Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veijd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/i6. uri popoludne. Štev. 122. V Ljubljani, v torek 29. maja 1888. Letnik: X"VI. Premilostljivemti, prečastnemu gospodu, gospodu knezoškofu ljubljanskemu itd. ob petindvajsetletnici mašništva njegovega. Pusti svet, opravke svoje, »Sursum corda« v domu poje Mož pobožen, rajski svat. Vse obrne v božjo slavo, Mitra kinča sveto glavo, Papež piše: »Ljubi brat!« t, feS; J. Koseski. klSIt verno vdanostjo smo verniki ljubljanske vladikovine po smrti vladike blagega spomina, pokojnega Krizostoma, pričakovali izvolitve novega škofa, ker vedeli smo, da apostoli sicer mrjo, da pa nikdar ne umrje apostolat. — Sosedna Štajerska, posestrina naša, nam je kmalu poslala novega škofa, rojaka slovenskega, od ljutomerskih goric. Sprejeli smo ga kot verni katoličani s spoštovanjem in vdanostjo, kot Slovenci svojega rojaka z veselim srcem, tembolj ker je glas o njegovih apostolskih krepostih prehitel njegov prihod, da si je že s svojim lepim slovesom pridobil srca svojih bodočih podložnih, preden je prišel v našo sredo. — Od tedaj bodo kmalu minula štiri leta, in v tem kratkem času se je prepričala škofija ljubljanska, da ni gojila zastonj lepih nad o svojem novem škofu. Zato so verniki s svojimi duhovniki že pri različnih prilikah kazali ljubezen, vdanost in spoštovanje, katero gojijo do ljubljenega svojega škofa — a letos, te dneve se nam ponuja prelepa prilika, da tudi javno pokažemo svetu, kako v tesni ljubezni da se družita pri nas škof in vernik njegov. Ker je bil naš premil. vladika dne 30. majnika 1863 posvečen v Rimu novomašnik, praznuje jutri 2 5letni jubilej svoje duhovske službe, prilika prelepa, da se pomenljivega slavnostnega dne radujemo s svojim jubilantom. Do nastopa njegovega na stolico ljubljanskih škofov nam je sicer prevzvišenega jubilanta življenje in delovanje bolj skrito, a uprav to, da ga je Bog poklical v častno službo katoliškega škofa, priča nam jasno, kako zvesto in natančno da je do tedaj izvrševal dolžnosti svojega poklica, da je bil sposoben tudi za težje breme višje pastirske službe. Klanjamo se zato pri tej slovesni priliki svojemu prevzvišenemu jubilantu, vedoč, da je 011 namestnik Kristusov, katerega je postavil sv. Duh, da vlada Cerkev božjo, da po besedah apostolovih foznanuje besedo, da ne jenja, bodisi priložilo ali nepriložno, da prepričuje, prosi, svari z vsem potrpljenjem in naukom«. Toda ne le vera, tudi srce naše nas sili k veselju. V času svojega bivanja med nami si je namreč premil. knez s svojo ljubeznjivostjo, prijaznostjo in častitljivo gorečnostjo pridobil popolno srca svojih vernikov. Prepričati se zvestobe in vdanosti svojih podložnih imel je priliko prečastni naš jubilant na svojih potih po deželi, kjer je bival med dobrim, pobožnim svojim ljudstvom; prepričal se je, da naš v časnem imetji borni narod je bogat v zvesti ljubezni do svojega škofa. Posebno pa se vesele jubileja s premilostivim vladiko duhovniki njegove škofije, ki so povsod v posebni zvezi s svojim škofom. Kdor namreč je bil priča pri najlepšem in pomenljivišem trenotku mladomašniškega življenja, kdor je videl, kako pri mašnikovem posvečevanji kleči novi mašnik pred svojim škofom, kako ga roko v roki in oko v oko vpraša višji pastir: Obljubiš li meni in naslednikom mojim pokorščino in vdanost? — in kako se s poljubom miru po dani obljubi ločita oče in sin, za vselej z duhovno vezjo tesno zvezana — tak ve in ume, zakaj da je in mora biti duhoven vedno tam, kjer je škof njegov, tak spozna, da je ta zveza neločljiva. In ako le mimogredoč omenimo, kako ima prečastni naš jubilant za časa potrebe odprte oči, odprto srce in odprte roke, potem bo tudi jasno, zakaj da se duhovščina in verni ljubljanske škofije tako tesno kakor prejšnjih oklepajo tudi sedanjega škofa. Pastirske okrožnice njegove pričajo, kako mu je pri srci časna, posebno pa večna sreča njegovih vernikov. On ne poseza sicer neposredno v burno, strasti-polno politično življenje, pač pa povdarja po svojih okrožnicah, kako bodi med katoličani javno življenje; to nam spričuje njegov lepi razglas o volitvah 1. 1885. Posebno pozornost obrača časopisju in sploh katoliškemu tisku; in v tem oziru je omeniti, da je On pokrovitelj »Katoliškemu tiskovnemu društvu«, ki ima uprav v tem oziru izpolnjevati prevažno nalogo. — Kako mu je mar prava blaginja narodova, pričajo družbe treznosti, ki so v življenje stopile in se veselo množe vsled njegove spodbudne okrožnice. Cerkvenemu petju vešči pospeševatelj, dobrodelnim napravam naklonjeni podpornik in siromakom dobri oče pa gleda in deluje tudi čez meje svoje škofije, kakor pričajo avstrijskih škofov obravnave glede kongrue in šolskega vprašanja. Sploh se kaže povsod vnetega katoliškega škofa, ki ima svoje srce pri sv. Očetu v Rimu, kamor rad zahaja poročat o svoji škofiji, ki pa tudi kot Avstrijan zvesto ljubi svojega vladarja, enako goreče, kakor vdani mu verniki. Zato se duhovniki in verniki radujejo veselega dne svojega premilostljivega jubilanta želeč in proseč Boga iz dna srca: Mili Bog, blagoslavljaj kakor do sedaj, tudi v prihodnje življenje in delovanje prevzvišenega knezoškofa-jubilanta, dodeli mu milost, da se kakor sedaj svoje srebrne maše, veselil čvrst na duhu in telesu na večer svojega življenja bogat v dobrih delih tudi svoje zlate maše! Iz državnega zbora. Z Dunaja, 27. maja. Špiritui odsek marljivo zboruje, a le počasi napreduje; včeraj je imel dve seji, pa vendar še ni do dobrega rešil prvega zakona o špiritnem davku, ampak se bo moral ž njim še jutri pečati. Ni torej pričakovati, da bi se glavna razprava v zbornici o tem predmetu prej pričela, kakor v sredo. Današnji listi poslancem napovedujejo večerne seje, da bo mogoče do srede prihodnjega tedna dovršiti špiritni davek in nekatere druge potrebne reči. Med poslednjimi bo menda tudi vladni predlog o novi pogodbi med vlado iu deželnim zastopstvom kranjskim glede konvertovanja zemljiščno-odveznega dolga, da zbornica pooblasti vlado to pogodbo skleniti, in da nove obligacije, oziroma dolžna pisma oprosti kolekovine in pristojbine. Kadar bo ta reč na Dunaji dovršena, treba bo deželnega zakona za konečno izvršitev te za deželo kranjsko jako koristne zadeve. V ta namen se bo deželni zbor kraujski k izvanrednemu zasedanju sošel morda že prvo polovico meseca junija, ker se ima s 1. julijem t. 1. obračuniti med državo in deželo kranjsko. Precej po sklepu državnega zbora se snidete delegaciji v Budimpešti; v nekaterih listih trdijo, da se to zgodi 7. ali 8. junija, ali gotovega se o tem toliko časa ne more nič vedeti, dokler se ne vidi, kako bode napredovala razprava o špiritnem davku. Ako ne pojde urno izpod rok, se delegaciji snidete še-le 12. junija. Dotlej bo menda vendar-le mogoče špirit spraviti pod streho. Liberalni listi napovedujejo sicer še hude parlamentarne borbe, ali iskrena želja poslancev, da bi šli že skoraj domu, bo morda vendar-le nekoliko vplivala na skrajšanje obširnejših razgovorov. Glede poljskega kluba omenjajo parlamentarna naznanila, da se je po večini vdal vladinim zahtevam in da ima največo zaslugo za to njegov načelnik vitez Javvorski, ki je bil onidan v tej zadevi poklican k cesarju. V plačilo za trud bode po zagotovilu današnjih listov imenovan tajnim sovetnikom. Eni trdijo, da se je to že zgodilo, drugi pa pišejo, da se to zgodi pozneje, inorda še-le na jesen, in da bo ž njim ob enem odlikovanih še več drugih poslancev. Drugi predlogi državnega zbora ne bodo posebno zadrževali. V odseku je predlog glede podaljšanja zakona zoper anarhiste napravljal veliko hrupa in ker je za potrditev njegovo treba dveh tretjin glasov, je očividno, da ga desnica brez levičarjev ne more skleniti. Vlada je sicer dokazala njegovo potrebo, ali levičarskim poslancem to ni zadostovalo, zahtevali so novih pojasnil od policijskega vodje, ker so pozabili, da so malo prej pri neki razpravi v zbornici trdili, da policijska poročila niso nič vredna, da jim ni verjeti itd. Pri teh okoliščinah se vladi ni zdelo pametno s tem zakonom razburjati levičarske duhove in vzbujati dolge pa brezvspešne razprave v zbornici, ter dotičnega predloga raje ne bode spravljala v zbornico, ampak se bode, kadar bode treba, posluževala svoje pravice in po skupnem ukazu potrebno ukrenila. V eni seji tega tedna bodo volitve za letošnje delegacije; vršile se bodo najbrže v kaki večerni seji, ker se za-nje potrebuje več ur in volijo poslanci posameznih dežel za-se svoje delegate. Kranjsko je dozdaj največkrat zastopal grof Hohen-wart, ki je pa rekel, da zaradi obilnih službeuih opravkov letos ne more v delegacijo in naj se naši poslanci dogovori o katerem drugem delegatu. Govor poslanca dr. Gregorca o ljudskih šolah na Koroškem in Štajerskem in o nemškem šulvereinu. (Vdržavnem zboru dne 3. maja 1888.) (Dalje.) Na željo svojega tovariša dr. Viteziča moram še omeniti, da je bil deželni poslanec g. Spinčic s pripravnice v Kopru premeščen na pripravnico za učiteljice v Gorici, in sicer, da bi mu vzeli deželno-zborski mandat. To se je baje zgodilo na pritožbe društva „Societa politica istriana", ker je g. Spinčic kot okrajni šolski nadzornik neki agitoval za slovansko stranko. Če je to res, je jako zuačljivo za istrske razmere. Deželni šolski svet nima nobenega zastopnika slovenskega naroda; izročeni smo mu na milost in nemilost. Deželni šolski nadzornik je še vedno mož, ki nima postavne sposobnosti; na Štajerskem bi namreč eden dveh šolskih nadzornikov moral znati popolnoma slovenski. Ta gospod pa toliko zrni slovenski, kakor jaz španjski ali kitajski. Za slovenski del Štajerskega je v Mariboru učiteljska pripravnica, a ta še vedno ni vravnana po vzgledu one v Ljubljani, akoravno smo že večkrat zahtevali. Nastavljeua sta dva okrajna šolska nadzornika za šest let, proti katerima smo v deželnem in državnem zboru naveli opravičene pritožbe. Oba sta agenta nemškega šulvereina, eden je celo ikouoklast, ker je ukazal več svetih podob odstraniti iz ljudskih šol v celjskem okraji z besedami: „Jaz bom že pokazal, da duhovniki nimajo ničesa opraviti v šoli". Slovenske učitelje preganjajo in prestavljajo. Ako je slovenski učitelj kot strokovnjak izvoljen v okrajni šolski svet, ne potrdijo ga. Odpadnikom pa gred6 na roko in jim hitro preskrbe službene doklade. Slovenska prislovica pravi: Kri ni voda. Navzlic vabam z jedne, in pretenju z druge strani ostala je večina slovenskih učiteljev zvesta materinščini, zvesta narodu svojemu; ni se dala zapeljati v izdajstvo svojega ljudstva, nepokorščino državnim postavam iu kupčijo z dušami. To bodi povedano na čast tem učiteljem. Da bi še ta upor premagali, sklenil je deželni zbor v Gradci izjemno postavo in § 15 deželne postave od 17. maja 1887 tako prenaredil, da je deželni šolski svet dobil neomejeno pravico, prestavljati učitelje „iz službenih ozirov". Da, Schreiner je odkritosrčno rekel, zakaj je sklenjena ta izjemna postava, namreč proti onim slovenskim učiteljem, ki v slovenskih šolah ne uče dovolj nemščine. Torej morajo učitelji zgubiti pravico neodvisnosti, šolska občina pa oravico, vplivati na name-ščenje učiteljev, samo da bi bil učitelj pokorno orodje ponemčevalnega deželnega šolskega sveta v Gradci. Dalje naj bi se na niahljej zatrle slovenske šole na Štajerskem. Z odlokom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 22. februarija 1887, št. 823 proglasili so vse sloveuske šole na Štajerskem za nemške učilnice z jednorazrednimi ljudskimi šolami. L. 1882. imeli smo na Štajerskem 526 nemških, 160 slovenskih in 75 nemško-slovenskih šol; sedaj so vse nemške šole, v katerih je nemščina obligaten predmet, v višjih razredih celo poučni jezik. Po škofijskih šematizmih je 420.000 Slovencev na Štajerskem, 130.000 na Koroškem, torej skupaj 550.000. In ti so v devetletni dobi Taaffe - Stremayr-Oonrad-Gautsch tako daleč prišli, da nimajo nobene slovenske šole več. Kar smo dobili za Bachovega absolutizma, to sedaj izgubljamo. In kaj reče c. kr. naučno ministerstvo k temu upijočemu rušenju postave po štajerskem dežolnem šolskem svetu? Navadno molči. O tem sem že enkrat govoril. Tudi so gospodje poslanci dr. Po-klukar in tovariši dne 18. oktobra 1887 v interpelaciji naravnost zahtevali, da naučno ministerstvo razveljavi odlok deželnega šolskega sveta v Gradci. Toda še odgovora niso dobili. Iz mojega volilnega okraja je 11 občin vložilo pritožbe proti odloku, toda zastonj; še sedaj niso rešene. Sitno je sicer za naučno ministerstvo tukaj se odločiti, ker gospodov v Gradci noče razžaliti, torej tudi ne razveljaviti odloka, in na drugi strani tudi ne odbiti prošnje prosilcem. Zato so odlašali iu, kakor je bilo včeraj povedano, rešili samo jedno pritožbo, namreč ono, ki jo je vložila šolska občina v Šmarijah. (Konce p»ih.) Politični pregled. V Ljubljani, 29. maja. Notranje dežel«. Parlamentarni krogi zatrjujejo, da se bodo deželni zbori zbrali meseca avgusta; državni zbor pričel bo svoje zasedanje zopet okrog dnč 20. septembra. Grof JVolkenstein je prišel iz Petrograda na Dunaj. Ogerski poskusi, da bi ga nadomestili z madjarsko osebo, so se popolnoma ponesrečili. V Galiciji so zopet nemiri. V Dobczycah spoprijeli so se orožniki s kmeti ter so morali rabiti orožje. Dva kmeta sta mrtva, dva ranjena. Dvajset oseb so zaprli. Pravda zoper generala Dodo je odložena do dne 9. avgusta. To je le uvod k popolni opustitvi pravdo vsled višjega ukaza. Agitacija zoper pariško razstavo ima svoj izvir r vplivu Nemčije, ki se zelo trudi, da bi pri vseh evropskih ministerstvih preprečila vdeležbo. V ogerskem državnem zboru je rekel Tisza, da vsakemu odsvetuje, naj ne pošlje svojih izdelkov na to razstavo. Pri volitvi v Karansebesu je prodrl Ludovik Mocsary. Ta mož je edini Madjar, ki je imel do sedaj pogum nasprotovati vladi glede narodnostne politike in madjarskemu šovinizmu. Mocsary je bil pred nekolikimi meseci kandidat srbske stranke v Novem Sadu. Kakor se čuje, izvrševal bo Mocsary svoj mandat v državnem zboru. V nanje države. Papež Leon XIII. je predvčerajšnjim sprejel odbor vatikanske razstave, ki je položil račun ter prosil sv. Očeta, naj obišče razstavo, predno se bo zaključila. Papež je to obljubil ter izrazil odboru svoje zadoščenje in svojo zahvalo, da se je tako veličastno posrečila razstava. To veselje pa mu kale nasprotniki, ki se trudijo, da bi še bolj obtežili verige, koje oklepajo v Italiji papeža in cerkev. V prvi vrsti je novi kazenski zakonik; — to je tako nečuven napad, da pač ni katoličana, ki bi pomagal, da postane zakonik pravomočen. Potem je sv. Oče podelil odboru svoj blagoslov. Ruski minister grof Tolstoj je odpotoval na odpust, a obdržal je splošno vodstvo svojega ministerstva. Tolstoj je potrdil izvolitev grofa Ignatjeva predsednikom slovanskega dobrodelnega društva. — Povodom obletnice cesarjevega vladnega nastopa otvorila se je včeraj transkaspiška železnica do Samarkanda. Srbsko radikalno skupščino bo v kratkem razpustil Kristič. Vendar pa tega ne bo storil prej, predno ne bodo vso za volitve važne uradniške službe v rokah »zanesljivih" mož. Iz Bolgarije se poroča, da so se zopet pokazale nove čete izseljencev v obližji Drenopoija. Vsa krdela sešla se bodo pri vasi Kavakliju v sliv-niškem okraji ob turško-rumelijski meji, ako jim vojaki ne bodo zaprli poti. V slučaji, ko bi se to posrečilo izseljencem, bati se je velikih nemirov v nesrečni Bolgariji. Nemške carinske naredbe zoper Rusijo, koje so z veliko važnostjo napovedovali listi, dosegle niso v Petrogradu zaželjenega učinka. Zaradi tega so jih začeli v Berolinu preklicavati. Poluuradna „Post" zatrjuje, da se ž njimi ni hotelo resno pretiti, marveč le naglašati, da je Nemčija opravičena braniti svoje koristi, ako ostane Rusija pri svoji dosedanji carinski politiki. Bolezen nemškega cesarja je provzročila, da se je marsikaj zakasnilo, kar bi se bilo moralo po mnenji politiških krogov takoj zgoditi po vladnem nastopu cesarja Friderika. Toda ti pričakovani dogodki so bili vendar le samo vprašanje časa. Kakor se poroča iz Berolina, odstopila bodeta minister notranjih zadev pl. Puttkamer in policijski predsednik pl. Richthofen. Francoski ministerski predsednik Floquet in minister Lockroy sta prišla v Laon, kjer so otvorili neki licej. Pri sprejemu tamošnje posadke je rekel Floquet častnikom: Vlada se zanaša na armado, da vdruje republikansko prostost zoper vsacega, kdor bi jo hotel napasti. Dne 21. aprila je v italijanski zbornici naznanil poslanec Oavalotti, da bo interpeloval Crispija o stanji notranje politike. Crispi je rekel, da ne sprejme te interpelacije. Oavalotti je hotel potem vložiti splošno interpelacijo o interpelacijskem pravu, pa tudi to je odklonil ministerski predsednik. Oavalotti se je sklical na zbornico, a ker je ta glasovala za Crispija, odpovedal se je svojemu poslanstvu. Milanski volilci imeli so sedaj v zadnji stopinji razsoditi mej Crispijem in svojim poslancem. Pri včerajšnji volitvi v Milanu je zopet prodrl Cavalotti s 6200 glasovi ter je tako obsodila narodova volja Crispija. Turški sultan je zaukazal ministru zunanjih zadev, Saidu paši, naj pozdravi v njegovem imenu grško kraljico, ki se je na svojem potovanji v Odeso predvčerajšnjim peljala skozi Bospor. Španjski minister Sagasta je čestital avstrijskemu razstavnemu odboru, rekoč načelniku Lind-heimu: Avstrija je dosegla velikanski vspeh na razstavi, ker tako srečno spoja umotnijo z industrijo. Plemeniti okus avstrijskega umetniškega obrta je dosegel novo slavo. — V Barcelono je došel švedski kralj. Izvirni dopisi. Iz Rihenberga, 22. maja. Kdor bi slučajno prišel v Skrbino na Krasu, ne pozabi naj ogledati si v župni cerkvi nove orgije, ki jasno pričajo, da revni narod slovenski, ako se mu je tudi ua pustem Krasu boriti v potu obraza za skromen obstanek, visoko ceni v svoji trdni zvestobi do sv. cerkve krasen hram božji, a nas tudi navdajajo s ponosom, da imenujemo izdelovalce takih orgelj svoje rojake. Ze zunanja oblika orgelj priknpi se vsakemu opazovalcu na prvi pogled ; posebno je manual krasno, izborno delo. Slog okrovu je strogo cerkven. Svira se na instrumentu z lahkoto ter skladje ne provzro-čuje pri tem čisto nobenega ropota. Orgljavec zre proti glavnemu oltarju. Manual ima 54 tipk, pedal 25. Registri v manualu so nastopni: principal 8', bourdon 8', gamba 8', harmonična flavta 8', dolce 4', gamsov rog 4', oktava 4', mikstura z 2%', 2' in lVs'. trompeta 8'; v pedalu: globoki bas 16', ok-tavui bas 8' in pozavna 8'; poleg tega so: manu-alni in pedalni sklep ter zbiralniki za piano, mezzo-forte in fortissimo. Posebno zadnja naprava z zbiralniki jako ustreza igralcu, ker mu ni treba mej sviranjem z rokama odpirati posameznih registrov, a more pri tem vendar izvabljati orgijam tihe, polu-jake in najmočnejše glasove. Piščali so od cina, le pri globokem basu, oktavnem basu iu bourdonu so lesene. Glasovi posameznih registrov so popolnoma označilni; dolce je mil, mehak in ljubek, principal močan, pevajoč, flavta čvrsta, a pri tem vendar čista in milobna; polne orgije pa donijo veličastno in močno. Meh je v orgijah in se goni z roko. Sestavljen je iz dveh tromb in vodoravnega regulatorja. Železne šine po Schroderjevi sestavi provzročujejo, da enakomerno piše sapa. Mehanika je od črno-likanega železa ter se premika ter vrsti na stolcih od medi; povsodi podloženo usnje za-branjuje najmanjši ropot. Sapnica je na stožce. Orgije so tako vrejene, da se lahko pride do vsacega posamičnega dela. Ako še dostavim, daje cena tem mojsterskim orgijam, ki vsestranski zadostujejo zahtevam sedanje dobe, le 1537 gold., naglašati mi menda ni treba še posebej, da smeta biti ponosna „brata Zupan" v Kamnigorici pri Kropi na to svoje delo. Vsled poziva škrbinskega županstva pregledala sta orgije gg. Ambrož Poniž in neki laški orgljarski mojster iz Gradiške, imenom Peter Zannini, ter se o njih izrazila jako laskavo za „brata Zupan". Posebno Peter Zannini, ki kot orgljarski mojster gotovo ne bo hvalisal svojega slovenskega tekmeca, ako bi ga k temu ne prisilila ravno solidnost in dovršenost orgelj, čudil se je jako, kako moreta brata Zupan tako lično, krasno in točno delo napraviti za tako nizko ceno. Dnevne novice. (Iz državnega zbora) se nam poroča dne 28. t. m.: Delegaciji se snidete dne 9. junija v Budimpešti, kakor naznanja danes zbornici predloženi dopis ministerskega predsedništva. Volitve delegatov se bodo pa vršile v petek, 1. junija, zvečer v nalašč za to napovedani seji. — Dnevni red današnje seje šel je urno izpod rok; volitev poslanca Verganija je bila potrjena, ravno tako podpore za nekatere po vodi in slabi letini poškodovane kraje na Gališkem. Tudi je bila rešena neka peticija posestnikov ladij v Dalmaciji za državno podporo. Zadnja točka je bil zakon glede odpisavanja zem-Ijiščnega davka vsled elementarnih nezgod. Govorila sta pri tej priliki nekoliko besed poslanca Vošnjak in Richter, potem je bil zakon sprojet, kakor ga je sklenila gospodska zbornica. Ob polu eni popoludne je bila seja že končana. Prihodnja seja bo jutri in pride ua vrsto špiritni davek, o katerem je bilo danes poslancem razdeljeno poročilo. (Prcmil. g. knezoškofu) poklonila se je danes dopoludne ob 10. uri vsa mestna duhovščina povodom petindvajsetletnice njegovega mašništva. Preč. g. stolni dekan, dr. Pauker pl. Glanfeld, čestital je prevzvišenemu vladiki imenom vse kranjske duhovščine. (Konvertovanju zeiuljiščuo - odveznega dolga kranjskega) je, kakor se nam 28. t. m. poroča z Dunaja, ministerski sovet že pritrdil. Jutri se v po-trjenje predloži presvetlemu cesarju, v sredo pa bode dotični predlog morda že izročen državnemu zboru. (F. Z. M. baron Kubn) pripeljal se je včeraj v Krško ter po kratkem prestanku odpotoval v Celje. (Klub slov. biciklistov) imel bode v četrtek 31. t. m. pri ugodnem vremenu svoj društveni izlet. Odhod točno ob 2. uri popoludne. (Meščanska vojašnica) ljubljanska imela je v nedeljo v magistratni dvorani ob 10. uri dopoludne svoj občni zbor pod predsedstvom gosp. vodje J. N. Ho raka. Vodja naznanja, da mu je danes čast in veselje otvoriti petindvajsetletni občni zbor meščanske vojašnice, odkar je temu zavodu na čelu. Overovateljema zapisnika občnega zbora imenuje g. vodja gg. dr. Stareta in umirovljenega polkovnika Seemanna, kot skrutinatorje gg.: Ni črna na, Bilino in Begali j a. Gospod Horak naglaša, da je stanje premoženja meščanske vojašnice povsem povoljno. Društvo ni le brez vsacega dolgi, nego hrani še prebitka 1162 gld. 67 kr., katera svota je naložena proti 4'/„% obrestim pri obrtnem posojilnem društvu, nad 1000 gld. pa ima društvo meščanske vojašnice tekom leta še pričakovati od vojaške oblasti. Ko se bodo izplačali iz navedene svote vsi troški, potem se bode konečni preostanek v smislu predloga gosp. dr. Stareta, kateri je bil sprejet v lanskem občnem zboru, razdelil tako, da 30% čistega dobička ostane za stavbeni zaklad zavoda meščanske vojašnice, 70% pa se razdeli po številu mož, kolikor jih ima vsak solastnik na meščanski vojašnici zavarovanih ali vknjiženih. Vodja dalje naznanja, da je vojaško vodstvo tukajšnje bolnice vprašalo, ali bi se hotela meščanska vojašnica prepustiti i za bolnico v slučaji mobilizacije. Vodstvo, pravi g. Horak, je na ta dopis odgovorilo, da to stori radovoljno in prepusti za bolnico tudi vso vnanjo opravo vojašnice, katera je društvena lastnina, nikakor pa ne more pripraviti nove hišne oprave za bolnico v prostorih vojašnice, ker ne ve in ne more znati, koliko časa se bode vojašnica kot bolnica rabila. Konečno naznanja še g. vodja Horak, da je došla zahvala vrhovnega vojaškega poveljništva v Ljubljani za 40 gld., katere je poklonilo društvo lansko leto na rojstni dan presvetlega cesarja v zboljšanje kosila v meščanski vojašnici nastanjenih vojakov. Prečita se potem po g. Lahajnerju zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se brez ugovora odobri. Sklep računa o premoženji meščanske vojašnice v Ljubljani kaže dohodkov 3063 gld. 14 kr. in toliko troškov, odštevši prej omenjeno svoto pri obrtnem društvu iu blagajnični ostanek koncem decembra 1. 1887. v znesku 108 gld. 42 kr. Po nasvetu preglednikov gg. M. Muka in Jos. Ger-berja se sklep računa kot pravilen odobri in izreče vodstvu absolutorij. G. Regali želi, naj bi se v poročilu tudi izkazal stan premoženja. Vodja g. Horak odgovori, da se je premoženje v denarji naznanilo, da pa je poslopje meščanske vojašnice vredno 40.000 gld. Za vojake v meščanski vojašnici nastanjene dovoli po predlogu g. Horaka občni zbor ua cesarjev rojstni dan 40 gld. v spomin štiri-desetletnice, za požarno brambo ljubljansko 10 gld. in na predlog g. Tertnika za trnovsko kot farno cerkev vojašnice 20 gld. Predlog g. Pakiža, naj bi se dovolilo „Katoliškemu rokodelskemu društvu" 50 gld. za njegovo hišo, se ni odobril. — V odbor so bili izvoljeni gg.: Fran T e r t n i k , Ferdo B i 1 i n a , Jakob M i 1 a v e c in Ant. K r e m ž a r ; za preglednike gg. M. Muk in Josip G e r b e r. Koncem zborovanja poprime besedo g. dr. Star6 in naglaša, da je g. Horak vodil danes 25. občni zbor; povdarja dalje njegovo izvrstno delovanje pri meščanski vojašnici ter mu izreče v imenu vseh solastnikov gorko zahvalo. Polno dolgov, slabo poslopje je prevzel kot vodja g. Horak, in danes je vojašnica brez dolga, dozidalo se je novo poslopje, ki je stalo nad 10.000 gld., popravilo staro poslopje popolnem in prištedilo še toliko denarja, da bo vsak soposestnik po zneskih, katere bode dobil iz meščanske vojašnice, popolnoma prost vseh naklad, katere mu nalaga nova postava za vojaško nastanje-vanje. Zahvali se zato g. dr. Stare vodji meščanske vojašnice, g. Horaku, prav srčno za izvrstni vspeh in izrazi željo, naj bi še mnogo let vodil ta koristni meščanski zavod. Zakliče mu trikrat „živio", kateremu zbor veselo pritrdi. Gosp. Horak se zalivali ter pristavi, da je rad deloval za ta zavod. Prevzel ga je pred 25 leti v jako slabem stanji s 5250 gld. dolga. Mnogokrat je mislil, da ne bode | šlo, a Hog je pomagal, danes je prizidano še lepo poslopje, ki je veljalo nad 12.000 gld. Vojašnica, vredna 40.000 gold., je brez dolga in še nad 2000 gold. je prihranjenega denarja. Tudi v prihodnje bode radovoljno deloval na korist društvu. Potem se zborovanje sklene. (Vabilo) k občnemu zboru in veselici, katero priredi podružnica Žalec družbe „sv. Cirila iu Metoda" na dan Telovega, t. j. 31. t. m. v gostilnici gospoda J. Hausenbihlerja v Žalci. Vspored: 1. Občni zbor: Pozdrav predsednika. Slavnostni govor. Predlaganje računov za preteklo leto. Vsprejem novih udov. Volitev novega odbora. 2. Tombola, katere čisti dobiček je društvu namenjen. 3. Prosta zabava. — Pri tej slavnosti sodeluje šmarska godba in žavski pevski zbor. — Začetek ob 4. uri popoludne. Vstop prost. K prav mnogobrojni vdeležbi vabi uljudno načeluištvo žalske poddružnice. (Na Šmarni gori) ukradel je v nedeljo popoludne neznan tat v zakristiji vso nabrano miloščino. (Dva beguna) prijeli so pri Mariboru. Bila sta ubežna lovca 2. lovskega batalijona, ki je sedaj v Bihači. (V Celji) so ječe pri c. kr. okrožnem sodišči zopet prenapolnjene. Da pripravijo prostor za nove kandidate, poslali bodo nekaj bolj „zrelih" drugam. Telegrami. Bruck ob Litavi, 28. maja. Danes zjutraj ob 3/47. uro sta prišla cesar in cesarjevič nadzorovat vojaštvo. Budimpešta, 28. maja. Državni zbor je pričel danes posvetovanje o davku od špirita. T i s z a je v daljšem govoru zagovarjal postavni načrt; ko bi se zavrgel, bil bi to hud udarec za državno gospodarstvo. Berolin, 29. maja. „Norddeutsche" pravi, da naredbe glede potnih listov niso nasil-stva, marveč le izid skupne politike, da se utrdi pridobljena posest v Alzaciji. Vedno rastoče narodno sovraštvo ne dovoljuje Nemcem hoditi v Francijo brez nevarnosti za njihovo življenje, zaradi tega pa tudi ne bo nikdo obžaloval, ako bodo francoske proti-naredbe zabranjevale Nemcem vhod v Francijo ; s tem se bodo le kolikor mogočo mednarodne razprtije preprečile. Vremensko »porodilo. Ca ... , aj . g Cas Stanje .2 a --—--Veter Vreme iS ^ | zvakoinere toplomera J2 J opazovanja T mm p0lCe,7.iju S3 « = 7Ta7~žjut.l 732 9 lT6 šl. vzlfd" megla..... 28. 2. u. pop. 7310 24 8 sr. jzap. jasno 0 00 9. u. zvee. 731 0 17 8 si jzap. del. jasno Cesarski cekini Nemške marke 78 gl. 45 kr. 80 '„ 20 „ 109 „ 70 „ Q9 _ n — n 867 „ — 279 „ 10 „ 126 „ 75 „ n 10 „ 03*1,., 5 „ 96 „ 62 „ 12'/,.. Zjutraj mogla, potem jasno, malo vetcrno. Srednja temperatura 181° za 1-8° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 29. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Pap!rna renta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogerske banke ..... Kreditne akcije .......... London ............. Srebro ............. II ruta EtoerI, izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. JCrjpm Ka Ssaii sis, za Frančiškansko cerkvijo v g. J, Vilharja hiši št. 4, priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ■ znano reelno fino delo in najnižje eene. Posebno priporočilno za prekupee so oljnate barve • v plosčevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem ] lanenem oljnatem (irneži najlineje naribane in boljše , nego vse te vrste v prodajalnah. J^T" Cenike nsi ziilitcvanjo. Razstava Maxovc slike v slavnostni dvorani zgornje realke. 99 Slavna velika Kristusova slika oliijeno je!" Slikal Gabriel Max. To genijalno delo, ki v priprosti mogočnosti in prepričevalni nadnaravnosti vsesplošno obseza v istinitein pomenu in večnem učinku rešenje sveta na Golgati, razstavil je praški dvorni založnik umetnin Nikolaj Lehman n za kratek čas (začenši s četrtkom 31. maja). Vsak dan od 9. ure dopoludnč do (!. ure zvečer. (Vstopnina ~<> Ur.) Ta slika je bila že razstavljena v umetniških društvih mnogih umetniških mest in v škofovskih palačah tu- in inozemstva ter je povsod vzbudila splošno zanimanje. (1) iu Pomoč jo ponuja pri vseh boleznih, posebno pri tacih, ki navstanojo vsled sprijene krvi, dalje pri božjast!, živčnih boleznih, boleznih v ušesih, pljučnih in želodčnih boleznih, naduhi, slabostih, protinu, trganji po udih in vseh ženskih boleznih. Trakulja se zajamčeno odstrani z glavo v 2 mah. Metoda, ki je hitra in gotova, podpira se z izvrstnimi in mnogo-stranski izkušenimi sredstvi. Obširna poročila s pismenimi znamkami za odgovor naj se pošljejo naslovom : (3) „Hygiea-Officin" Vratlslava (llreslftu) TI. !!S-ltl. 3)5« a.v.:: (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene tapecirar in dekorater v Ljuldjani, Šelenbnrg-orc «ilic;o št. ^t, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee na peresih (Federmadratzen) M) gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj in franko na za-litevauje. ni nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga črevesa in sili naravno njih delovanje! Marveč ta esenca je polajševalna pa vendar gotova, uspešna pomoč, ki le podpira naša notranja telesna delovanja in tedaj ne škodi črovesom nikdar, če bi se še toliko časa zavživala. Ona ozdravlja vse obolelosti želodčeve in telesne, vranične in jetrne bolezni, kakor posebno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgotrajajočo drisko vsled pokvarjenih ereves; in je povrhu najuspešnejše sredstvo zoper gliste pri otrocih. — Izdelovatelj jo pošilja v zabojekih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštno stroške trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 15 kr. dobiva so v skoro vseh le- karnah na Štajerskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Rudolfovem se dobiva v lekarni Kizzioli-.jcvcj. (2) kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega teles«. Izdal in založil Bragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v ,,Narodni Tiskarni" in v »Katoliški Bukvami". Stane 40 kr., po pošti 45 kr. (4) T&cuViva-la. ŠPcvodom praznovanja petdeset* fetnice fjiiSCjansfiega tzgovsfiega Sofnišfiega in penzijsfiega dzuštva došfo mi je s stzani gospoda vodje Čl. 5)teo-['a, od vodstva dzuštva in vsefi dvnštvenihov, fiafiot tudi od vsefi tzgoveev (ji iStjam/iega mesta teCific dofiazov priznanja za moje sfizomiio defovanje v pzid ■temu diuštvn, da mi je nateg izzeči tem potom vsem gospodom pzeszčnc zafivaCo. (Lndi vsem dziigim svojim pzijatefjem in dcSzotnifiom dzuštva, fiatezi so mi čestitali o pzitiki te izredne slavnosti, izzefiam piav gozfio zafivafo. V J?ju$fjani 27. maja 1SSS. vo9jc na-meslmft ttij»ficga dzuštva •fju&Cjansficga. Preselitev in priporočilo. Slavnemu občinstvu, zlasti pre-Častiti duhovščini najuljudneje naznanja in, da sem se presolil s svojo W) is barJa Ms v Kirbiševo hišo na M «n-gresiiem trgu poleg- gleda-lišwi. Zahvaljevaje se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje, obljubujem, da boni naj točneje izvrševal vsa naročila ter z dobrim, bodisi klobučarskim bodisi krznarskim blagom zadovoljeval vsestranskim zahtevam. Odličnim spoštovanjem JL. K^ejei, (10) klobučar in krznar v Ljubljani. Prošnja in priporočilo. Udnno podpisani dovoljujem si priporočal so pre-častiti duhovščini in slavnemu občinstvu za vezanje knjig, kot: Missale Romanam, brevirjev, časopisov, društvenih, uradnih, molitvenih in šolskih knjig; dalje pisateljem in založnikom za elegantno vezanje in broširanje vsakovrstnih knjig. Prevzemam jih tudi v varstvo, prodajo, razpošiljatev in založništvo. Galanterijska in kartonažua dela izvršujem v baržunu in svili. Pičli zaslužki so me prisilili, da se obrnem tem potom do p. n. občinstva. V nadeji obilnih naročil priporočam se najodlič-ncjšiin spoštovanjem Franjo Dežnimi, (io) knjigovez v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. Janez Dogan9 mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova liiša) priporoča svojo dobro vrojeno zalogo raznovrstne Mšm ®|ii¥i| politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 lir, divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroee po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetno podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.