-jo v take "nepotrebe", in ho-( čejo, da se jim ustreže, ne da bi oni niti s prstom ne mignili ? Ali naj samole drugi vzdržujejo cerkev? Res čudna načela
razmerah. Saj že sedaj vpije in kriči na vse grlo: "Glejte, rojaki, takšne voditelje imate v svoji sredi." To jesiharstvo sicer ne donaša z.aželjenih ciljev, ali nekaj omahljivcev pa le odpade na kutarsko stran.''
Jesiharstvo in prepiri ne bodo uzrok, da kaplja, a priznanje, da kaplja, je tudi važno. * * *
Kako je?
Pripiskar v Glasu Svobode hoče zafrkavlj.ati izjavo "nekega katoliškega duhovnega
imajo gotovi ljudje, da bi jim1 vodja, ki je nepotreben in nemorala biti cerkev na razpola-] koristen, kakor peto kolo pri go, ko jo pač potrebujejo, dasij vozu," kakor se izrazi, nam-pravijo, da je — nepotrebna.
Piše dalje: "Včasih so verniki prejeli vse cerkvene dobrote, ne da bi jim bilo treba kaj plačati." Morda je bilo to v starem kraju, a poročevalec bi mor.al vedeti, da se tudi tam cerkve niso same sezidale in duhovniki ne morejo živeti od zraka. Kako potem, da celo tu zabavljajo čez bero? Ako so Italijani sprejeli brezplačno slovenske družine, potem so pač tudi tam morali nekaj dati drugi Italijani.
Stara pesem. Dokler kdo cerkve ne potrebuje, je "nepotrebna," če pa umrje, ali pride čas birme, krsta. . . in vendar ne gre takole brez vsakih "ceremonij," naj bi pa bila cerkev takoj na razpolago. Ali tudi poročevalec dobi svojo plačo, ne da bi delal.
reč da "pride šele po smrti to, za kar je človek ustvarjen." On pravi: "Zdaj, zdaj hočemo imeti korist." Skušnja uči, d.a imajo tisti, ki so samole za zdaj, pogostoma "strgan rokav, palca beraška, prazen bokav."
-o-
MODERNA PRAVLJICA.
Doktor Judenič je med vojno zdravil in ozdravil neznatnega, nepoznanega perzijskega vojaka.
Pri izbruhu revolucije v Rusiji je Judenič ostavil svojo domovino in se nastanil v Varšavi.
Zadnjič je slučajno šel v kino. Kot dodatek so predvajali žurnal svetovnih dogodkov. — Med njimi so bili tudi glavni prizori s kronanja novega perzijskega šaha. In tedaj je zdravnik prepoznal v osebi Ri-za-kana vojaka, ki ga je bil pred leti rešil smrti.
Ko je prišel Judenič domov, je takoj napisal pismo perzij-
Sami superlatjvi.
Pregovor pravi, da vsak lisjak svoj rep hvali. Glas Svobode se namerava poskusiti vjSkemu šahu. Čez teden dni'je
dobil brzojavko, v kateri ga je Riza-kan imenoval za prvega zdravnika na svojem dvoru. Obenem ga je prosil, naj nemudoma odpotuje v Teheran.
In doktor Judenjč je nemudoma odpotoval . . .
Danes je že v Teheranu, pri Riza-kanu.
-o-
zgodovini inkvizicije. Avtor te "zgodovine" in urednik Glasu Svobode sta ena in ista oseba. Ni toraj čuda, ako urednik še v posebenem članku opozarja svoje čitatelje na to skoroda svet pretresujočo novico, in svojo robo hvali. Dela pa to v takih superlativih, da utegne prav nasprotno od tega dose-