TRST, četrtek 23. aprila 1959 Leto XV. St. 97 (4251) PRIHO Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo %STVO; tu Poudarjal, je navidezen aren, ker se lan- i: 3;j,h' U1- MONTECCHi it. (, U. na«. — TELEFON 93-SOS IN 94-63» - PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 3» — USOV; z~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco 1-IL — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. dtf 18. Tel. 37-338 — CEN* vsak mm višine v Jirmi enega stolpca: trgovski 80. finanino-u pravni 130, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnapreji četrtletna 1300 lir, polletna 3500 lir. celoletna 4900 lir - Nedeljska itevllka mesečno 100 lir, Utno 1000 lir— FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 730, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun: ZalotnUtve tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjevi ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-37» anes ponovne volitve vrhovnega sodišča thtne kritike finančnega proračuna Mac Millan o Adenauerjevem obisku ,®d Bonomijev napad na Fanfanija in na državna podjetja i pristaja na pogoje PSI glede sindikatov ? - Razširitev amnestije od 25. julija 1943 do 18. 6. 1946 ^atteotti 22. (Od našega dopisnika) Tanih^ Senatorji so danes nadaljevali z razpravni rni2evem finančnem poročiiu. Prvi je bil "^'alist Roda, ki je poudaril, da sedanje sta-'tesiipf + a v državi ne pomeni konca gospodarja tv!*!* .ve6 je na začetku »padajoče parabo-“ e narodne- tolifoj ki ga je Tatn' morejo o- ' fe'4aZ^ov,oljivi: tri -'ošnin ] sl° namrec invJ?’ .samo četrtina ie tf cije. Tako razim „ ‘i^Protju z Va-»acrtom. Tudi od-«,-*» Sfancn‘m' depoziti in 'leta inl* zmanjšal od 76 \ E:f'.na n odst. le-,. 8 je dosegel tako 4 Podstavlja podla-itilv . n° neravnovesje Proračun. Glede ::fs!t0 . v Skupno ’v« ,rz’^e je dejal, da jj . * ni pripravljena Hvfs(; !. 3e «hrabra poli- •m j - j*1 jo lahko u- jiik,, f1" senator in stro-1 - ,a iins - iiufuti nančna vprašanja i« kritiziral Tam-? 'ako J,e v svojem po-a^Ze*° poudaril važ- Zaht '"^[‘‘‘'i^Pobude. Izjavil fr eva vedno več- ^'stvu 1)0 države v S°" 1% . * ustanavljanjem ,f,airiost e**i.: Poudaril je .* Km.: . »itve trgovi-5 Pesenr®1®1,1' državami. 'IsSian *ein ie «ovonl «£?„ Trabucchi — v — - 0 |k' ta^V5nostl»- Zahte- S Ji.!v . pristojnosti atije SVet® in kritiziral Jb se Računskega dvo-'H' nabralo preveč * Nložii Za vojne pokoj-k. naj se usta- jfišU ® komisija, ki bi d'testi,ralania «uprBV- «-atislcj w tako de- | '■ 5VoiPienator Gera-u-■ JR bi govoru pred- :i5la na Pristojna blagaj-V* Us«, milijard vso-ikljai niena za kritje 3ev krajevnih usta- V i,Vf*tf''1! zbornici so bi-' vt>fašalJ?rei interpela- a z odgovori. ’f,!>!t)ravo>OS'anc* nadalje- fr^ega posameznih ^ajn^k-.. ,!>vrniv3 prva dva čle Mi predloga za bNlo-' yse spreminje-it-,.;. Na : *evičarskih potk že n i! oačin so iz-b>kee" alinie štiri čle .»0 ; ‘l Drerlln - Sli Jutri ^dloga, s tem V.Mej razpravo na: Popoldanskimi L®i vj.1*)', ie bilo na vr-v b)pa=sauje upravnih J.^hci^es.Pl ju, Benetkah ie 'u?1 .i'b še vedno komisarji, v.-- —• i 1ti',i„ govoril osebno Govori I, Prihodnji to- iu^stiv! da bodo volitve ■ 'S. sele 15. novem- ‘V^iee n°m's'ja poslan- k-Zflib ' k' razpravlja o l(>jo ^‘_en'h predloga 'l«AtVršo'Va dejanja, ki * k, ‘tT#* 25' bijUl v “• junijem 1946, i Prej v‘adnem predlo-‘J!vaj-,„fedviden za za-^ l943a arr>nestije 8. ! .ib?vliala aJ?Čna komisija Vdih .danes o zakon-Ltov S‘?de zboljšanja l ' kal,n zavnih name- Vet^Rih tUdi ° Zak°n' jih je spre-«la besedilom, ki ga zA -P°meni, da bo “ asala samo »000 t|]?reiioBe danes skleni-itnr '■"» tV. monarhistične- stajajo nasprotja med industrijo in kmetijstvom, s .čimer je hotel prisiliti vlado, da bi zmanjšala svoje posege v gospodarstvo. Segni je odgovoril, da bo takoj proučil načrt za kreditiranje kmetijstva. Jutri bo skupna seja senata in. poslanske zbornice. Parlamentarci bodo vnovič poskušali izvoliti sodnike najvišjega državnega sodišča. Zaradi tega so se prvaki vseh strank danes ves dan sestajali, da bi se dogovorili glede kandidatov — toda brez u-speha. Zaprosili so predsednika senata in predsednika zboi^ nice poslancev, naj bi to vprašanje rešila tako, da bi predložila vrsto imen za vsako politično skupino. Toda oba predsednika sta predlog zavrnila. Vse torej kaže, da morda tudi jutri volitve ne bodo dale zaželenega rezultata in da se bodo morale zopet ponoviti. V zrvezi s pogajanji za .vstop MUIS v PSI, sta se sestala danes Nenni in Mktteotti. Mat-teotti je baje izjavil, da pristaja na stališče PSI glede sindikalnega vprašanja. Ce je vest resnična, bo brez dvoma novo stališče MUIS odstra. nilo glavno oviro za spojitev obeh socialističnih gibanj. Matteotti bo v petek voditeljem MUIS o tem poročal. Socialistični sindikalni voditelji pa so na svdjem današnjem sestanku ponovno potrdili že znano stališče; vsi člani PSI morajo biti obvezno včlanjeni v sindikat CGIL, Senatorji PSI pa so si danes izvolili novo vodstvo svoje skupine. Predsednik je postal senator Barbareschi namesto Albertija. Danes se je sestalo tudi vodstvo KPI, ki je proučilo predvolilni položaj na Siciliji. Poročal je Amendola. S svoje strani je Saragat izjavil nekatežim novinarjem, da bo kongres PSDI konec oktobra. Pri tem je vnovič poudaril, da nasprotuje obnovi štiristranske koalicije. A. P. «»--------- Izjava delegacij KPI in KP Kitajske RIM, 22. — Jutrišnja «Uni-ta» objavlja skupen dokument, ki sta ga v Pekingu podpisala za KPI Giancarlo Pajetta in za CK KP Kitajske glavni tajnik Teng Hsiao-Pin ob zaključku obiska delegacije KPI na Kitajskem. Dokument poudarja med drugim, da je KP Kitajske nejše stike z ljudskimi množi-1 »Centralni komite KPI, je cami z razvijanjem ustvarjal-1 rečeno tudi v dokumentu, je ne pobude delavcev«. Poudar-a se dalje, da «se bo Kitajska v potrebnem zgodovinskem obdobju Spremenila iz gospodarsko in kulturno zaostale države v napredno socialistično državo!). Zatem pravi dokument, da so »sile socialističnega tabora pokazale svojo prednost nad silami imperializma«, in da «je njihova zmaga zgodovinsko neizbežna«. Dokument poudarja zatem «odločilno funkcijo Sovjetske zveze v korist miru in mednarodne pomiritve«, ter dodaja, da je potrebno voditi »nepopustljivo borbo proti revizionizmu in proti dogmatizmu«. povabil CK KP Kitajske, naj v času, ki ga je treba še določiti, pošlje svojo delegacijo na obisk v Italijo. Obisk je bil sprejet.# <:« ------------------- Atentati v Alžiriji ALŽIR, 22. — Preteklo noč so pripadniki alžirske osvobodilne vojske ubili v lijego-vem stanovanju muslimanskega kandidata v okrožju Ne-murs, kjer so danes občinske volitve. To je že četrti kandidat, ki so ga postavili Francozi in ki so ga med sedanjimi občinskimi volitvami ubili alžirski borci. V' Kabiliji so Alžirci ugrabili nekega muslimanskega kandidata. LONDON, 22. — Mac Millan je izjavil v spodnji zbornici, da upa, da bo kancler Adenauer čimprej obiskal Veliko Britanijo. Mac Millan je pozval poslance, naj sprejmejo na znanje, kar je prejšnji teden izjavil notranji minister Butler, t. j, da se je precej pretiravalo glede nasprotij med Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo. , Gospodarski razgovori med Italijo in ZAR KAIRO, 22. — Danes so se v Kairu začeli uradni italijan-sko-egiptovski razgovori med italijansko gospodarsko delegacijo, ki jo vodi Guido Carli, in delegacijo ZAR. Ustanovili so tri komisije, ki imajo nalogo: 1. pregledati možnosti povečanja italijanskega izvoza egiptovskega bombaža; 2. prr-praviti določbe o plačilu nedavnih dobav italijanskega žita Egiptu; 3. proučiti plačilne olajšave, ki bi jih Italija lahko nudila za dobavo industrijske opreme. Kakor je izjavil predstavnik italijanske dtlegacije, je ta že stavila nekatere predloge za rešitev je nerešenih vprašanj med obema državama. H9ut za sestanek^ zahodnih '7.Z „» skupine ministrov Von Brentano se bo v nedeljo sestal z Adenauerjem - Kitajski zunanji minister bo kot opazovalec na seji varšavskega pakta LONDON, 22. — Štiristrar.ska delovna skupina, ki i-ma nalogo sporazumeti se o enotni zahodni politiki v zvezi z ženevsko konferenco, bo verjetno končala ta teden svoje delo. To je izjavil danes pred' stavnik Foreign Officea, ki je dodal, da bodo priporočila delovne skupine proučile vlade ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, preden bodo o njih govorili na sestanku zahodnih zunanjih ministrov 29. aprila v Parizu. Ta sestanek bo verjetno trajal dva ali tri dni in o rezultatu razgovorov bodo pozneje razpravljali na sestanku sveta NATO, ki se mora še določiti. Včeraj se je v Londonu raz-govarj-al z angleškim državnim ministrom v Foreign Officeu danski zunanji minister Krag, ki se je ustavil v Londonu ob povratku iz Wasmngtona. Domnevajo, da sta govorila o predlogu danske vlade, naj bi iiiiiiiMniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMtniiMniHiiiiiiiiilHuiiiiiMiiiiiMMiiitiiiiiiiMiliMinmiiiMMHiiiimiiiniiMMitiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMH ....................................... Sovjetski protest pri ameriški vladi zaradi atomskega oboroževanja Nemčije —— 1 . , Nota obtožuje zahodne države, da hočejo postaviti prihodnje konference štirih pred izvršena dejstva in celo onemogočiti te konference - Eisen-hower omenja možnost povratka Dullesa v državno tajništvo - Herter se bo danes sestal s Hammarskjoeldom * MOSKVA, 22. — Sovjetski zunanji minister je danes izročil ameriškemu poslaniku v Moskvi noto, s katero sovjetska vlada protestira zaradi nedavnih ukrepov ZDA za pospešitev atomske oborožitve Zahodne Nemčije. Sovjetska vlada izjavlja, da so ti ukrepi nezakoniti, ker kršijo sklepe zavezniških držav po porazu hitlerjevske Nemčije, ki prepovedujejo oborožitev in milita-rizacijo Nemčije. Sovjetska vlada ugotav Jja, da v trenutku, ko so ZDA, Velika Britanija, Francija in Zahodna Nemčija sklenile, da bodo razpravljale o sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo na konferenci zunanjih ministrov, ki se bo v kratkem začela v Ženevi, ni mogoče drugače, da se na ukrepe Zahoda za atomsko oborožitev Zahodne Nemčije gleda drugače kot na poskus že vnaprej onemogočiti tp konferenco. Nota dodaja, da nastaja vprašanje', ali ne gre za poskus postaviti prihodnje kon-fe.ence pred izvršena dejstva, zato da se zmanjša na ničlo možnost sporazuma, ali da se celo spodkoplje sporazum o pogajanjih med Vzhodom in Zahodom. Sovjetska vlada kritizira poleg tega nedavne ukrepe ameriške vlade za postavitev iz-strelišč in atomskih oporišč v Turčiji, Grčiji, Italiji in -drugih državah NATO in poziva wa-shingtonsko vlado, naj opusti sleherno dejanje, ki bi lahko povečalo mednarodno napetost prav pred konferenco zunanjih ministrov. Tudi poslanika Velike Britanije jn Francije v, Mosjcvi *ta dobila od sovjetskega zunanjega ministrstva prepis note, ki je bila poslana ZDA. WASHINGTON, 22. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je nocoj izjavil, da »hoče sovjetska vlada doseči od Zahoda, da bi ta enostransko prenehal sprejemanje u-krepov, ki so potrebni za za-jamčenje njegove obrambe »navezala trajne in vedno tes- .......................................................................................... V* -a T') IIISIIVJIIC- :.Ni;a e®‘1.. Occhija, da >niv! 3aJaza_ vta Polemika zaradi Južne Tirolske v skupščini evropskega sveta Katerih so za poveča- ^Sbevlada.. razen ma-s^Cer» da bo ,, 'ujna ne samo % ■>? 500 kub- cm’ 'V CrH avtomobile od «.w ,« m siCer za i kar ftUi, Zim, !ade Segni bo St*! 'o. odpotoval v bČ ses‘anek’ z* A-.vS^ti pa bo ob- lt)M veleseiem. Vrhovi Vlaiii pa (-%*<» ori,8atova «Giusti-®Z'tve program--..®.3ede odobritve Podkancler Erhard poziva na čimprejšnji sporazum o odnosih med skupnim tržiščem in ostalimi državami »b«'?,v‘t0sKr^a ° uzakoni 1 '»%!. UOet: ^ v uvanunr '■Ni jSeh delovnih X « C^b. Saragato-to trditev 'NNiti 3e vlada skle-N tačun uZpravo 0 dr' Ni 0 3n . v Parlamen-•tS« Ust' Idniia, kot to )2>- k Va' Gre torej ‘aod vlade za-Vn, Jiiji.ftria, ki se bo-*■ !» nitv’ delovnih ^lidif omenjenega 'i j 0 precej raz- vlade Fan-anes nov hud ^]>1oiIaleeveSUr1nep0vr6t iV tljSee p Gemokrist-le ho, . nomi ga ,e \NNholr Vnesti mar-V? JeTra‘ično trdnja-napadel državna Udarjal, da ob- STRASSBURG, 22. — Zahod-nonemški podkancler Erhard je v posvetovalni skupščini evropskega sveta pozval, naj se čimprej najde rešitev vprašanja področja svobodne izmenjave ter reši vprašanje odnosov med skupn-m tržiščem in ostalimi državami Zahodne Evrope. Evrapi je -treba tudi zagotoviti redeh gospodarski razmah. »Izrekam se,» je izjavil, »pristaš nalog in smotrov skupnega tržišča, toda tc ne sme povzročiti razcepa v Evropi. Odkrito izjavlja n, da je treba predvsem doseči za vse države, ki so povezane z načeli te organizacije, še bolj liberalne formule obveznosti in medsebojnega sodelovanja. Zamisel Združene Evrope je stvar, ki jo moramo vsi ščititi.« Podkancler je v glavnem ponovil svoje znano stališče, ki je bolj ugodno kakor Ade-nauerjevo, o ustanovitvi področja svobodne izn.enjave, ki naj gospodarsko povezuje šest držav male Evrope z Veliko Britanijo in z ostalimi državami OEEC. ne skupščine je avstrijski poslanec Toncic sprožil tudi vprašanje Južne Tirolske. Pritoževal se je zaradi priseljevanja Italijanov v bocensko pokrajino in jaradi pomanjkanja diplomatskih pogajanj med obema državama. Na koncu je Toncic izjavil, da je Avstrija pripravljena obrniti se tudi na mednarodno sodišče; pozval pa je Italijo, naj se vprašanje reši v okviru evropskega sodelovanja. Italijanski deiegat Badini Confalonieri, ki je odgovoril Tončiču, je izjavil, da v državi, kakor je Italija, «vsak državljan, naj pripada kateri koli t'nični skupini, lahkp uvelja- Sardinijo, toda niti eden od njih ni bil poslan na Južno Tirolsko. «Na drugi strani niti ena od številnih manjšin v Evropi ne uživa tako velike avtonomije kakor manjšina nemškega jezika v Italiji. Zaradi tega je bivši avstrijski zunanji minister Gruber izjavil, da danes ne obstaja v Evropi neka manjšina nemškega jezika, ki bi zavzemala tako ugoden poiožaj kakor Južni Tirolci.« O zadevi je govoril tudi avstrijski socialistični poslanec Karl Czernetz. Obsodil je poizkuse avstrijskega zunanjega ministra Figla, in je poudaril, da bi morali vprašanje Južne proti nevarnosti sovjetske vo- ga gibanja od koncepcije vo- vi svoje zakonite pravice v I Tirolske obravnavati mirno v jaške moči. Zahod ne more drugače, nego da vidi v tem hinavstvo, dokler bo sovjetska vlada odklanjala program razorožitve, ki naj ga spremlja nadzorstveni sistem«. Predstavnik je ugotovil, da predstavlja nota propagandni manever Sovjetske zveze, ki je običajen pred vsako važno konferenco z Zahodom, ter je dodal, da so Sovjeti večkrat izjavili, da sprejemajo ukrepe za izboljšanje učinkovitosti svojih sil, s tem da jih opremljajo z najmodernejšim orožjem, vključno z vsakovrstnimi izstrelki. Zahod bo še dalje krepil svojo obrambo v skladu s sklepi, ki so jih sprejeli predsedniki vlad NATO na svojem sestanku decembra 1957 V Parizu. Novi ameriški državni tajnik Christian Herter je danes uradno prisegel pred republiškim predsednikom Ei-senhowerjem, člani vlade, voditelji kongresa in podpredsednikom Nixonom. Predsednik Eisenhower je čestital Herterju in je nato izjavil: «Kakor dobro veste, upamo na skorajšnje okrevanje Fosterja, zato da bo on lahko znova prevzel svoje mesto državnega tajnika. Vi tudi veste, da sva bila jaz in Foster Dulles mnenja, da ste Vi najbolj kvalificirana oseba, da prevzamete to mesto« Zatem je Eisenhower izročil Herterju uraden dokument o njegovem imenovanju. V državnem departmaju javljajo, da bo Herter, ki bo zastopal ZDA na konferenci zahodnih zunanjih ministrov v Parizu, odpotoval iz Washing-tc-na v ponedeljek popoldne v Pariz. V Washington se bo vrnil 3. maja in bo 8 maja odpotoval v Ženevo, kjer bo tl. konferenca štirih zunanjih ministrov. Medtem javlja državni departma, da se bo tajnik OZN Hammarskjoeld jutri razgo-varjal s Herterjem v državnem departmaju o mednarodnem položaju. Predvidevajo, da bosta govorila predvsem o Nemčiji in Berlinu «»—— dilne države in za obrambo majhnih narodov pred vmešavanjem velikih držav«. Proslava obletnice Leninovega rojstva v Moskvi imenovali novo komisijo strokovnjakov Vzhoda in Zahoda, ki naj prouči nemško vprašanje. To komisijo naj bi ustanovili, ne da bi čakali na rezultate prihodnjih razgovorov med najvišjimi predstavniki Vzhoda in Zahoda. Naloga komisije (v kateri bi bili strokovnjaki ZDA, Francije, Velike Britanije in SZ, katerim bi pomagali predstavniki obeh Nemčij) bi bila pripraviti tla s tehnčne strani za nadaljnjo fazo pogajanj s Sovjetsko zvezo. ' Predstavnik zahodnonemške-ga zunanjega ministrstva je potrdil, da bo zunanji minister von Brentano vodil bonnsko delegacijo na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi. Dodal pa je, da von Brentano ne bo osebno udeležen' pri razgovorih. Ostali člani delegacije niso bili še določeni. V soboto 25. i. m. bo von Brentano odpotoval iz Bonna v Ca-denabbio, kjer se bo v nedeljo popoldne razgovarjal z Adenauejrjem. Dva' dni pozneje bo odpotoval v Milan in od tu z letalom v Pariz, kjer se bo 29. t. m. udeležil konference zahodnih zunanjih min nistrov. V Cadenabbi bo von Brenta-o- Pekinšiki radio medtem javlja, da se bo kitajski zunanji minister Cen Ji udeležil kot opazovalec konference zunanjih ministrov varšavskega pakta, ki se bo začela 27. aprila v Varšavi. Radio dodaja, da bodo na konferenc: govorili o možnosti elrlanitnn m I MUin A 7. ' z ženevsko konferenco. Predstavnik je dodal, da bodo diplomatske priprave za to konferenco v Ženevi na konferenci zunanjih ministrov varšavskega pakta. sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo in o ukinitvi okupacijskega statuta v zahodnem Berlinu. Predstavnik sovjetskega poslaništva v vzhodnem Berlinu pa je zanikal novico zabodno-berlinske agencije *Iwe», ki je javila, da bo 6. in 7. maja v Moskvi konferenca ob udeležbi predstavnikov SZ. poljske, C SR in Vzhodne Nemčije. Kakor je znano, je omenjena agencija javila, da bo ta konferenca povezana s prihodom voditeljev Vzhodne Nemčije v Moskvo. Predstavnik sovjetskega poslaništva je izjavil, da bodo voditelji Vzhodne Nemčije res prišli maja v Moskvo v okviru dvostranskih stikov med strankami in vladami vzhodne skupine. Toda 0 Titovem pismu Nehruju NOVI DELHI, 22. — V poučenih krogih izjavljajo, da pismo, ki ga je predsednik Tito poslal pred nekaj dnevi Nehru, ju, govori o napadih držav sovjetskega bloka proti Jugoslaviji in zlasti o obtožbah, da hoče Jugoslavija ustvariti »tretji blok«, in to v zvezi z nedavnim Titovim potovanjem po azijskih državah. «»--------- DUNAJ, 22. — Avstrijska državna banka je znižala o-brestno mero od 5 na 4.5 odst. od jutri dalje. ta obisk ni v neposredni zvezi IHMMIMIIIIIIIIIIIIIIIIMmillllHIIIIIHMIIMIHIlIMmimimHIIMIIIIMIMIIMIIIIIMIIIIlMHIMIMIIIIHil čiji, ki ga J* pripravila zahod na dejovna skupina MOSKVA, 22. — V gledališču Bolšoj je bila danes velika proslava 39. obletnice Leninovega rojstva. Govoril je član CK KP S/, Leonid Brtž-nev o temi «leninizem, velika zastava za zmago komunizma«. V svojem govoru je Brežnev napadel proiipartijsko skupino in izjavil, da se je ta skupina borila proti leninistični politični liniji, proti politiki, ki jo je odobril 20. kongres KP SZ ter proti vodilni vlogi partije. Glede Berlina je Brežnev ponovil že znano sovjetsko stališče. O ženevski konferenci pa je izjavil, da zahodne države ovirajo sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov. o i WAKEFIELD, 22. — V nekem premogovniku v Wake-fieldu v grofiji Yorkshire v Angliji je nastala eksplozija jamskega plina, pri čemer je bilo ubitih pet rudarjev. Zsfliodhi :načrt je popolnoma »pometel« z dosedanjim stališčem, da je potrebno najprej Nemčijo združiti in šele potem govoriti o razorožitvi. Novi načrt pa predvideva, da se lahko začne prva faza nadzorovane' razorožitve, ne da bi se istočasno prišlo tudi do političnih rešitev. Edini pogoj, ki se postavlja, je, da prav gotovo sledijo še drugi koraki na poti splošne- in nadzorovane razorožitve. Kar se tiče varnosti, poudarja načrt, da je evropska varnost nemogoča brez svetovne varnosti, ker je z izstrelki, posebno z medcelinskimi, evropska varnost vedno bolj izpostavljena nevarnosti. Zaradi tega predvideva načrt, da niso mogoče koncesije vojaškega značaja v Srednji Evropi brez političnih koncesij, ki naj rešijo vprašanje nemške združitve. Načrt nasprotuje ustanovitvi majhnih področij z omejeno o. borožitvijo, češ da bi to pomenilo diskriminacijo za Nemčijo, ker bi se ukrepi tikali večine nemškega ozemlja in ker bi po zahodnem mnenju bili samo v korist zahteve po nemški nevtralizaciji. Načrt zavrača sleherno konfederacijo kot rešitev nemške združitve in ne zahteva, naj bi svobodne volitve bile prva faza za nemško združitev. Toda v prvi fazi sc morajo svobodne volitve sprejeti kot nujnost za »demokratično uresničenje združitve«. Za Berlin nt predvideva načrt ločene rešitve. S tem v zvezi zahteva, naj se prvotni statut o Berlinu ne spremeni. Toda zahodne države so pripravljene sprejeti druge določbe za izvajanje prvotnega statuta. Lahko bi njegovo izva. janje poverili Združenim narodom. Dalaj lama potrjuje svojo prvotno izjavo Pančen lama pa ponavlja tezo o cujetništvu* dalaj lame in izjavlja, da v Tibetu te vedno delujejo skupine upornikov UlllllllllllllllinillHIIHItlMtlllMIIHIIHItllHMIIIIIIUIItlllUlllllltllllllttllllllllltlllllllMIIIIIIIHIIII Zatem je Erhard poudaril važnost sedanjih pogajanj in obsodil negotovost, ki še vlada v zvezi s končni-m izidom teh pogajanj, poudaril je. da je nujno potrebno hitro najti rjšitov, kateri naj sledi g°* spodarsko in trgovinski/ sodelovanje med vsemi evropskimi državami. Dodal je, da bi Zahodna Evropa, ki bi bila deljena na gospodarske ta-bere, ali ki bi se povrnila v bila-teralizem, pomenila politično gospodarsko manjšo silo, »kakršno smo hoteli zgraditi, potem ko sta OEEC in evropski svet začela svoje pionirskd delo«. Na današnji seji posvetoval okviru pokrajinskih in regionalnih uprav, v okviru državnega parlamenta, kakor tudi pred sodnimi oblastmi do u-stavnega sodišča, nfe da bi se posluževal pomoči neke druge države«. «To storiti bi pomenilo, da se hoče ustvariti neugodno ozračje, ki škodi rešitvi vprašanja«. Confalonieri je dejal, da želi Italija ohraniti najtesnejše 1 prijateljske odnose z Avstri- jo, t. j. države, «ki je na meji železne zavese in ki predstavlja naravno zaledje tržaškega pristanišča«. Zatem je italijanski delegat izjavil, da ni mogoče preprečiti «naravnega premikanja i-, talijanskega prebivalstva z revnega in prenaseljenega juga proti severu«. ((Vendar pa je Južna Tirolska manj prizadeta kakor druga področja«. Tu znaša brezposelnoct komaj 1,5 odst., kar je najmanjši indeks v Italiji S tem v zvezi je tudi dejal da «bo metala Tfalija dati zatočišče sto tisočem istrskim beguncem«, so bili ti razdeljeni na razna področja, tudi na evropskem svetu; če prizadete strani ne bi mogle prema- HSlfi pi djh (lih'* sporo v, bo potrebno obrniti sČ fia t V mednarodno sodišče, »toda v duhu tolerantnosti ti) evropskega sodelovanja«. Odgovoril je italijanski senator Antonio Azara, ki je o-menil, da je poročilo Struyer o manjšinah, ki pa je objavil evropski svet lanskega decembra, pohvalilo delo Italije pri izvajanju sporazuma De Ga-speri-Gruber. Senator Azara e izjavil, da se vprašanje lahko -reši s sprejemom skupne evropske' narodnosti. Dttdal je, da imajo številna področja v Italiji, kakor na pr. Sicilija in Sardinija specifična in težavna vprašanja, ki jih je treba še rešiti, in da bo rešitev na Južnem Tirolskem prav gotovo dosežena. Na popoldanski seji je govoril tudi južnotirolski poslanec v rimskem parlamentu Ebner, ki je izrekel željo, naj bi se naglo in zadovoljivo reši’ ta spor, in je predlagal, naj se sprejmejo dobre usluge evropskega sveta, če se ne bi mogli drugače sporazumeti. Delegacija UIL na kongresu sindikatov FLRJ 35 delegacij na kongresu Zveze sindikatom FLRJ ff f rt «Politika» o Niionovem obisku v SZ RIM, 22. — Danes je odpotovala z rimskega letališča v Beograd delegacija UIL, k-jo vodijo glavni tajnik dr. Vi-glianesi ter podtajnik B.icci in Gatti. Delegacija odhaja v Beograd na vabilo Zveze sindikatov Jugoslavije in bo prisostvovala kongresu te zveze. Pri odhodu je tajnik Vi-glianesi izjavil tisku: »Sprejeli smo z zadovoljstvom vabilo voditeljev jugoslovanske sindikalne centrale, ker smo mnenja, da so izkušnje, ki so v ieku v tej državi giede delavskega samoupravljanja, dejstvo, ki zanima celotno delavsko gibanje. Sprejem tega vabila je tudi posledica važnosti borbe, ki jo jugoslovanski delavci vodijo za uresnv čenje lastne poti v socializem, za neodvisnost delavske- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Jutri se bo pričel v Beogradu 4. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije ob udeležbi 1500 delegatov in 35 sindikalnih delegacij iz inozemstva. Kongresa se bodo udeležile delegacije vseh držav ((socialističnega bloka« razen Kitajske in Albanije, katerih zvezi sta zavrnili vabilo. Kongres bo razpravljal o vlogah sindikata v novih pogojih. Na kongresu bo predložena resolucija o bodočih nalogah in* sprem«mibah statuta. V Beograd so 'prispele skoraj vse najavljene inozemske sindikalne organizacije. Nekatere od njih so današnji dan izkoristile, da bi se seznanile z delovanjem jugoslovanskega sistema delavske in družbene samouprave in z delom sindikatov. Tako so delegacije Sovjetske zveze, Poljske, Bolgarije, Romunije, Indije in Belgije obiskale nekatere beograjske tovarne ter kmetijska in industrijska podjetja v o-kolici Beograda. Zastopniki sindikalnih organizacij Urugvaja so obiskali zavod za socialno zavarovanje, kjer so se zanimali za načela socialnega zavarovanja v Jugoslaviji. Obisk podpredsednika Združenih ameriških držav Nixona v Sovjetski zvezi bo po mnenju v Beogradu prispeval k boljšemu razumevanju stališč Sovjetske zveze in Združenih ameriških držav v bodočih razgovorih o važnih mednarodnih vprašanjih. Čeprav se v uradnem poročilu ugotavlja, da Nixon odhaja v Mo- skvo,, da hi, odprl ameriško razstavo, 'ni dvoma, da bo izkoristil tc priložnost za izmenjavo misli z najod jovornej-šimi sovjetskimi državniki o vprašanjih, kot so nemško vprašanje, vprašanje Berlina, evropska varnost in razorožitev. Nixon je prvi uglednejši ameriški državnik, ki bo po pokojnem Rooseveltu obiskal Sovjetsko zvezo. Čeprav se od njegovega obiska ne more pričakovati kak važen sklep in rešitev, je beograjska »Politika« mnenja, da se njegovi razgovori lahko končajo z u-godnim rezultatom, če bosta obe strani s popuščanjem približali svoje poglede o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, B. B NOVI DELHI, 22. — Dalaj Lama, ki je včeraj prišel v Musori, je danes objavil izjavo, ki pravi med drugim: «V Teapuru sem 18. aprila objavil izjavo. Ne želim nič dodati. Vendar pa, ker je agencija »Nova Kitajska« objavila vest s trditvijo, da nisem jaz avtor omenjene izjave, poudarjam, da je bila izjava v Tezpuru objavljena pod mojim vodstvom in je .izražala moje stališče. Zaradi tega jo potrjujem. Objavljam to kratko pojasnilo, zato da popravim napačen vtis, ki je nastal zaradi vesti agencije »Nova Kitajska«. Ne želim dodati nič drugega«. Iz tibetskiih virov javljajo medtem, da je bil 21. marca izvršen poizkus atentata proti pančen lami, ko se .,e vračal skupno s petimi člani, ki so dodeljeni njegovi telesni straži, z neke svečanosti, ki so jo priredile kitajske vojaške oblasti. Dva Tibetanca sta vrgla proti pančen lami nekaj ročnih bomb. Eden od atentatorjev je bil ujet in so ga takoj ojDesili na kraju samem, medtem ko je drugi zbežal. Pančen lama ni bil ranjen. Pred vsekitajskim ljudskim kongresom, ki se je sestal na plenarni seji, je pančen lama poudaril, da je Tibet sestavni del Kitajske, ter je dodal, da se tujcem ne bo nikoli dovolilo, da bi se vmešavali v kitajske notranje zadeve. «Tibetsko .ljudstvo ve po izkušnjah,, »je izjavjl pančen lama, »da bo neizbežna posledica vsakega poizkusa, da bi ga ločili od matere domovine, ne bo privedla do zatrjevane r e-odvisnosti Tibeta, pač pa do spremembe dežele v kolonijo ali v protektorat neke tuje države.« Pančen lama je nato izjavil, da »indijski reakcionarji, ki gredo po sledovih britanskih imperialistov, so vedno imeli ekspanzionistične težnje do Tibeta in so vodili sabotažno delovanje, ki je nedvomno v korist imperializmu in škoduje ltitajsko-indijskemu prijateljstvu«. Pančen lama je nato izjavil, da je kitajska vojska po svojem vkorakanju v Tibet vedno spoštovala 17 členov sporazuma od leta 1951, ter je izrekel zadovoljstvo, ker so kitaj ske čet« »danes ponovno prevzele v roke položaj« v Tibetu. pripraviti njegovo izjavo v Tezpuru. Menon je izjavil: »Noben funkcionar irdijsr,e vlade ni imel nič opraviti z izjavo lame « Ko so ga vprašali, zakaj je dalaj lama uporabil tretjo o-sebo v svoji izjavi, je Menon odgovoril, da dalaj lama običajno ne daje izjav za tisk. V nedeljo volitve za francoski senat Sestanek Babič ■ Del Bo MILAN, 22. — Državni tajnik za zunanjo trgovino FLRJ Ljubo Babič se je nocoj sestal z ministrom za zunanjo trgovino Dinom Del Bojem, ki je njemu na čast priredil večerjo Jugoslovanska delegacija je dančs obiskala tovarno helikopterjev «Agusta Bell« v Gal larate, »Necchi« v Paviji in »Innocenti«. Jutri bo delegaci ja odpotovala v Turin, zatem pa v Genovo, kjer bo obiskala nekatera industrijska podjetja PARIZ, 22. . — Nad tisoč kandidatov se bo v nedeljo, 26. aprila, na volitvah potegovalo za 253 mandatov v prvem senatu pete republike. Med kandidati je tudi mnogo politikov, ki so bili poraženi na lanskih volitvah v poslansko zbornico. Tudi vodja demokratične unije Mitterand, bivši predsednik radikalov E. Faure in tajnik KP Jarques Duclos kandidiralo na teh volitvah, na katerih imajo volilno pravico samo tako imenovani «veliki volivci«, med katere sodijo po zakonii občinski svetniki velikiti mest in delegati občinskih svetov manjših naselij. * Ker so nedavne občinske volitve pokazaie znaten Pre* mik na levo, sodijo, aa: bodo volitve v senat omogočile nadaljnjo konsolidacijo nastalega političnega položaja in izvolitev večjega števila opozicijskih kandidatov. »Glavna vloga v Tibetu je I ”“'7 ’”‘“vc v F1'**««-- niniti zad- med obema zakonodaj sedaj končno izkoreniniti zadnja žarišča upora. Čeprav je bil upor v glavnem zadušen, so še vedno posamezna jedra upornikov, ki delujejo na nekaterih oddaljenih področjih,« je izjavil pančen lama. Zatem je dodal, da so bile izjave dalaj lame vsekakor »vsiljene od tujcev«, ter je izrekel upanje, da se bo dalaj lama lahko osvobodil »ujetništva«, v katerem je sedaj, in da se bo lahao vrnil v domovino, da bo lahko »delal ob strani svojega ljudstva pri gra. ditvi novega in procvitajoče-ga Tibeta«. Predsednik revolucionarnega odbora Kuomintanga Li Ci Sen je med drugim izjavil: «Po tibetskem uporu je del indij:Atega tiska napadel Kitajsko, prav tako kakor so to storili imperialistični časopisi. Enako stališče se je pokazalo v nekaterih izjavah, ki so bile podane v Indiji. Poleg tega so indijske oblasti objavile zatr jevano izjavo dalaj lame. Ali to lahko velja za lojalno obnašanje? Gre za vmešavanje v kitajske notranje zadeve. Ne moremo drugače, nego da izra. zimo naše zgražanje.« Posebni odposlanec indijske vlade P. N, Menon je na tiskovni konferenci v Musorie zanikal, da so indijski funkcionarji pomagali dalaj lami Po novi francoski ustavi ima senat znaino večje kompetence kakor zbornica, v kateri si je vlada spričo sprememb volilnega zakona ka':or tudi trenutno izrednega vpli' va degolistične unije za novo republiko lani v jeseni zagotovila večino mandatov. Zato prisojajo v političnih krogih velik pomen temu »izravnavanju« odnosov med zbornico in senatom, menijo pa, da bi lahko to koristilo samo okrepitvi vloge izvršilnih organov oblasti, ki imajo I-o ustavi pravico razpisati nove volitve v primeru spora nima organoma. Z volitvami v senat bo hkrati zaključena izgradnja novih zakonodajnih in izvršilnih institucij pete republike. Kitajsko orožje za Alžircc ? KAIRO, 22. — Zunanji minister alžirske vlade Debagin je odpotoval iz Kaira v Damask, kjer bo ostal do konca tedna. , , Kakor poroča ameriški- list «Newsweek», je delegacija alžirske vlade, ki je sedaj v Pekingu, sklenila načelen sporazum s kitajskimi oblastmi, na podlagi katerega bodo Alžirci dobili kitajsko orožje, med tem tudi topove ter protiletalsko orožje v vrednosti 25 milijonov dolarjev. OSLO, 22. — Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je sprejel predlog norveške vlade, naj pride na uraden obisk na Norveško od 20. do 25. avgusta. Se prej bo Hruščev obiska! D nsko (od 10. do 15. avgusta) in Švedsko (od 15. 4o 20. avgusta). Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14.8, ngjnižja 7.5, ■kračoi tlak 1018.3, veter severovzhodnik 22 km pa uro, vlaga 25 ot*jt„ ne- - ‘ ‘lato bo 2 desetini oblačno, morje rahlo razburkano, temperatura mo. »4> 12.1 atopmj«, ■ ...... .... žaškl dnevnik Danes, ČETRTEK, 23. apf»a VojKo ob w *nk in zatone Sence vz.de ob 5.0* ^uQa 19.00- DOt?in» ob 5.19- z ide ob 19.31 in z^ne Jutri, PETEK, 24. april* Osmo zasedanje stalne mešane komisije zaključeno Nove določbe glede in različnih (( carneta prehodov •Zapisniki so MII podpisanI šole nekaj minut pred polnočjo Sinoči, nekaj minut pred pm. , ^tanejc v Trb na. kater nočjo, sta predsednika Ttali-| so S predstavniki lokalnih janske in jugoslovanske delegacije v stalni mešani komi-sijj za izvajanje videmskega sporazuma podpisala zapisnike o zaključkih in sklepih 8. zasedanja stalne mešane komisi, je v Vidmu. Po podpisih je bilo objavljeno naslednje skupno uradno sporočilo: «V Vidmu je od 14. do 22. aprila t. 1. zasedala stalna ita-lijanako-jugpslpyansk^ . mešana komisija za ižvšjahje’ videmskega sporazuma, ^i je bil sklenjen meji Italijo in Jugoslavijo. Na iem zasedanju je komisija proučila nekaj predlogov za uveljavitev novih o-lajšav za prebivalstvo na eni in drugi strani področja ter sprejela vrsto zaključkov, ki bodo prispevali k še večji lir beralizaciji obmejnega prometa. Komisija je sprejela olajšave, ki se nanašajo: na promet z motornimi vozili, na mesta za prehode, preko katerih bodo lahko prebivalci potovali z enega na drugo področje; na povečanje seznama blaga, ki ga bodo imetniki propust-nic lahko nosili s seboj. Komisija je razpravljala še o raznih tehničnih vprašanjih, ki «o v zvezi s samim izvajanjem videmskega sporazuma. Korigt vi^emsjusga sporazuma aa obipeji\q prt' tudi sedaj nufejp «d«t>tom njim letom^n pol regi*rirali katerem o- biasti« jprouoiit; .vpr^šajijej- izkoriščanja ifiaovine na poahoč-ju Rateč s strani jugoslovanskih dvolastnikov. Na tem sestanku je bilo tudi obravnavano vprašanje škode, ki jo jugoslovanskim dvolastnikom povzročajo poplave vzdolž železniške proge Trst - Trbiž. Končno naj še omenimo, da je ostalo vprašanje povečanja prenosa valute nespremenjeno, medtem ko o vprašanju razširitve področja izverf desetkilometrskega pasu sploh nf bilo govora, ker to ni v pristojnosti stalne mešane komisije. 110 milijonov lir za novi laboratorije Odsek pokrajinskega odbora,ki se ukvarja s higieno, ima mnogo važnih' nalog, toda za njegovo dejavnost je do sedaj primanjkoval potreben sedež. Tako je imel kemijski laboratorij razne moderne aparate, ki pa so jih morali zaradi pomanjkanja prostora pustiti v zabojih ter jih sproti potegovati iz njih, ko jih je bilo treba uporabljati, z istimi' težavami' še j'e moral bo- riti tudi »ejuo pteMvgšjŠvo je^kLjod >K3S*»Kr2£ -.......... _ i----„„i; di id ldellc ravijp.ško-mikro Pokrajinska uprava je imela v načrtu gradnjo nove stavbe. ztr laboratorij za higieno in profilakso že pred vojno, kajti prostori obeh oddelkov še zdaleč niso več ustrezali potrebam. Kemijski oddelek je namreč v neki stari hiši v Ulici Cavana 2, zdravniško-mi-krografski oddelek pa je v bolnišnici pri Magdaleni Zaradi vojne je morala pokrajina odložiti rešitev tega vprašanja, ki je postalo po vojni še bolj pereče. Zaradi tega je pokrajina ponovno zahtevala od višjih oblasti, naj nakažejo potrebna finančna sredstva za zgraditev funkcio-nalne stavbe po modernih kriterijih. Vladni generalni komisariat je končno nakazal z gospodarskim načrtom izrednih del v finančnem letu 1955-1958 110 milijonov lir. Oddelek za javna dela pokrajine je že izdelal načrt novega laboratorija za higieno in profilakso, po katerem bodo zgradili poslopje v obliki črke «T» na zemljišču 1.600 kv. m. Pogajanja za nakup zemljišča, ki je državna last in ki je v Rocolu med Ul. Lamar-mora in Veruda, so se ie končala in sedaj je treba urediti samo še vse formalnosti o prehodu lastnine. Novo poslopje bo imelo dve krili: v enem bodo uradi in posebni odseki, v drugem pa Sporočilo vsedržavnega tajništva FlOM CGIL Kovinarji bodo spet stavkali Prihodnja stavka bo 4. in 5. majo - Podaljšan dogovor z vodstvom ladjedalnice Felszegy glede delovnega urnika laboratoriji. Prvo krilo se bo raztezalo na 315 kv. m. površine in bo imelo kletne prostore, visoko pritličje ter dve nadstropji. V kletnih prostorih bodo razna skladišča in oddelek za «viruse», v katerega bo vodil tudi ločen vhod. V visokem pritličju bodo vhodna veža proti Ul Lamar-mora in vsi uradi zdravniško-mikrograiskega oddelka, am-bulatorij za zdravljenje pasje stekline m ambulatorij za nadzorstvo. v prvem nadstropju bodo uradi kemijskega oddelka, v drugem nadstropju pa skladišča in pritikline istega oddelka. Vhod bo urejen tako, da ne bo občinstvo nič motilo dela niti v laboratorijih niti v obeh oddelkih. Drugo krilo se bo razprostiralo na površini 490 kv. m. in bo sestavljeno iz pritličja ter dveh nadstropij. V pritličju bodo termična centrala, garaža, skladišča, delavnica, hlev s skladiščem za krmo in nekoliko privzdignjeno nad pritličje paznikovo stanovanje. V prvem nadstropju bodo vsi laboratoriji in pritikline zdravniško-mikrografske-ga oddelka. V drugem nadstropju bodo laboratorij in pritikline kemijskega oddelka. Obe. krili bosta povezani med seboj v prvem in drugem nadstropju s poklritim mostov- žem. Vsedržavni tiskovni urad FIOM-CGIL sporoča, da bo prihodnja 48-urna stavka kovinarskih delavcev 4. in 5. maja in da so stavko soglasnp proglasile sindikalne organizacije CGIL, UIL in CISL. Stavka se bo pričela 4. maja ob 6. uri in bodo stavkali vsi delavci z izjemo tistih, ki so potrebni za varstvo naprav, vendar tudi ti tako, da se ne bo nič proizvajalo. Tri sindikalne organizacije kovinarjev se bodo ponovno sestale 8. maja in bodo proučile položaj ter način, kako bodo zaostrile borbo, če se med tem časom Confindustria ne bo premislila in ne bo popustila. Enotno stališče sindikalnih organizacij v borbi kovinarskih delavcev je izredno pomembno, saj gre za preko milijon delavcev prav tiate panoge italijanske industrije, ki ima največji vpliv na celotno gospodarsko in sindikalno življenje. Danes zvečer se bodo sestali aktivisti FlOM-CGIL, ki bodo razpravljali o nastalem položaju in o organizacijskih pripravah za 48-urno stavko. * * * Včeraj dopoldne so se sestali predstavniki ravnateljstva ladjedelnice Felszegy in predstavniki sindikalnih organizacij, ki so razpravljali o podaljšanju začasnega sporazuma o skrčenem delovnem urniku v ladjedelnici. Ta sporazum namreč določa, da delajo delavci na teden 40 ur name- sto 44, kot to določa vsedržavna delovna pogodba. Sklenili so, da se sporazum podaljša za tri mesece, vendar tudi tokrat le začasno, tako da gre še vedno^ za preizkusno dobo. * * * Združenje uslužbencev vlad. nega generalnega komisariata je poslalo vladnemu generalnemu komisarju pismeni poziv, naj se izplača bivšim U-službencem ZVU, ki prostovoljno zapuste službo, odprav, nina v višini števila let stvarne zaposlitve, odnosnq najmanj v višini 12 mesečnih plač. Pismo zaključuje s prošnjo, da bi vladni komisar proučil to vprašanje in da bi upo. števal položaj, do katerega je prišlo štiri leta po objavi dekreta 166. ——RS------ in «Veseli Kitajski plesi*. Vstop je prost. Isti filmi se bodo predvajali v petek 24. aprila ob 20.30 v kinodvorani v Križu, v soboto 25. aprila pa ob 16. uri v kino dvorani v Boljuncu. V nedeljo zjutraj ob 10. urj se bodo kitajski filmi predvajali v tržaški kinodvorani «Au-rora», V,Ul. del Bosco 4, pod okriljem Centra za stike s Kitajsko. Don Andrea Gaggero, v zastopstvu omenjenega združenja v Rimu, bo spregovoril nekaj uvodnih besed. Thidi v te kinodvorane vstop prost. Trgovine v petek odprte do 20,30 Ker je v soboto 25. t. m. državni praznik, nato pa nedelja, bodo v petek 24. t. m. trgovine lahko odprte do 20.30. Objava Danes 23. aprila ob 20. uri bo v kinodvorani »Verdi* v Miljah predvajanje sledečih kitajskih filmov: »Zakaj je krokar črn* TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV V TEATRO NUOVO Na pobudo tržaškega vodstva RAI bo v gledališču »Teatre Nuovo* v soboto in v nedeljo II. tekmovanje pevskih zborov iz Trsta in Furlanije. Nastopilo bo skupno 22 pevskih zborov. V soboto ob 10,30 in 20.30 bodo nastopili moški pevski zbori, v nedeljo ob 15.30 in 20.30 pa mešani pevski zbori. Vodstvo RAI bo dalo na razpolago radijskim naročnikom določeno število vabil, ki jih interesenti lahko dobijo na Trgu Oberdan štev. 5 danes in jutri od 9. do 12. ure. «» — »Veliki slikar Ci-Pai-Shih» »Krizanteme v Pekingu* ......................... S skupščine špediterjev tržaškega pristanišča ■lUlimlllllltllllltMllfllHIIHIIIIIItllllllllimMUlMimilllllllltlllllllllllllUIHIIIIIIHfltllfflllllllllltMItlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIinilltlflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lo željo obeli delegacij, da bi v 'čim večmrrerr trgmn -ra- - interesiranemu prebivalstvu, se je vršilo tudi tokrat v znamk-nju prijateljstva in medsebojnega ražtimevanjš.* Med najbolj • ^zanimivimi sklepi zasedanja je brez dvoma sklep, da bodo lahko obmejni prebivalci potovali na svojem področju preko različnih obmejnih bičkov. To konkretno pomeni, da bo- lahko; Trža.an potoval z obmejno prepustnico preko bloka Škofije na sosednje jugoslovansko področje, vrnil pa se bo lahko preko bloaa Sežana, Goričan bo lahko odpotoval n. pr. preko bloka Rdeča hiša na sosednje jugoslovansko področje, vrnil, pa se bo lahkp preko blokd Števerjim. Tržačan pa ne bo smel p. pr. pieko bloka Bdeča hiša in s« vrnjti p. tek o bloka Solkan, kot ne bo mogel potovati Goričan preko bloka Škofije in se vrniti skozi blok Fernetiči. To pomeni, da bodo ugodnosti različnega prehoda uživali prebivalci tržaške, gooriške in videmske pokrajine le v območju svojih pokrajin, če pa bodo potovali preko bloka v drugi pokrajini, se bodo morali vrniti skozi isti blok. Jugoslovanska uelegacija je predlagala, da bi n. pr. Tržačan lahko odšel na sosedno jugoslovansko področje skozi blok Škofije in se vrnil preko bloka Stupica v videmski pokrajini, toda italijanska delegacija tega iz tehničnih raztegov ni sprejela. Vendar je bilo zagotovljeno, da bo to vprašanje morda rešeno na prihod njem zasedartju stalne mešane komisije. Sprejeti sklep bo stopil v veljavo po izmenjavi pisem med predsednikoma o-beh delegacij, kar pomeni, da bo vprašanje rešeno že v nekaj dneh. Glede prehoda motornih vozil je stalna mešana komisija sklenila odpraviti »carnete*. Namesto .njih bodo vsi imet piki obmejnih prepustnic, ki so istočasno tudi lastniki motornih vozil, dobili posebne knjižice, ki jih bodo morali pokazati ob prehodu čez me jo, da bodo obmejni organi zanje pritisnili -r- kot na pro-pustnico T” vstopni oziroma izstopni žig. Te knjižice bodo za sedaj veljale tri mesece, ko pa bodo zapadle, jih bo moč kar na bloku obnoviti. Knjižice bodo brezplačne. Ker gre za spremembo člena videmskega sporazuma, bosta morali ta sklep odobriti obe vladi. Vsekakor pa bo ta določba' stopila v veljavo najkasneje v roku treh mesecev Nadalje je komisija sklenila povečati količino določenih artiklov, ki so vsebovani v blagovnem seznamu čl. 51 videmskega sporazuma. Med najvažnejšimi novostmi je treba o-meniti sklep, da bo dovoljen prenos po dveh odprtih zavojčkov cigaret ter da se dovoljena količina žganih pijač poveča od dosedanjih 2 del na 4 del, Ta sklep je bil sprejet zato, ,)^er se ie pOdaljšal° bivanje pa resedflfem pddročju, kar je bilo, ^prejeto že na Neumesten nap Napredek tržaškega pristanišča odvisen od primernih vladnih ukrepov V torek je bila skupščina I VIII mirovne pogodbe (ki se špediterjev tržaške-1 nanaša na ustanovitev Svo- . r v - .1 „ .1 J_ krtrlnnAn 4 Ilrnfl« 1 io 1 ga pristanišča. Predsednik dr. Gropaiz je prečital daljše poročilo, ki je zelo zanimivo, saj govori o splošnih vprašanjih tržaškega pristanišča, ki jih ta gospodarska kategorija v vsakdanjem delu živo občuti. Uvodoma je v poročilu govora o vplivu skupnega evropskega tržišča na tržaško . ristanišče. Špediterji v tej zvezi odkrito ugotavljajo raz-ke in nasprotja, ki bodo nujno nastala med deželami, ki so vključene v SET in onimi, ki se niso vključile, pa so sestavni del tradicionalnega tr1 žaškega zaledja. Prav zato je bilo združenje zelo aktivno raznih mednarodnih organizacijah, saj je zelo važno, da ne pozabijo možnosti, ki jih Trst nudi, da se istočasno poštevajo tržaške zahteve in potrebe. Poročilo nato obširno govori o številnih konkretnih vprašanjih, ki so večinoma tehničnega značaja in zanimajo prvenstveno prizadeto kategorijo. Ves naslednji del pa posvečen padcu prometa splošni dekadenci tržaškega pristanišča. Po statističnih podatkih iz let 1956, 1957 in 1956 je namreč razvidno, da se je stalno zniževal obseg blaga, ki so ga poslali in uvozili skozi Trst za Avstrijo Predsednik združenja skuša v zvezi s temi podatki o-pravičiti italijansko vlado, češ da gre v bistvu za prirodni pojav, ker naj bi povojno razdobje privedlo do takih političnih izpr#memb, da sedanjega Trsta nikakor ni mogoče primerjati s Trstom pod avstrijskim cesarstvom. Pri teh delno točnih ugotovitvah pa se v poročilu zaide popolnoma na napačno pot in med drugim citira člen 16 priloge predzadnjpm g^sešUtnju Ljubljani. je bodnega tržaškega ozemlja) Ta člen govori, da ne smejo razne države s političnimi in drugimi neekonomskimi u-krepi odvzemati promet tržaškemu pristanišču. Po tej tezi, ki je ne bi pričakovali od tako resnega združenja, naj bi bil najhujši konkurent Reka, ki naj bi skušala dokazati zlasti po londonskem sporazumu, da »Trst združen z matično domovino ne more živeti*. Poročilo samo v nadaljevanju priznava, da gre v bistvu za prirodno konkurenco reškega pristanišča, ki deluje v ugodnejših pogojih in uživa podporo svoje vlade, pa čeprav tudi v tem delu predsednik združenja vlači na dan nekatere že obrabljene fraze in netočne trditve. Vendar pa je prisiljen priznati, da se je Reka okrepila predvsem na osnovi naslednjih dejstev: 1. Ustva- rila je svojo lastno trgovinsko mornarico: 2. Pristaniški stroški so nižji, kot v Trstu; 3. Valutni sistem je ugodnejši; 4. Železniški stroški proti Reki so cenejši; 5. Okrepili in modernizirali so cestne zveze. Rezultat teh naporov je, da je skozd Reko šlo leto dni pred podpisom londonskega sporazuma okoli 30.000 ton tranzitnega prometa, lani pa nad milijon ton. CSR je pošiljala leta 1938 skozi Trst 93 odst. prometa in 7 odst. skozi Reko, medtem ko se je lani razmerje obrnilo in je šlo skozi Trst le še 13 odst; skozi Reko torej 87 odst. Za Madžarsko pa so ti odstotki znašali 48,1 odst. proti 51,9 odst. pred vojno in sedaj 18,1 odst. proti 81,9 odst. Prve statistike za letošnje leto so za tržaško pristanišče porazne, saj je pristanišče v januarju izgubilo v primerjavi z januarjem lanskega leta 116.900 ton, v februarju 52.962 ton in v marcu 133.857 ton. Trst je torej v prvih treh mesecih zabeležil kar 24,2 odst. prometa manj kot v istem lanskem razdobju. Vendar pa Trstu ne škodijo samo jugoslovanska pristanišča, temveč tudi severna pristanišča, ki s pomočjo diskriminacijskih tarif nemških železnic nudijo Avstriji bistvene ugodnosti in nizke cene za železniški prevoz, tako da znaša razmerje za kilometer-tono 1:2 do 1:5. To pomeni, da se ustvarja neprirodna gravitacijska meja in da se vpliv Hamburga in Bremena približuje južnejšim področjem, kot bi to bilo na osnovi stvarnih razdalj. Trst živi prvenstveno od tranzitnega prometa in lahko računamo, da bi moralo iti skozi tržaško pristanišče vsaj še 2 milijona ton prometa, ki bi jih tržaško pristanišče lahko pritegnilo, če ne bi bilo tako brezmočno v primerjavi s konkurenti. Združenje namreč računa, da je lani Reka pritegnila o-koli l milijon ton tranzitnega prometa CSR, Avstrije in Madžarske; Hamburg in Bremen sta pritegnila iz teh dežel o-koli 2,500.000 ton, Rotterdam, Antverpen, Donava-Crno morje pa nadaljnjih 1,500.000 ton, tiiiHiiiUiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiNiinmiiiiiiiMiinnHliiiliiilliillNHiiiiiiiiitiilMI Sam ne ve, zakaj je napadel žensko Skedenjski dogodek še ni razjasnjen Muggia je po surovem napadu odšel ilegalno v Umag, da bi o dogodku obvestil svoje starše Verjetno bo danes Erneste. njenega sina niso mogle raz-Muggia, ki je preteklo nedeljo | svetliti nedeljski dogodek z utežjo napadel in ranil Ma-1 Zenska je izjavila, da si ne rijo Freibergerjevo vd. Fried I zna pojasniti Muggiev nepri- Glede avtobusnih zvez komisija sprejela predlog za podaljšanje avtobusne proge Trstr—Umag do Novega grada ter se dogovorila, da se čim prej vzpostavi avtobusna proga Nova Gorica—Gorica—Trst ki je sicer že predvidena samem videmskem sporazumu Zastopniki jugoslovanskega in italijanskega avtobusnega pod jetja so se že dogovorili glede voznega reda. Ni pa bilo rešeno vprašanje avtobusnih prog Trst—Gorjansko—Komen in Trst—Škocjan—Vreme, ker italijanska delegacija teh prog iz tehničnih razlogov za sedaj ni mogla odobriti. Stalna mešana komisija je nadalje vskladila predpise o, nalezljivih bolezni s predpisi najnovejšega zdravstvenega pravilnika. Poleg tega so pred-»tavniki stalne mešane komi-aij« imeli med zasedanjem se- in njenega 16-letnega sina Gui-da iz, Ul. Roncheto v Skednju, premeščen iz prostorov letečega oddelka v koronejske zapore. Govori se, da bo obtožen povzročitev resnih telesnih poškodb, za kar zakon predvideva preventivni zapor, Ce bi pa ranjenca okrevala v teku 10 dni. tedaj bi bila potrebna tožba ranjenih oseb. Muggio so tudi včeraj zasliševali :n skušali dobiti od nje-ga potrebna pojasnila o krvavem dogodku. Toda točnega niso izvedeli še ničesar, ker si niti Muggia sam ne zna po jasniti, kaj ga je prijelo, da je dvignil utež proti Freiber-gerjevi, s katero je bil v prijateljskih odnošajih. Pravzaprav je bil Muggia eden izmed redkih če ne edini hišni prijatelj, kar dokazuje tudi dejstvo, da mu je Freiberger-je,ya ponudila v nedeljo zvečer, ko je prišel na obisk, nekaj kozarčkov žganja. Muggia se dejanja kesa, kar je jasno izpovedal karabinjerskem funkcionarjem in preiskoval nim organom kvesture, ki so ga zasliševali. Kaj ga čaka, pa mož tudi ve ker dobro pozna zakon. Bil je namreč karabi njer in kasneje pripadnik civilne policije, katero je zapustil 1956. leta, ko se je zaposlil v Tovarni strojev. Niti izjave Freibergerjeve in čaikovani napad. Freibergerje-va je natančno opisala, kako je prišlo do napada. Spominja se le. kako ji je sin priskočil na pomoč in nič več. Izvedelo se je tudi, pa čeprav so na policiji precej rezervirani, da je Muggia takoj po dogodku šel nezakonito preko meje v Umag, kjer stanujejo njegovi starši. Hotel jim je osebno povedati, kaj se je zgodilo. Ko s« je pomiril, se je V ponedeljek ponoči vroll preko bloka pri Škofijah kjer so ga karabinjerji že ča kali. Qd tistega trenutka dalje so mu stalpo postavljali vprašanja in hotefi od njega izvedeti za v**ol»e besnega in nepriča ktAmnega nabada. Točnega odgovora ni mogel dobiti ne karabinjerski poročnik Colao ne načelnik letečega oddelka kvesture dr. Ambrogi, Preiskava traja že nekaj dni. Sedaj je baje končana in akti bodo romali na tožilstvo, medtem ko bo moral Muggia v zapor. Koliko časa bo tu ostal, pa je odvisno od okrevanja Freibergerjeve in njenega sina. Skedenjski dogodek je naj bolj prizadel Muggiovo Jeno ki je bila že itak v skrbeh za svojega niti dve leti starega sinčka, ki se zdravi v bolnišn oi. Sedaj pa jo je zadela še ta nesreča, V zaključku poročilo poudarja, da obstajajo možnosti za učinkovito zaščito tržaškega pristanišča, vendar pa da to ne zavisi od posameznih kategorij, temveč od dejavnosti vlade. Nato poročilo navaja vrsto zahtev in v prvi vrsti potrebo po železniških sporazumih, valutnih sporazumih z vzhodnimi državami, znižanje stroškov v pristanišču itd. Tokratno poročilo na skup’-ščinl špediterjev se zlasti po tim« bistveno razlikuje prejšnjih (morda je v ozadju zamenjava predsednika?) in ga ne preveva tradicionalni ob-ektivni duh. Zlasti preseneča čisto politično pobarvan napad na Reko in to prav v razdobju, ko se občutno večajo pošiljke blaga skozi Trst za Jugoslavijo ali iz Jugoslavije v Italijo in prekomorje (cement, kovano železo za Afriko lesna galanterija za ZDA, likerji, alkohol, les itd., da omenimo samo nekatere pošiljke). S tem seveda nikakor nočemo zanikati ali zmanjševati pomena konkurence reškega pristanu šča, vendar pa gre pri tem za tipično gospodarska vprašanja. Ceremoiija pri Sv. Ivanu Položitev temeljne novega paviljona v umobolnici V paviljonu bo 70 postelj • Govor pokrajinskega predsednika prof. Gregorettija Včeraj opoldne je bila v sve-toivanski umobolnici ceremonija položitve temeljnega kamna paviljona za opazovanje in zdravljenje bolnih žensk. Med drugimi so se udeležili ceremonije tudi pokrajinski predsednik prof. Gregoretti, župan dT. Franzil in podprefekt Pa-sino. Po položitvi kamna je spregovoril predsednik Gregoretti in orisal položaj umobolnice julija 1956, ko je bilo treba kaj ukreniti zaradi prevelikega števila bolnikov, po drugi strani pa obnoviti tehniške in zdrastvene naprave. Prof. Gregoretti je rekel, da je bila u-mobolnica zgrajena že leta 1908 za okrog 400 do 500 oseb. Že po prvi svetovni vojni so morali zaradi pomanjkanja prostora začeti pošiljati slabo1 umne v druge pokrajine. Po zadnji vojni se je položaj še bolj poslabšal, ko so morali odstopiti en paviljon kroničnih bolnikov združenim bolnišnicam za bolnike tbc, medtem ko je bila umobolnica vedno bolj natrpana, čeprav so še nadalje pošiljali slaboumne v umobolnice v drugih pokrajinah. Sedaj je v umobolnici 1070 bolnikov, in sicer 487 moških in 583 žensk, čeprav so pred kratkim premestili v Lonigo pri Vicenzi nadaljnjih 30 bolnikov. Zaradi tega je nastalo vprašanie, kako poskrbeti za novih 600 mest. Pokrajinski odbor je sklenil, da bo najprei poskrbel za okrog 200 novih mest, za ostalih 400 pa kasneje. Zato bodo zgradili dva mala paviljona s šestdesetimi posteljami za slaboumne, ki bolehajo za tbc, in sicer 30 za ženske in 30 za moške, ter dva večja paviljona za opazovanje novih bolnikov in za biološko zdravljenje. V teh paviljonih bo 140 postelj, in sicer polovico za moške in polovico za ženske. Prof. Gregoretti je na koncu poudaril, da pomeni položitev temeljnega kamna prvega paviljona veliko zadoščenje za pokrajinsko upravo, ki je dolgo proučevala to vprašanje in tuhtala, kako naj bi ga rešila. Pripravljena pa sta tudi že načrta za nadaljnja dva paviljona. jutranjih urah pripetila med delom. Na srečo pa se je manj poškodoval kot bi se lahko, ko je padel z ogrodja. Hrvatin je bil zaposlen pri gradnji nove hiše na Greti. V višini drugega nadstropja je bilo postavljeno ogrodje. Nenadoma je Hrvatin nerodno stopil in še preden se je utegnil oprijeti, je zletel v globino ter padel na kup gradbenega materiala. Takoj po nezgodi so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi polomljenih reber, številnih odrgnin po čelu in desnem kolenu, predvsem pa zaradi šoka, sprejeti na I kirurškem oddelku. Praznična otvoritev Spacalovc razstave 23. »pri1*,1’5* Cetrietc, Tasx A. je Nerodno je padla V baru «Ragno d’Oro», kjer je zaposlena, je 23-letna Ade-lina Abatematteo, stanujoča na Vrdelci, včeraj v prvih popoldanskih urah nerodno padla in se potolkla po obrazu. Njen delodajalec jo je takoj z avtom spremil v bolnišnico, kjer jo je prepustil v oskrbo zdrav, nikov T. kirurškega oddelka. Ti so jo sprejeli na zdravljenje, ki bo verjetno trajalo ka- Posttila je že navada, da je otvoritev kak*: Spacalovt razstave v Trstu prazničen kulturni dogodek. Tudi včerij je bilo tako, ko se je takoj po 18. uri Občinska galerija ua-pclnila gostov-, med katerimi so bili ■slikarji, književniki, gledaliientki in še toliko drugih prijateljev slikarja in nje-gove umetnosti. V “začetku je bil v galeriji tudi jugoslovanski generalni konzul dr. Ziga Vodušek, pozneje pa'je prišel zastopnik župana. Poudariti pa je treba, da so bili med gosti v velikem številu pripadniki obeh narodnosti. To pot razstaftlja Spacal tri olja, tri pobarvane matrice ter 22 grafik v črno-belem ter v barvah. Prepričani smo, da bo razstava, ki bo odprta do 5. maja, privabila mnogo obiskovalcev (in tudi kaj kupcev!). RAZPIS Za‘”rAZSTAVO SLOVENSKEGA FOTOKLUBA V TRSTU Slovenski fotoklub prired, svojo prvo klubsko razstavo konec maja t. 1. po sledečem pravilniku: 1. Člani fotokluba lahko razstavijo povprečno po tri slike (lahko tudi manj. a nikakor ne več kot 6) Zaželeni vsi žanri, bodisi črno-bele ali barvne fotografije. 2. Priporočamo format 18x24 24x30 cm. dopuščena je tu-večja oblika, a nikakor ne manjša. 3. Slike bodo enotno prirt-ene (montirane) v klubski režiji. 4. Povečave je treba predložiti do 20. maja t. 1. 5. Razstavljajo načelno le člani fotokluba. Zato pozivamo ljubitelje, da pohite z vpisom v društvo. Med razstavo so predvidene razne večerne foto in kino-projekcijske prireditve. RADIO THST " BrU. 7.00 J utr2nihiž aod3 vse!>0-v^v Orkestra tatijanf' sostakd' avir ; K‘—£;£a ■frjKKJ tria Maksa r^riSeK;, 3(j ^ £ Ul Ji," cicibane^ znane operne ovi Od Stekleno srce, g,'oVeiv#* n F* i!j. pesmice; l2 b®r,la L tu, V priredb. -5 15 jisffi ? I 1« tal avir; 1** eiim/iV \ sv ni h riborski kw'T4i5 Tu»£,ci £4 ka SikOŠka,NaSi posHj6 00o *Ht S daja; 14.3° J!!avijajC"Jjrtf ji domačih več ^ OD VČERAJ 00 OANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. aprila t.l. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 13 oseb, bile pa so 4 poroke. POROČILI SO SE: kuhar Gio-vamni Gjraldi in gospodinja lote Rigo, pomorščak Tullio Gior-gi in gospodinja Maria Decarli, pleskar Guido Mattiochio In delavka Nevia Crosara, kovač Branko Sucic in gospodinja Vinka Nikolič. UMRLI SO: 89-letna Maria Pol. II vd. Maran, 82-letna Caterina Degrassi vd. Lugnani, 62-Ietn-i Silvio Cozzi, 71-letna Elisabetta Radjevic por. Boer, 65-Ietnl Francesco Cvietissa, 68-letni A rt uro Btllemo, 7'kletna C anS>l i na . ra- bi, 64-leCni . Giuseppe Vbdopia, 8l-letiM Ttresa Vi»njev*c vd. sos-slch, 74-letna Elida Fragiacomo, 72-letni Giulio Polesello, 71-letni ErsHlo Fragiacomo, 25-letni _E-ckaedo Pegan. NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu Davanzo, Ul. L. Bernlnt 4 Giusti, Furlanska cesta 7; Millo, Ul. Buonarottt 11; Mizzan, Beneški trg 2; Tamaro-Neri, Ul Dante 7; Harabaglia, Barkovlje, in Nicoli, Skedenj, imata vedno nočno službo. DAROVI IN PKINPKVKI Moj sin ne wjrana J,,! ijj: sest (P°rtnreUrod"8 %)« Umetne znan . nardov PfJ° . 33,10 Po' svetu j’ v «j* t ster vic)* Slovenske K? i-taia za _ ^0 .Vtil tj O* ,4.00 Oddaja t lS3» ^301 ^ ' ^ Ji S si S s iibi» Dane* '“pfefO5 tur; { ot®D; ._ U VERO' [Ofli Danes ob J' \ -rt rržaške^^V^ ggg .booo* cert Heitu™ ,>e > vodstvom^ ^ m Na spor~“vina- Beethovna, lana. C Excelsior i®-00 * to, F»br‘z ',G05P°?rlsse. »tli* Fenice 16-(K» « * R. Tajlor, G |1 Marconi y. Sai Masslm0 V. Šanson^' u pc.e£f°i*io. Novo cine -.rak* ^'' j, Brando. ,R;dol ^ o**; Je * Radio" 16-00 £). ^ Wayne, JFa v M EU ropa ker. \olta « K,N0.a.rna »NeV"' ker.............ie el». joiiyG^f. tra i*1 M. DNEVNIK — 3 — 23. aprila 1959 PRED VOLITVAMI ?or med demokristjani ji vo- IfcUn** d°P>snika) LT*°. aprila. — c. •ečlim' **,“4a- — Strah dP?a20m Kršč-un-4 iir.n Ske stranke na »Va°iltV.‘llhnil nmsko vla-yp»- da sta izdala 'tjAil bosta skušali Neije Krr0-krepiti ma7a' iS,n‘k' demo-®aiia K prihodnje-S t, ° sk°ro dva mi- ki Aagleži » 3 pod' 4 M.f Amerikanci, .n°viti samostoj- ’"Cn l- . * Wrr služila «ega 'esom nji- Političnega * p; 2naaaja. Zaradi NSU. v i d el i t0 ve. Si n Priznali Si- j^°n°mijo z zelo krajj!: ?a Pnrlanijo- luV r» bila pfava l«»tm * S0 n,|*° znale, ali bo- t Sian.,°tele dosodanie > S3?vlade na si- jjL ! Vsah možno- . .*i) Si 5* nudil deželni rf t olci jih 50 do lan- M ^ sestavljali t b'»stalim okristjani \ Im> sredinskimi >^rskaVOdUih iz Ri’ *• .r' Po 3e ie Sicili- J >> M»,ZaSlUgi milijard j. ‘J najdi. z°?>orno in po o Saj „u.Pet.rolejskih le- 'ahko dobila tak kot ga ima Si- ie pa s>- < S Pokrov Povprečjem •Pk e. it® države, in “Padnem delu o- 80 do sedaj j, '■o vj , oo seuaj 2 Ni - ' demokrist- ® 4 pQC1St° kamoraško yseh vaseh in H 1, Via« vaseh it Sli n.!!? *iudje, ki 4? Sei°Sebno oblast, ka- Hi drVQ,,^„_____ H državna sploh > Narti S° se v saml CH i, 1 stranki prišli tak-'. °asa iT*»t*ri T. do sporov, Si « „,n «ani te del ... 11 ‘e stran-i iv Peka -n’^^e duhovšči-I ip^ki t n°vesa v de-kvixJ. .s*° so zahteva- ilV!S^kd0stranke'Pri" ^’»t(ie?edrŽav'ne'm' me-1 češ da m denarja za njihovo sporov, ki jo (Unione siciliana cristiano socjale), ki je sestavila novo deželno vlado s pomočjo socialistov, komunistov, misinov ir: monarhistov ter nekaterih disindentov ostalih sredinskih strank. V vlado so sicer vstopili krščanski socialci, nekateri desničarji in dva neodvisna poslanca, ki sta bila izvoljena na levičarskih listah. Tak razvoj dogodkov seveda ni mogel biti pogodu kr ščansko demokratskim krogom v Rimu in na Siciliji sami, kjer se je v stranki izvršila prava revolucija. Duhovščina ni zavzela vsaj v začetku jasnega stališča, nekateri duhovniki so celo podprli Mi-lazža, medtem ko se škofje in palermski kardinal Ruf-fino niso izrekli, Milazzo in njegovi krščanski socialci ter predvsem neofaši-sti so izkoristili novo nastali položaj in pričeli uporabljati deželni denar za svojo politično propagando ter odprlj v vseh krajih otoka precej strankinih sedežev. Pri tem je treba omeniti, da imajo vse stranke na Siciliji precej članov in tudi precej redežev; le je treba še posebej omeniti, da so ti sedeži bolj shajališča v prostih urah kot pa kraji, kjer se člani politično udejstvujejo.. Tu imajo televizijske sprejemnike, biljardine, flipperje in podobno. Kot smo že zgoraj dejali, so imeli, in še imajo krščanski socialci precejšnje izglede na v olivni uspeh. To zlasti po zaslugi nekaterih svojih prvakov, ki imajo širok osebni u-gied in tudi ker se aktivno borijo za avtonomijo Sicilije od Rima, kar ima na otoku precejšnjo važnost. V vrste te stranke so v zadnjih tednih pristopili nekateri drugi vplivni demokrščanski prvaki, poslanci in župani, ir. vsi izgle-di so bili, da bo Milazzo dobil kakih dve sto tisoč glasov na prihodnjih volitvah (vseh volivcev je približno dva milijona in pol). V zadnjem tednu zasedanja deželnega parlamenta je nova večina sprejela celo vrsto zakonov, ki bi bili zelo koristni za sicilsko gospodarstvo, zlasti za gozdarstvo in kmetijstvo. Proti tem zakonom so glasovali samo demokristjani. Nekaj dni pozneje pa je iz Rima prišla vest, da je centralna vlada uničila te zakone, dili precejšen vihar. Sedaj se pričakuje še, kaj bo rekla nižja duhovščina in predvsem, kaj bodo rekli vsi tisti demokrščanski prvaki, ki so v zadnjem času pristopili k Milazzo-vemu gibanju. Volitve so nam-mreč zelo blizu in volivna torba bo brez dvoma zelo ostra. m. v. Sto let velikega Bena Letos maja bo minilo sto let, kar imajo na ivestmin-strski palači uro in sloviti zvon Big Ben. Ura je v zvoniku nad britanskim parlamentom, radio pa je ponesel Benov glas po vsem svetu. Veliki Ben je prvič zvonil po radiu za Novo leto 1923, njegov glas pa oddaja londonski radio po štirikrat dnevno. Ura na westmiinstrski palači odmeri čas vsakih petnajst minut, londonski radio pa prenaša glas Velikega Bena v vseh oddajah skupaj nad 70-krat dnevno. Ta ura se ustavi le redkokdaj, in sicer pozimi zaradi ledu, ki včasih zadrži nad štiri metre dolge kazalce. Med bombardiranjem skupščinskega poslopja leta 1941 so bile poškodovane spiralne vzmeti, tako da je ura nekaj časa stala, v zvezi s pripravami na bližnjo stoletnico pa so jo začeli obnavljati že lansko poletje. I — Ben, Jakec, zdej smo pej dobri. Zdej pej mi-slem, de se bom tudi jest kej pomagau. Bom kupu makeno za čistet prah, pole uno ža prat, dva para šulnou jen še kej. Bom vidu, kej mi še manka. — Pej kej si dobu na iotokalčo, de takti govoriš? \-. . — Ma kej neč ne znaš, neč ne bereš? Kej nisi vidu po celem mesti plakate, ke piše gor, de bomo zdej delali dvej veliki barki jen de bomo zastran tega zdej vsi dobro stali? Videš, de demokristjani vselih mislejo na nas jen nam čejo dobro. — Ježeš, jež.eš, Jakec, ma si ti nazaj.1 Kej misleš, de je vre vse pomagano ses tistmi dvemi barkami! Se j smo u Trsti zmiri delali barke, ma smo delali tudi drugo. Je blo u porti vaporjeu, de so mogli čakat na sredi murja, zatu ke jeh niso jemeli kam prvezat. Tiste dvej barki ne bojo rešle Trsta. Tisto je glih takti an in-' jecjon, za ne krepat. Zastran tisteh dveh bark glih taku ne bomo mogli ne živet ne um’rt, ku do zdej. Ma za tisto pej, ke so podražli tnbak, pej niso nardili plakatou. Jen pr cigaretah se pej prou vsakmi pozna vse zdej, zatu ke so podražli tudi Alfa jen Nacjonale. — Ja ma cigarete so porasli za- zvišat plače tistem od železence, od pošte jen ke so po ufičjeh. — Jen kej misleš, de bojo tudi uani zdej zastopli, tudi če jem zvišajo plače? Bojo mogli plačavat cigarete bol drago, zakacali jem bojo nove taše jen bojo glih tisti ku prej. Sej zmiri, kadar ke delouci prašajo več plače rečejo: «o, ja, mi vam damo, ma ke ni dnarja, moremo prej zvišat taše». Čudno se me zdi, de za tiste rampe za mišile pej niso neč rekli, de ni- majo dnara jen de morejo zatu zvišat taše. Jest be rad znou, kak u de zg ram. pe pej pridejo taku zlahka do dnarja. — Jest sm ti že reku, de si ti preveč strpen. Zatu ne boš nikoli neč jemu. Si glih tašen, ku uredniki pr Primorskem, ke tudi zmiri nekej špičejo. Uni dan se je aden nekej usajau zatu ke — prave uan — rta Radio A neč ne pojejo domači zbori. Kej se jem je treba intrigirat sez radjem! Sej so gor pametni ledje, ke znajo kaku je treba delat sez radjem. Sej so štedirani. — Bejži, bejži! Morbet so štedirani. Ma ne za radio, ma bol za kašne druge reči. Vidi, denmo reč, glih za muziko jema ta prvo jen ta zadno besedo aden, ke se za-stope na muziko jen petje ku... ne vem kaj. Jen prave: «Ti prodajaš, jest kepavam. Ce se me roba dopade jen če je zadosti ppceni, kupem; če ne neč.» — Ceš reč, da je vse...? — Zmiri! Sej ne rečem, de niso gor tudi ani, kese zastopejo jen tudi ke se jem muzika jen petje dopade. Ma uani morejo moučat. — Al pej govort latinsko, ku tisti naši veliki Slovenci na univerzi, ke so nardili tisto lišto sez latinskem jemenam Sal Adria jen ke so zdej na sejah začeli govort po latinsko, zatu, de jeh bojo vsi zastopli jen de se ne bo nobeden ofendirau. — Znaš, de se meni zdi, de ratavamo zmiri bol šempjasti! ! — Kepej! Tu je pogrutau tudi govemo. Zatu pej bojo pr svetmi Ivani za ta mataste nardili še ano hišo zatu ke je norcou zmiri več jen jeh nimajo kam dent. — Ben, vsaj za norce de skrbijo! VPRAŠANJE ODNOSOV V DRUŽINI NI TAKO ENOSTAVNO Vzgoja ni le materina stvar Ce na ulici srečamo zakonski par z majhnim otrokom, otroka po navadi nese mati. Ce se na ulici pojavi moški sam z malim otr<*kom v naročju, ga ljudje kar pogledajo, ker je to nekaj nevsakdanjega. Res je, da bi se pred kakim desetletjem oče ne u-pal sam z otrokom v naročju na ulico, dočim se danes tu pa tam kak oče vendarle «predrzne», toda teh je vendarle malo. In vendar bi to ne smelo biti nič nenavadnega. Nasprotno, razlikovanja rned očetom in materjo bi sploh ne smelo biti, vsaj glede tega ne. Po splošnem mnenju je očetova naloga le v tem, da opravi svoje delo v tovarni, v pisarni, ali kjerkoli in da prinese ženi plačo. Vse ostalo je njena stvar. Med o-stalo pa spada seveda tudi nega in vzgoja otrok. Posebno, kar se tiče vzgoje, je to izključno materina domena. Oče pride tu v poštev le kot »avtoritativni faktor«, ki s fizično kaznijo ali ostro besedo poseže v spor med otrokoma aii tedaj, ko otrok matere ne posluša. Dokler je otrok še majhen, prihaja mladi oče rad domov, da se za uro ali kaj več z njim poigra, nato se spet otroka «reši» in ga prepusti materi. Pozneje pa, ko otrok kolikor toliko odraste, se oče »ne utegne« z njim veliko ukvarjati, saj je za to »poklicana mati«. izlili °dmev- Vsi sa L ‘»lili A iHju ’ aa so te zade-značaja. .a,ta' lani v de-'a®ki, za časa VNv.ade’ je močno i N sidMii- kŠ»V ježe,nih poslan-.htokristjanske tla s*ki j*Sn‘^arski vodje tc^tlba ern°krac‘it> don C.Siciii: druKt. ki so V Janc‘> so tedaj . k ‘‘i e-, ,ak poslanca l’ ktt svojih pri-i Hat,«0. m*s'iU, da je Proti Fan-^ »»oj, Pa s° morali % umili, inmiii, H ....... kiparka Olga Jančič v Moderni galeriji v Ljubljani o. 'H'!« „ « 1*rn ... U°vora o Sijo0')* Jugoslovan- ® /An. S* kiparke Olge pripada posebni grupi mla• feretno s prirejanjem spojih ^oli*0 We P°0oste' 7n«tnikop. Ce-NSf V. Bitolju, .V ’ t/ moti, če IsC' l\ 1 7“ genera- -eon umetnikov, t it Ki/adu dokončala ii.Hi »^nih umetno- dih beograjskih likovnih u-metnikov, ki je znana pod imenom aProstor 8». Naziv te grupe izhaja iz njenih teženj povezovanja svoje umetniške uetvarjainosti s prirodo (obJi-kpvno, vsebinsko in tudi kon- razstav v parkih), s posebnim naglasom, da ima ta skupina osem pripadnikov. Olga Jančič je vsekakor zelo viden pripadnik te skupine, to tem bolj, ker njene težnje in smernice . prezentira na izredno 'L Ra 7 umetno-1 **(i.i pn° z njimi ■ 'Od.1L Š* *ut£Val<1 in *e Taz- T**'* mojstrski ),y Rosandiča. £»kj »dnjih učenk ve-\ po prirodi ■ 'Nin’ Č »bf„.n3ena * čuteč- , 3eTn do vsega. '•i*1 b°Boti ali greni ih )€ s atl grem S “o l ,Zredno uaglo !*■ S iti astnefla likovne-** i* r izr/j * sv°jo ori-t V W,-A0 svojstveno 't'* le *n° vz'Hujdl po- S«, tpjned umetniški-■ kje/^eč tudi vse- K L. KuUl 17* e- ,e j« poja-it 1je. ,tuariti>ami. O Hi * Rtnetniške u- \N JL1 b*l zares hi- ouit. Čeprav lhe‘,?'Hca i. 1946 še-iV^de^i1'*-vrag beo- k*iern“lq f. \ »te že 1, S «' " i1') lflt0b®b UlUs (Zdru- š W jo LniJe likovno ►PT* » . Od l. 1952 na šte- ■Ali, » z„, " umetniko« y.V'e"» že malone S ,.*« «0 bila za- Hh ,L med S Ateksand' it«- nji, ■VSu ^ l- NjV*1 r Tazstavah so- . iS^nske umetno- ‘ k, N« Vpršavi, o V^jti. ***lpw*i Taisto- *a -Pls« Jattč'i Olga Jančič; ZENSKI TORZO svojstven, zelo dognan in smel način. Osnovna likovna tema kiparke Olge Jančičeve je torzo, ki je kljub bogatim vsebinskim izrazom oblikovno vselej preprost. Čeprav srečujemo zdaj torzo moškega zdaj ženske, gre zmerom le za človeško figuro, ki pri tej umetnici prerašča ti osnovni instrument njene likovne misli, ki je hkrati povezana s samo naravo. Ta vez pa ni niti lik iz prirode niti sama prirodat temveč stvarnost, ki jo doživlja človek današnjih dni, človek ljubezni in človek svojega časa. Dr. Katarina Ambrožič, ki je na/pisala uvod bogatemu katalogu, zelo prepričljivo obeležuje Olgo Jančičevo kot tip spontanega umetnika, bolj čutnega kot cerebralnega, ki ustvarja neposredno pod temperaturo doživetja. V ravnovesju med racionalnim in e-motivnim z izrazito suprema-cijo emotivnega, spontanega, osebnega — je kiparki forma sredstvo, vsebina pa bistvo umetnosti. Dejstvo pa je, da na videz preproste forme vselej krijejo v sebi ogromno bogastvo vsebine, ki je često vendarle glavni ključ za razumevanje in razrešitev ostvar-jene likovne misli. Za likovni center, kakršen je Ljubljana, je razstava tako svojevrstne kiparke kot je Olga Jančičeva res prijetno doživetje. Želeti bi bilo, da te skulpture končno najdejo tudi svoje pravo mesto — prirodo ali, kaJcor pravi mlada umetnica, »svoboden prostoru sredi parkov in sprehajališč za katerega go bile ustvarjene 1 M M. palača je baje najbolj obiskovana zgradba v Naw Yorku. V povojnih letih se je gradnja nebotičnikov prenesla tudi v Evropo. V Milanu je naj-viŠji nebotičnik Evrope. Sicer ni lep, ima pa 32 nadstropij. V Parizu bodo letos začeli graditi 22-nadstropni' nebotičnik, ki bo nekaka krona celega kompleksa zelo visokih stavb. Pariški nebotičnik bo visok 65 metrov. Med nebotičniki prav gotovo še vedno nosi prvenstvo sloviti «Empire state building« v New Yorku. Zgradili so ga leta 1931 in ga z vso upraviče. nostjo smatrajo za gradbeni umotvor 20.. stoletja. «Empire state building« ima 102 nadstropji in je visok 319 metrov. Trenutno je to najvišja zgradba na svetu. Načrte za gradnjo tega kolosa so delali polna štiri leta,* gradnja sama pa je trajala komaj 386 dni. Pri gradnji je bilo zaposlenih le 350 delavcev, ki pa so imeli na razpolago vsa mogoča tehnična sredstva. Projektanti te drzne gradnje so računali, da e bo vrh nebotičnika v primeru močnega vetra zibal za 76 cm. Praksa pa je pokazala, da so se projektanti zmotili, kaiti do danes ni še nikoli zanihal več kot za 4 cm. Konstruktor te zgradbe je prav gotovo napravil odlično delo in ni ga arhitekta, ki bi mu tega ne priznaval. Nebotičnik je svojo preizkušnjo odlično prestal tudi tedaj, ko se je vanj zaletelo neko potniško letalo. Pri tej nesreči je zgubilo življenje 13 oseb, 25 jih je bilo ranjenih. Nebotičniku pa se ni zgodilo ničesar. Kot Izrazit primer uspešnega razvoja te smeri v arhitekturi nudi ves Rockefellerjev center v New Yorku. Gre za izredno majhen, rekli bi tesen prostor niti petih hektarov površine, na. katerem se dviga kar 14 nebotičnikov. Gradnja tega kompleksa se je začela lota 1931, končala pa leta 1940. Na tem tako majhnem prostoru niti 5 ha zazidanega prostora dela in živi sedaj 125 tisoč ljudi. Tako gostega naselja ni nikjer na svetu. Prednost tega centra je v tem, da je tu zbranih izredno mnogo upravnih ustanov. V dosedanji gradnji nebotič. nikov so uporabljali po navadi jeklo. Sedaj so šli v tem za korak naprej in vedno pogo- ve, tako da na tem nebotičniku odpirajo okna le tedaj, ko pomivajo šipe. Druga zanimiva zgradba bo zgradba družbe Sigram. Ta bo zanimiva zato, ker bo vsa obložena z bronastimi ploščami. Za bron pravijo, da je kovi- na bodočnosti. Vprašanje je le, kako bo z njegovo ceno, ker brona ni veliko. Samo sa obložitev te palače bodo porabili 145 ton brona. Kot tretji element, ki priha- (Nadaljevanje na 5. strani) 'ji mmmmm V tem starši veliko grešijo, predvsem sam oče, ki v takem primeru dokaj slabo dojema svojo vlogo roditelja in vzgojitelja. V vzgoji otroka mora oče enakovredno in v enaki meri sodelovati z materjo in to iž več razlogov. Na temelju proučevanja malih otrok in še posebej njihove psihologije je ugotovljeno, da so prva tri leta otrokovega življenja lahko usodna. V teh treh letih otrok ne sme biti »niti brez matere niti brez očeta«, in to tako glede neke, kot vzgoje. Na to osnovno, začetno vzgojo se nato niza poznejša temeljitejša vzgoja, kjer prav tako imata glavno besedo oba loditelja in oče, ki bi prihajal z dela domov in se nato umaknil v »svoje življenje« ter kvečjemu nad preveč živim otrokom le zarobantil, bo pri njem kmalu opravil. Med bolj pozorno materjo in o-trokom se bo ustvarila tesnejša povezava, med otrokom pa, Ki bo očeta videval bolj poredko in še takrat v nekakem čudnem odnosu do nekakšnega družinskega diktatorja, se bo uštvaril neviden, toda trden zid, ki ga ne bo zlahka moč porušiti, pa čeprav bo od časa do časa, ob priliki rojstnega dne ali pa ob kaki drugi svečanosti prinesel domov kako darilce. Stik med otrokom in očetom mora biti trajen, vsakodneven, nikoli avtoritativen, pač pa iskren in prijateljski. Posebno slednje je za zelo občutljivo psiho otroka iziedno važno. Ce se otrok čuti pred očetom v stalnem strahu, ker sliši od njega le o-sire besede in stalna karanja, se mu ne bo nikoli upal potožiti nad tem ali onim, pač pa bo Vse ikrival »ase in tožil le Piami. Ker pa pride med materjo in otrokom zaradi stalnega in celodnevnega sožitja do nujnih »sporov«, teh ne ho mogel razčistiti pred nikomer. Druga napaka, ki je na dnevnem redu v vseh družinah, je sledeča: vsa dela se pri nas še vedno delijo na »moška« in «ženska» dela. O-četu se zdi omalovažujoče, da bi se lotil kakega dela, ki je »žensko«. Otrok to opaža. Eno. staven primer; mož je navadil ženo, da mu »talno čisti čevlje. in to ne le njemu, pač pa tudi otrokom. Oče, ki bo tako ravnal, avoje vzgojne vloge prav gotovo ni pravilno doumel. Nasprotno. Ko oče vidi, da ima žena kot gospodinja in mati veliko dela, mu ne bo krona padla z glave, če bo očistil svoje, pa tudi ženine čevlje in, če so otroci še majhni, tudi njihove. Povsem razumljivo pa je, da se bo oprijel dela, ki ga po navadi o-pravlja mati pri učenju otrok. Vtem, ko žena vedno brblja po stanovanju, kajti gospodinjskemu delu ni nikoli konca bo sedel on k otroku, ki se uči, in mu pomagal pri učenju, ne pa tako, kot se dogaja po navadi, da mož izgine za uro ali dve v bližnjo točilnico, ali pa se zabije v svoj časopis, vtem ko mora mati pripravljati večerjo in opravljati najrazličnejša gospodinjska dela in spotoma bolj raztreseno kot zbrano odgovarjati na otrokova vprašanja, mu tu ali tam pomagati in za-isdi raztresenosti pogosto celo zgrešeno svetovati. Morda bo kdo rekel, da za to nima časa, niti potrpljenja. Ce ni časa, si ga je treba najti, če ni potrpljenja, si ga je treta ustvariti. Zakaj? Otroci vi- Posebno vidijo v svojem oč^ tu vzor dečki, ki jih posnemajo in jih bodo posnemali tudi v njihovih napakah. Zato ra biti vsaka poteza, vsak odnos v družini pravilen, otr^ ku razumljiv, preprost ta iskren, kajti sicer bomo pri svojih otrocih ustvarili tista, cesar včasih sami pri vsej dobri volji ne moremo razumeti, ker smo to tako rekoč podzavestno podedovali od svojih staršev in kar nas danes moti. Med generacijo in generacijo je bilo vedno trenje, kajti vsaka nova generacija gleda na prejšnjo nekoliko zviška, ker da je zastarela in starokopitna. Toda od vsake gene-iacije ostane slednji generaciji nekaj pozitivnega, na o-snovi česar se človeštvo plemeniti. Ce bo staršem in v tem primeru predvsem očetu uspelo otresti se nekaterih starinskih predsodkov, bo v družini zavladalo tisto soglasje, ki bo pozneje veliko olajšalo vzgojo otrok, ko bo treba z r.jimi ravnati že kot z več ali manj zrelimi ljudmi, tedaj, ko bo vzgoja terjala od staršev veliko več, ker bo imela za objekt, veliko bolj zahtevne ctroke. Ce pa zanemarimo o-troka v najzgodnji dobi, nam bodo ta leta pozneje primanjkovala, ker bomo poznejšo vzgojo morali graditi na temeljih, ki ne bodo držali, ker smo jih slabo postavili. Kratki nasveti Ce ne porabimo vse jedi if konzerve, je nikakor ne smemo pustiti v konzervni škatli, pač pa jo pretrejimo ali pre-lijmo v porcelanasto posodo. Priporočljivo pa je, konservi-rano jed porabiti takoj. 0*0 Najlonskega perila je vedno več in prav tako je vedno več raznih tkanin iz sintetičnih vlaken. Nič čudnega, saj je tako perilo zelo pripravno. Ima pa eno napako. Bele tkanine iz sintetičnih vlaken izgube svojo prvotno belino in postanejo nekako sivkaste. Da nam se to ne zgodi, si zapomnimo sledeče: Najlonsko belo perilo ali belo perilo ix drugih sintetičnih vlaken operemo, čim smo ga imeli enkrat na sebi. Nadalje to perilo peremo v topli in ne mrzli vodi, kot delamo po navadi. Nadalje moramo paziti, da peremo belo perilo vedno posebej in nikoli z drugim količkaj barvasti in pe- rilom, kajti tkanine iz sintetičnih vlaken se takoj navza-mejo tuje barve. Da bo pranje takšnega perila zares učinkovito, odgrnemo najbolj umazane dele belega perila iz sintetičnih vlaken še pred na makanjem s kakim detergentom'. Ko začenja belo perilo i;. sintetičnih vlaken izgubljati svojo prvotno telino, jo zs deset minut pred pranjem držimo v vodi, v katero smo dale nekoliko več detergenta kot po navadi. HOROSKOP .ZA DANES. Anita Ekberg in Marcello Mastroianni nastopata v novem Fellinijem filmu «La dolce vita», ki ga sedaj snemajo v Ri- I dijo v svojih starših vzore, ki mu. Tu ju vidimo v sloviti rimski Fontani di Trevi | jih skušajo v vsem posnemati. Minimum Poklic modne risarke Ce bi danes vprašali mlada ^ višine in biti mora prav su-iklic, sa) jim nudi lepo in pri- ' ha in ne samo vitka. Visoka jetno bodočnost. Pri meni se dekleta so torej danes zažele- je izučilo že precej deklet, ki na za manekenke in če so le | pa so izhajale po večini ;z dekleta, kakšen poklic bi si najraje izbrala, bi prav gotovo dobili v številnih primerih odgovor, da bi si želele postati filmske igralke, ali pa vsaj manekenke. In zakaj prav ta dva poklica, boste vprašali. Zato, ker bi z njima dosegle lahko slavo, bogastvo in vidno mesto v družbenem življenju. No, v mnogih primerih to tudi drži. Ce je dekle obdarjeno, razen z lepo zunajostjo še z inteligenco in igralskimi sposobnostmi, potem res lahko postane filmska igralka, ki jo bomo vsi občudovali in ji na skrivaj tudi zavidali. Lepa zunanjost pomaga mlademu dekletu tudi, da se uve- ljavi kot dobra in cenjena šteje se omenjajo tri nove manekenka. In tudi takih ma- »gradbene surovine« — bron, aluminij in steklo. To je velika novost, posebno za bron. Toda tudi aluminij pi v gradnji doslej veliko povedal. Amefiška aluminijska cuužba je pred kratkim dokončala v Pittsburgu svoj sedež, ki ima 30 nadstropij. Vsa palača je zgrajena iz aluminija, ki je v tem primeru odlično opravil izpit. Nebotičnik iz a-luminija je namreč dvakrat lažji od enake zgradbe, kjer bi namesto aluminija uporabljali jeklo. Pročelje zgradbe so sestavili v rekordnem času 'dveh. tednov. Zunanja stekla so takšna, da'vpijajo toploto in zmanjšujejo svetlobni blesk. Zračenje vse zgradbe je avtomatično preko posebne napra- nekenk ni malo. Poklic manekenke se je danes tako razširil, da ima že vsaka, količkaj cenjena modna h,ša svoje manekenke, ki so lahko stalne, lahko si jih pa razne modne hiše tudi izposojajo. Nič ne rečemo — lep poklic, ki je marsikateremu dekletu odprl pot v lepšo in boljšo bodočnost. Toda tudi ta poklic je povezan s svojimi težavami in nevšečnostmi. Zam'-slite si samo, kako je moda muhava in kako spreminja svoj videz. Se pred leti so bile najbolj cenjene in upoštevane ženske srednje postave, ki so morale biti sicer vitke, a ne suhe. Pa si poglejte današnji ideal ženske — postava mora presegati 1,70 m količkaj lepa, aii vsaj interesantna, lahko dobijo službo. Toda kdo nam lahko zagotovi, da se okus mode že v kratkem ne bo zopet spremenil? Kdo Jahko z gotovostjo trdi, da ne bodo prišle več v modo ženske srednjih postav, samo vitke m n« več suhe? Zakaj se torej naša dekleta ne bi odločila za poklice, ki bi jim danes, ko postaja vprašanje mode vedno važnejše, nudili možnosti, da se dobro uveljavijo ter da si zagotovijo lepo in prijetno bodočnost? Ne mis.imo tukaj na poklic šivilje, ki ni lahek in ki terja od dekleta doati potrpljenja in požrtvovalnosti, temveč mi. slimo pri tem na poklic modne risarke. V Italiji so že posebne šole in tečaji, ki usposabljajo dekleta za ta poklic, ki je danes še neizkoriščen. Direktor takšne šole v Milanu je izjavil, da se lahko dekleta v njegovi šoli izučijo ne samo za modne risarke, ki so danes zelo iskane, temveč tudi za kostumografke. Dve njegovi učenki sta takoj po končani šoli dobili zaposlitev v New Yorku, prejel pa je medtem tudi z drugih delov sveta ponudbe, naj bi poslal nove modne risarke in kostu-mogiafke. «Ne morem razumeti, da se dekleta niso do sedaj še bolj ogrela za ta po- družin, ki so se z modo na kakšen koli način že ukvarjale; želel pa bi, da postane ta poklic popularen tudi med drugimi sloji deklet, saj gre za poklic, ki ni vezan niti na zunanjost, niti na starostno dobo, temveč zahteva od ae-kleta le smisel za risanje, lasten okus in pa seve la dobro voljo«. Kakor vidite terja novi doba tudi nove poklice. Dekleta, .zkoristite ugodno priložnost! Ce imate lastnosti, ki smo jih zgoraj omenili, potem se ie odločite za tak poklic, ki vam sicer ne bo prinesel velik« slave, a vam bo v nadomestilo za to zagotovil bolj brezskrbno bodočnost. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Sedaj je čas, da se odločite v zadevi, ki jo že dolgo odlašate. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne posvečajte prevelike pozornosti osebi, ki skuša prb dobiti vašo simpatijo. DVOJČKA (od 21. 5. do 32. 6.) Ce ne boste pazili, utegne gmotno vprašanje zanetiti razdor med vami in vašimi koiegi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Brzdajte svojo domišljijo, ki skuša napihniti tudi najmanjšo oviro. LEV (od 23. 7. do 22. «.) Dobili boste mnogo ugočtajj vesti toda prepričajte se prej o njihovi točnosti. DEVICA (od 23. 8. do 28. 9.) Ne bodite preveč zaupljivi, ker se utegnete kasneje TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne verjemite pesimistom in zaupajte v svojo srečno zvezdo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Spremenite sklegi, hi ste ga sprejeli v naglici m nepremišljenosti. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Skušajte se ogniti prepiru, ker je bolje, da pustite v nemar neko sporno vprašanje. KOZOROG (od 21. 12. d« 20. 1.) Nesebična podpora zvestega prijatelja vam bo ▼ pomoč pri rešitvi nekega kočljivega vprašanja. VODNAR (od 21. 1. do 1«. 2.) Z večjo strpnostjo boste kos napadalnosti nekega sorodnika. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Srečno naključje bo olajšalo spravo. Večer boste prebil: V prijetni družbi. Brez besed 0 s****, M:?/!-.. V, .............. v L PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 23. april* N® Gorliko-beneibi dnevnik Seja Soriškega občinskega sveta Izvolili so gradbeno komisijo ki jo sestavlja pet članov Razgovor Cedadcev z ministrom Colombom Zahtevajo raztegnitev na Čedad zakona o pasivnih področjih Stališče občinskega sveta do gradiškega namakalnega konzorcija č Vtčerajišnja seja goriškega občinskega sveta se je začela skoraj s polurno zaimiudo, ker j« manjkalo precej svetovalcev. Po otvoiritvi je takoj prišla na vrsto interpelacija Bat-tella in Pizzula o stanju kr-minsko-gradiškega namakalnega konzorcija. Svetovalca sta v interpelaciji zahtevala finansiranje nadaljnjih del in odpravo komisarskega režima. Odvetnik Eedroni je rekel, da člani konzorcija plačujejo prispevke, medtem ko je namakalni- kanal še Vedno suh. Nasprotoval je odpravi komisarskega režima. Tudi liberalec Attems je izrazil željo, da bi se dela čimprej končala, vendar ni nasprotoval sedanjemu režimu. Za krščansko demokracijo je dr. Calderimi poudaril, da stranka načelno ne nasprotuje razpisu volitev, mnenja pa je, da bi jih za sedaj ne izvedli, toliko bolj Je naglasil potrebo, da se dela čimprej zaključijo. V tem smislu je predlagal tudi resolucijo. Sy4toval.ee Battello ni ho- tel umakniti svoje interpelacije in je zahteval, naj se razdeli na dva dela: prvi del bi se nanašal na finansiranje, drugi pa na odpravo komisarskega rež.ma, Medtem ko bi prvi del lahko podprli vsi svetovalci, bi za drugega glasovali samo tisti, ‘ki so za demokratično upravo. Zupan je dal interpelacijo na glasovanje: zanjo sta glasovala samo svetovalca Battello in Pizzul. Resolucijo dr. Calderinija so podprli vsi svetovalci razen dveh, ki sta se vzdržala. Ostale točke dnevnega reda so se nanašale na upravna vprašanja. Svetovalci so odobrili nakup novega avtomobila za pobiranje smeti, ki bo stal nekaj nad 8 milijonov lir, v Ulici Carso bodo kupili od Danila Marušiča 73 kv.m zemlje po 1.000 lir za gradnjo o-pornega zidu za teren, ki. se' je udrl .nekaj zemlje bodo kupili tudi pri grajskem vhodu. Nato so izvolili gradbeno komisijo, v kateri so trije inženirji: Fabiani, Schiozzi in del Neri, arhitekt Malni, geome- V nedeljo 26 aprila ob 16.30 bo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 1 v Gorici KONCERT PEVSKEGA ZBORA iz Doberdoba pod taktirko pevovodje Albina Verginelle. Zbor prosvet. društva Jezero se bo tokrat prvič predstavil goriškemu občinstvu z bogatim sporedom narodnih in umetnih pesmi Cene; sedeži 200 lir, stojišča 150 lir, dijaško stojišče 100 lir — Prodaia vstopnic na sedežu Zveze slovenskih prosvet. društev. Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš ter Bressan in zidarski mojster Faganel. Pri Rdeči hiši so nakupili večje zemljišče, ki ga bodo odstopili državi, da bo na podlagi zakona 640 (zakon Romita), zgradila hiše za tiste, ki prebivajo v barakah. Odbornik za javna dela dr. Teren zlo pa je napovedal, da bodo na eni izmed prihodnjih sej začeli obravnavati urbanistični načrt. «»-------- Proslave 25. aprila Za državni praznik 25. a-pril organizirajo ANPI, API, FIAP in ANPPIA na glavnem trgu v Tržiču zborovanje, na katerem bo poslanec Vittorio Bardini govoril o pomenu 25. aprila. Proslave 25. aprila bodo tudi po okoliških občinah. V Doberdobu bodo na proslavi, ki bo dopoldne, položili venec k spominski plošči padlih, v Škocjanu bodo odkrili spomenik 17 padlim partizanom; ob tej priliKi bo go-vcril Fuivio Bergomas, v Gorici pa bodo položili venec na grobove padlih partizanov na glavnem pokopališču. Izlet SPD na Repentabor Olajšave bi imeli obrtniki in mali industrija z manj kot 100 delavci V nedeljo popoldne je organiziralo SPD iz Gorice izlet na Repentabor pri Dutovljah, Izletniki so se z vlakom odpeljali v Kreplje ter jo od tara peš mahnili po gmajnah in dolinah na Repentabor. Med potjo so nabirali narcize, ki so prav sedaj v cvetju. Čeprav ni bilo sonca, je bilo vreme zelo prijetno in so u-deleženci prinesli z izleta zelo lep vtis. ■niMiniiiiiiiiiiiiiiiiunHiniHniiiniuiMlinuiuiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiniiHiiHHiiniHiuinniiiiHHiiiiiiiiiimuHllHiuununuiHHnnun Pismo iz Nove Gorice Za napredek kmetijstva investirajo do 1961 nad dve milijardi dinarjev Vlaganje lako velikih sredstev je mogoče, če kmetijske zadruge uvajajo proizvodno sodelovanje Odkar so kmetijske zadruge lani izločile trgovsko, obrtno in gostinsko dejavnost, s čimer so se v preteklosti pretežno ukvarjale, in odkar se je po več manjših zadrug združilo v eno močnejšo gospodarsko enoto, je njihova dejavnost vse bolj usmerjena na organizacijo sodobne za- tiranju, s strokovnimi nasveti, in kjer je mcgoče, z organizacijo sodobne obdelave s stroji. Da so kmetovalci ubrali tisto pot, ki vod: k hitrejšemu napredku — porastu in pocenitvi proizvodnje — kar je e-dini izhod za obstoj v močnejši konkurenci, najbolj zgovorno kaže dejstvo, da je pogod- češenj približno to količino, še vse premalo. Da bi imele vse zadruge zagotovljeno prodajo glavnih količin pridelkov že pred nastopom sezone za posamezne pridelke bodo morala pohiteti s sklepanjem pogodb. J. J. Ko so v Uradnem listu objavili zakon, s katerim so priznali naše kraje za pasivna področja in priznali občinam z manj kot 10.000 prebivalci razne olajšave (obrtnikom in malim industrijskim podjetjem so za dobo desetih let črtali nekatere davke), so tudi predstavniki čedadske občine pričeli zahtevati, da se mestu, dasiravno ima nekaj nad 11.000 prebivalcev, priznajo pravice, ki so za občine pod deset tisoč prebivalci na pasivnem področju. Svoje zahteve utemeljujejo s celo vrsto dokazov. Po drugi svetovni vojni je čedadska trgovina izgubila okoli 40 odstotkov odjemalcev iz zgornje in srednje Soške doline. Z. obnovitvijo obmejnega prometa se škoda naglo popravlja, vendar ne bo nikoli odpravljena, ker se medtem pojavljajo druge težave. Neka-*era industrijska podjetja so ukinila proizvodnjo, obratuje pa samo cementarna v Čedadu. Drugih industrijskih objektov ni, pa tudi obrtništvo se ne razvija. Kmetijstvo na področju občine je nerazvito, mehanizacija se še ni uveljavila, pa se najbrž tudi ne bo. Ker ni dovolj delovnih" mest za domačine, si iščejo zaposlitve predvsem v inozemstvu. Občinske finajice so zelo šibke. Občinska uprava je u-vedla celo vrsto dodatnih davkov, da bi lahko krila primanjkljaj. Za podporno ustanovo, za reveže, bolniške o-skrbe in druge socialne dajatve' potroši letno okoli 26 milijonov lir. Krajevno gospodarstvo bi se pričelo bolje razvijati, če bi »e tudi na čedadsko občino raztegnil zakon od 9. julija 1957 o pasivnem področju, ker bi prav gotovo marsikateri o-brtnik odprl svojo delavnico, če bi mu država priskočila na pomoč z davčnimi olajšavami. Zelo velike važnosti je zakon za beneške občine, kjer ne bodo plačali davka na dohodek obrtniki in mali indu-strijci z manj kot 100 delavci za dobo desetih let. Predstavnici čedadske občine so vse to razložili ministru za trgovino Colombu, ki je bil te dni v Vidmu, da bi se sefznanil z vprašanji naših krajev. družne proizvodnje v kmetij-1 beno proizvodno sodelovanje sjvu in na organizacijo odku- j že zajelo skoraj pri vseh kul-pa kmet jskih pridelkov. turah večje površine, kakor so Te nakge so biie pred za-1 bile predvidene z letošnjim driTge,zasj.anj,ene že s pianom 1 orientacijskim načrtom. Iz gps^dajssega razvoja v okra- j kmetijskih zadrug pa še naju za razdobje 1957-19C1, ki predvideva ppyeča«je krnetij-sjce~proizvodiije za 51,5 odstotkov, kar ustreza letnemu po- Blagovna izmenjava v marcu 39 uvoznih 42 izvoznih dovoljenj sporočil, da so v ponedeljek na dražbi zaupali podjetju I-gino Grion iz Gorice beljenje notranjosti gluhonemnice, podjetje je vzklicno ceno 1,3 milijona lir znižalo za 21,78 odst. Požar povzročil 50.000 lir škode * m m n p L ,$t m $* u tim PISMA uIedISoj (] uofil Dovolite mi nekaj besed v I V tej /vez!Sy%kega zvezi z železniškimi zaporni- z domacm« ^ pritok cami pri Brisčikih in na Op- Vst po t čakanj® Prf cinah. paradi PredfX^K zadnjem tedna sem mo- zapornicam na z .ce cllah I ntirt sni SO 4Ue ...i Včeraj oib 8. uri so gasiloi odšli v Ul. Casale, kjer so se vnele saje v dimniku poslopja Avgusta Hledeta. V eni uri so uspeli pogasiti požar. Na podstrešju so zgoreli 4 kv.m poda in en tram. Škodo cenijo na okoli 50.000 lir. Urnik trgovin 24., 25. in 26. aprila Seja pokrajinskega odbora Marljivi uslužbenci za nagrado na milanski velesejem Zveza goriških trgovcev sporoča, da bodo trgovine ob priliki dveh praznikov odprte po sledečem urniku; v petek 24. aprila se zaprejo ob poljubni uri, mesnice se odprejo ob 16. uri; sobota 25. aprila (državni praznik); pekarne in mlekarne bodo odprte, dokler ne prodajo vsega blaga, cvetličarne bodo odprte do 13. ure, vse o-stale trgovine (vštevši mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo) bodo zaprte: v nedeljo 26. aprila bodo mesnice odprte do U. ure, pekarne in mlekarne do 12,30, cvetličarne do 13. ure. Vse o-stale trgovine (tudi trgovine s sadjem in zelenjavo) bodo zaprte ves dan. — »»■—— V kratkem bodo v Tržaškem arzenalu svečano otvorili novi suhi dok, ki bo lahko sprejel ladje večje tonaže. Dok je postal nujno potreben, saj se tonaža ladij po vsem svetu stalno veča in dosedanji ni več zadoščal tako, da so morali obsežnejša popravila na ladijskih trupih opravljati v Benetkah. mn ................................................................. munimimm..........i.....i....iiiuiiiii.miimiiiiiiiii........ ral večkrat po opravkih Veliki Repen, v Briščike in druge tamkajšnje vasi. Ne vem, če se to vsakomur dogaja, toda meni se je zgodilo, da sem zgubil pri dvakratnem prečkanju železniške proge skoraj 40 minut časa. Najprej na Opčinah, ko sem čaka! pred zapornico na po ti, ki vodi v Veliki Repen; potem pri zapornici ob električni centrali in končno še pri Brišči-kih. Razumem, da je treba podvzeti vse varnostne ukrepe, da ne pride do nesreče na železniškem prelazu. Toda kar je preveč, je preveč! Meni se je mudilo, a spet ne tako. da ne bi mogel počakati. A kaj bi bilo, ko bi moral pred zapornicami čakati na primer rešilni avto, ki bi moral bol nika nujno odpeljati v bolnišnico? Razstava goveje živine v Da bi se čimbolj uveljavila domača vzreja goveje živine, so v okviru pobud, ki jih i-ma v načrtu Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v teku priprave za II. razstavo goveje živine sivo-rjave pasme, ki bo 17. maja t. 1. v Dolini (na cesti pred občinsko hišo). Razstava ima namen prikazati razvoj in izboljšanja, ki so bila dosežena po zadnji vojni v tukajšnji živinoreji. Izboljšanja ki so bila neposredno povezana s precejšnjimi denarnimi stroški rejcev. Prav našim rejcem gre glavna zasluga za dosego povcij-nih uspehov v živinoreji, ni panogi našega kmetijskega gospodarstva. Razstavljeni!) bo približna 230 glav iz 130 hlevov sledečih vasi: Ricmanje, Boršt, Znbre-žec, Boljunec, Krogle, Dolina, Mačkovlje, Prebeneg1, 'Dog in Domjo, ki spadajo pod dolinsko občino. Iz koprskega okraja Proslave 40. obletnice KPJ Sestanek zaradi krize v ladjedelnici Na zadnji seji pokrajinskega odbora, ki ji je predsedo- večanji. za 8,25 odstotkov. Predvideni porast temelji na povečanem prilivu reprodukcijskih sredstev in investiciji v kmetijstvo ter no organizacij/. proizvodnega sodelovanja. Predvideno je, da bo do leta 1961 vloženo za napredek kmetijstva v okraju 2.049 milijonov dinarjev. Porabili pa naj bi tudi letno 11.000 tem umetnih gnojil — 414 kg na ha obdelčvalne zemlje — kgr je. v primerjavi s stanjem pred 2 letoma, ko smo porabili 158 kg, precejšen porast. Da bi d-segli resnično smo-trtto vlaganje tako velikih sredstev kot so že in bodo na i .polago za napredek kmetijstva, je bilo nujno usposobiti kmetijske zadruge da bodo sposobne vsako leto bolj uvajati proizvodno sodelovanje. Ntf tej osnov, so se kmetijske zadruge letiš prvič resneje zšvzeie za neposredno organizacijo proizvodnje na osnovi pogodbenega sodelovanja s kmetovalci, ki naj v prvi vrsti privede do povečanja hektarskih donosov, »poredno s tčtn pa tudi do spreminjanja pro.izyodnih ih ostaiih odnosov na vasi. Sprejeti so bili tudi ukrepi za boljšo ureditev trga s kmetijskim, pridelki, kar naj bi omogočilo tudi predhodno sklepanje dobavnih pogodb med zadrugo kot predstavnikom proizvajalčevi na epi in trgovskimi podjetji v potrošnih središčih, na drugi strani. Kako so naši kmetovalci sprejeli ti dve novosti? Kakor ob vsaki novotafiji, je bilo tudi sedaj v začetku nekaj nezaupanja in konservatm-zma, spričo koristi, ki jih od proizvodnega sodelovanja ima kmetovalec pa so se kaj kmalu razblinila v nič vsa natolcevanja tistih / posameznikov, ki naj bi s parolami o novi obliki podržavljenja zemlje, o «skupt>th kotlih* in s podobnimi-’lažmi odvrnili poštene kmet* id sodelovanja i zadrugo zf cfnsego večjih hektarskih donosov, ob pomoč:, ki jim jo nudi zadruga z nabavo gnojil po nižji ceni in njih kredi- "■ ; •. ■ • ■ ••stojnem mestu v Gorici iz- prej prihajajo vsak dan prav , .. ... K dah 39 uvoznih dovoljenj za razveseljiva poročila o uspe- .... ,. ,, 1, , , f 18 milijonov lir blaga ter 42 snem sklepanju pogodb ki Jih i;voznih dovoljenj za 52 mi. hodij^večinoma ^ podpisovat lijonov ,ir b,aga ^ okvjru ma. lega obmejnega prometa. U- V* mesecu marcu so na prt- val odv. Culot, so govorili predvsem o skrbi pokrajine za umobolne in nezakonske otroke. Odbornik Fabrizio je poročal o stikih za nakup kmetje sami v zadruge. Proizvodno sodelovanje v travništvu, kjer so največje možnosti za hiter in skokovit napredek proizvodnje, ob uporabi predpisanih agrotehničnih pripomočkov, ki naj bi za letos predviden i obsegalo 1000 hektarov, je sklenjenih pogodb za nekaj desetin hektarov več. Načrt proizvodnega sodelovanja v gojenju koruze na površini 150-hektarov je za več kot dvainpolkrat presežen, pogodbeno sodelovanje v proizvodnji krompirja pa je 50 odstotkov nad planom. Prekoračen je tudi načrt pitanja prašičev, medtem ko se počasneje od predvidenega uvaja proizvodno sodelovanje v vinogradništvu in sklepanje pogodb za p.tanje goveje in plemenske živine. Eden izmed glavnih vzrokov za to, da sklepanje pog-db v vinogradništvu ne gre od rok je nedvomno v tem, da večina vinogradnikov še ni doumela pomena porabe umetnih gnojil v vinogradništvu in jih zaradi tega ne uporablja, a proizvodno sodelovanje temelji prav na oskrbovanju kooperantov z gnojili in njihovo uporabo za namene, za katere so bila dana. Na Tolminskem pa so začeli razvijati tudi pogodbeno sodelovanje v proizvodnji mleka. Tako, naj bi mlekarne letos zajele 5 milijonov litrov te bele tekočine. Večjo proizvodnjo mleka naj bi dosegli z izboljšanjem in gnojenjem pašnikov in travnikov ter z večjo uporabo močnih krmil. Zato že u-porabljajo 60 odst. močnih krmil in le 40 odst. otrobov. Da bi kar najbolj vskladili proizvodnjo in potrošnjo kmetijskih pridelkov in da bi zadruge zagotovile prodajo pridelkov svojih članov so začele pred dvema mesecema sklepati s pfeskrbovalniml podjetji v večjih potrošnih središčih pogodbe za prodajo svojih pridelkov. Sklenili so pogodbo za prodajo nad 3.500 ton sadja In vrtnin, kar pa je, če vemo, da znaša samo letni pridelek vozili smo razne vrste živil. nekaterih mizarskih strojev za gluhonemnico, ki bodo stali 1.770.000 lir. Pokrajina na les, cement itd., izvozili pa i merava pričeti v gluhonem- nadomestne dele za prevozna i-ici s tečajem za strokovno sredstva in fototehnični ma- ' usposobljenost. Nato so odo- Včeraj ob 18. uri je bila na županstvu v Tržiču seja občinskih predstavnikov Tržiča, Gorice, Gradeža, Gradiške :n Zagraja, kateri je prisostvoval tudi predsednik trgovinske zbornice, zaradi krize, ki vlada v ladjedelnici Sestanek je bil sklican z namenom, da priskrbijo ladjedelnici naročila, s katerimi bi zaposlili suspendirane delavce. Italijanska komunistična partija je objavila v Tržiču lepak, v katerem zahteva vrsto pojasnil v zvezi z naročili za gradnjo 2 transatlantikov po 35.000 ton. Ladji naj bi v štirih letih zgradili za FIN MARE, stali pa bi 150 milijard lir. v letaku se stranka sprašuje, če nimajo morda namena gradili ladji v štirih letih. Za oddelek OMFA ni nobenih naročil, medtem ko so za podobne delavnice v Pistoii dobili naročila za l,7 milijona delovnih ur. Stranka se čudi, zakaj ne popravljajo železniških vagonov v oddelku, ko pa je vendar znano, da so se popravila od leta 1953 do danes povečala od 100 na 205 odst. lerial. «»----- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 15.2 stopinje ob 15.10, najnižja 5 stopinj ob 4.50. Vlage 28 odstotkov. . DAROV? ZA PODPORNO DRUŠTVO V spomin pokojnega dr. Jožeta in Franca Jakončiča je darovala Jožica Rupp iz Gorice 1.500 lir. brili popravilo vodovoda in stranišč v orožniški vojašnici v Tržiču za 53.000 lir. Nekaterim zasebnikom so dovolili dohode in gradnjo ograj ob cesti Trst - Videm Odborniki so sklenili poslati nekatere najmarljivejše pokrajinske u-službence na milanski velesejem. Velesejem si bo ogledal predstavnik pokrajinskega tehničnega urada, da bi se seznanil z industrijskim napredkom. Predsednik je nato Pretekla sobota in nedelja sta bili popolnoma v znamenju proslave 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije. Ze v soboto so številni kolektivi priredili za člane lastnih kolektivov svečane proslave. Sole so imele svoje proslave, dočim je bila centralna proslava v Kopru v soboto zvečer v gledališču. Slavnostni govoT je imel predsednik OLO Koper Albin Dujc, pri proslavi pa je sodeloval jpev-ski zbor prmorskih študentov Vinko Vodopivec. Tudi vsi k-aji so bili svečano okrašeni, posamezne u-VaW'Ntanove'pa so tekmovale med seboj, katera' bo najlepše o-krasila svoja poslopja. *•* V soboto popoldne se je prijavil jugoslovanskim obmejnim oblastem pri Fernetičih 20-letni zahodnonemški državljan iz Hannovra Man-jit-ed Kuvn in zapre sil ' za po- meiHMMMiimiiiiiiimiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiHMiiimimmiiimiiiiHiiiiiimHiiiHiiHHHHMMiM Razne interpelacije KPI Za izboljšanje delovanja združenih bolnišnic vTrstu lazin, saj su — mjnut Zl«i zaprte tudi po 20 ,. sti pa so se pn°>* „ stilničarji, ki 1 ko škoda-ga ob čutno gospo* Povedali so mi ««'<* ’ Bilo je neko nede^ ^ ^ dne in pred zaP u | čin ah se je ntavil f nadaljnjih dese i .jrj[o il je za tem avtom «^ šest drugih t« »»' boio H Ijivo čakali, kdaj ^ porniče dvignil'*■ ljenji Jih je ^ k° ’e ! začeli M klakson, so 9“ z“ , fcrrf & v mati še drugi £3 , da je šlo skozt , p ^ minilo je nadaljnP* r „ -*£i d ^ n-ut, zapornice P» s0 vedno spuščene. obil« šofer Pro^/^proti t* M čil in pognal avto P j(j. J „ „ seku. Vsi drugi (h Tib Uso listih Se v il X, is hi ?»nt LR j Ste* &Ugl ’eč Rej njim, razen enega, * Ta primer nam P°v*’ ( p gostilne na Repen a - nu m v ° atih hit iikem Repnu !.n !L" gospodarsKo utrpele kajti očitno je blI°’. ““ ' ravnateljstvu ® nju napravi kon stu iz ulice v uh eo da jif Končno je Vidali postavil vprašanje tudi ministru za trgovsko mornarico glede delovanja osrednjega odbora za delo v pristaniščih, ki ne rešuje vprašanj, katera se ne morejo rešiti tu na kraju samem. Minister je odgovoril, da je ta odbor pristojen tudi za reševanje pristaniških vprašanj v Trstu. Podlegel je poškodbam 26-letni Edvard Pegan iz Saleža št. 38 je včeraj ponoči na II. kirurškem oddelku podlegel poškodbam. Pegan se je poškodoval pri prometni nesreči, ki se mu je pripetila 12. t. m. ponoči. Tedaj je vozil s svojim skuterjem po cesti, ki veže Mavhinje s Prosekom in je bil namenjen v slednjo vas. Iznenada pa je iz neznanih razlogov izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar se je prevrnil in se tako potolkel, da so bila vsa prizadevanja zdravnikov zaman. šMsmsmnm predvaja danes 23. t. m z začetkom ob 1«. uri Metroscope barvni film: SEME NASIUA (Blackboard Jungle* V* Igrajo: GLENN FORD, ANNE FRANCIS LOUIS CALHERN svojem poslu oP“ž^_ in «i tržaške banke r.oP1 izjeme med jezik*’ ! v vseh mogocm j ^ „ t menjujejo de"ar'J° te * S venščini ne. V . • 0rg* . lijanščini, ^anC<” bi ni in nemscim, k<> jwl!«’l cer prav za vsa “r * j,sl ska mesta, samo£ Gorico je to PT v G1 f D *Pra! N 5 vati hv ftičn Ce Me: jelo tol ■ Uilij »ih N Ni Siti '»hi ‘iev to '»t ci in sem o\ da bankt’ "odružnicah v tli • poleg ornenjenib^,^ tudi napis MW, 1 jj, dar mi ne 9re _ „ ^ ta dvojna mera 9 j Takoj P v Trstu ne?! /''- da ima rtiči lep I1*" banka V Gor' ' je t« čen napis m na n samo za zgled. letim ' Sicer pa *mo el0k^f sami. Kje so ,* » (• si na naših P™™^ novah? V fV bfO»' jr kih posamezniko v leobu in še kje (aii j- ,*i itier s° . .»trt1 j. mest jih, kjer tetk” ; f nekdanjih dm, 9 ismo *yi 2, * ma? . dvoiel" Kaj pomeni rtlo J gl sin m & Al pil, naj vam - k, naslednji dog J' no,Iedn,tii < Pr,p.e L Prosek- ”,^ iz Trsta na mest u je bil k°n9 Pe¥ skih časnikarjev- „ se z avtobusom^,* J Prosek. preJUdske republike Sasov 111 tianes ni resnih '»tih svetu razen Henimf1 so najbo,ij obre' tt ^.zamislijo hlad- " ^ hi to^ zaostrovania Kj "r "■ ki vi / li i® dejstvo zanikate^- .“Krati specifično nacio- . vprašanje Tibeta Lr R-ujPJ^šanje , znotraj šitev toJs«. katerega rete mnPgo širši pojte,, „sam° za Indijo in več h,a'21Jske dežele, tem-ti,a 01 za stvar sociali- ^iiVanie narodnostne-*eč ^toja v državah z tea ie velikega po-tei a? Ye^no v določeni takor t r^a tako notranje it zunanje odnose tio resi}ica velja zlasti jo J? e države, ki koraka-W P?U graditve socia-%».’kler je narodnostno te s katerim se vse %i e. v eni ali drugi teiiiSr jej°, bil° tudi v 111 praksi vedno itatipv, .° merilo demo-čv jb0sti notranjih odno-tričj,. načelnosti sociali-če t Zunanje politike, tpm vPmšanje gledamo i. n okviru, je vsekakor telo ■ t’ j~ _______________________ Ir T.yebkega pomena. V imu. tajski živi rtnnes 35 ?°ni •teki živi dahes 35 pripadnikov raz- ov prodnih manjšin. Te kot «1, ®. Prebivajo na več Ji id;ovilci nerazvitega, to-t?oa nciaino zelo boga-*J*«nUa LR Kitajske, tein^r ,v glavnem v ob-tfSa ■ rahh. že zaradi Ha te način reševanja ^taf»|!lskega vprašanja na 'sdripj širšega medna-S> Jf. Pomena. Ijev ,Ce kitajskih vodite-. narodnostnega k v aa,lan se je spremeni- ttU. jnVaau s sprememba-’ kito' .aterih je prihajalo politiki, pred-WnJ?a z nenadnim preo-!tjjm teta 1957-1958, ko ttilinj gesla «sto cvetic* ' °d borbe pro-li^jkratizmu in dogmatik,. ,° kampanje proti tatu i11'?mi> in desničar- 0 dejansko do «ruva- i ter «lM , v sklopu vsega te-titajT oorbe proti »veliko-%itv mU šovinizmu* do Slav, ti nn®. devarnost «krajev-«ČCir - da predstavlja , Zar 'onalizem». ko so se slišali prvi res-sfasovi o nemirih v ifel Mjjjj m na sosednih pod- Sitizti kadar so.na po- • talci .Kl partijski konfe-izrazito manjšinske- S?eit?-n?mneSa singjan-tali i . ega področja t kot ia 1958 bili obtože- tekalni nacionalisti ta iu b!k mestnega odbo-tavw„f.Yeze književnikov, !tflov ^ Pokrajinskih u-? 2a wa, notranje zadeve rtkoj .toturo ter prosveto, 'hji^Jddi drugi višji po-taJi 'j11 funkcionarji za-azširjanja separatistov Sibanja, zaradi na-fttjisvvfnja družbenim re-Kp ’ Zaradi kritik, da Nii- J>itajske dejansko ! to v- aicev itd., in ko •tv; . • e,n tem v vsej dr-i%ut ela akci.ja proti " OfJto nacionalizmom* , -tiw «buržoa .%>^laligtičnim ’r°tiw «buržoaznim in !0h,^°cialu ^ed manjšinami — 'tta[0Je P°teg drugih vesti &ion'ai da z reševanjem Jr Šla.?6Sa vprašanja v ^ aiski nekaj ni v re-Jibet . tolj 0jJ6 brez dvoma naj-tljivo in najtežje c ku3° vprašanje v fa j. aJski. Prav zaradi fd „ Postalo v določeni Sol 1:1 v °čeh azijskih Preizkusni kamen ti^šan Poetike. Rešitev J to kit • Tibeta- katere-Dm, Jski voditelji ve-vfbilri?avah nacionalno fbep “t in obljubljali po- f ie avt°nomni status, . ^ Prištr. di v Sporazumu o mirni o-svoboditvi Tibeta iz leta 1951, je nadvse važno ne samo za Indijo, ki se vztrajno trudi, da se sedanji dogodki v nobeni obliki ne bi. vključili v hladno vojno ali pa obravnavali z blokovskih. pozicij, temveč tudi za druge, v prvi vrsti budistične azijske države, ki priznavajo suverenost Kitajske nad Tibetom, ki pa vendar na Tibet gledajo s širših vidikov zaradi nacionalnih in verskih posebnosti in spričo odnosov do tistega, kar se v Aziji razume pod pojmom duha Bandunga in Panča šile in svojih odnosov do veiikega soseda, ki so ga vedno pripravljene podpirati v mednarodni politiki. Pa tudi poleg številnih protislovnih vesti, ki so v zadnjih tednih zasule svetovni tisk v zvezi z dogodki v Tibetu, so nekatere stvari vendarle bolj ali manj jasne. V Tibetu je po kitajskih poročilih izbruhnil širok upor, ki ima v bistvu nacionalne značilnosti in uporabili so velike vojaške sile, da bi ta upor zadušili. Tako je danes dejansko stanje v Tibetu, o-sem let po podpisu Sporazuma o piirni osvoboditvi Tibeta, ki bi moral izravnati pot do dejanske avtonomije Tibeta, in tri leta po ustanovitvi Pripravljalnega odbora za izvedbo avtonomije, nakar so konec leta 1956 in ob začetku leta 1957 bile pospešene priprave za vzpostavljanje avtonomnega tibetanskega področja. Kitajci navadno obtožujejo notranje^ in zunanje reakcionarne sile («reak-cionarna klika gornjega sloja v sporazumu z imperializmom*) zaradi organiziranja in vodstva upora, hkrati pa se navaja skrajno zaostala družbena ureditev Tibeta, Zelo verjetno je, da so upor vodile notranje reakcionarne sile in da so bili določeni krogi iz inozemstva zainteresirani ter da so celo na neki način upor netili. Spričo vsega tega kaže, da je ozki in privilegirani sloj dejansko oviral razvoj proizvodnih sil in družbenih odnosov v tej državi pastirjev, fevdalcev in lam, ki so ostali med najbolj zaostalimi v vsej Aziji. Zaradi tega se ja,lahko ppčakpvalo, da bo tudi tukaj kakor v drugih delih Azije neizogibno prišlo do spopada starega z novim. No, tudi poleg vsega tega in delno prav zaradi tega se samo ob sebi postavlja vprašanje, kako ie bilo mogoče, da je tej reakcionarni kliki uspelo r ridobiti zase in razgibati v odprt upor tako široke množice v Tibetu. Kot vse kaže, kitajsko vodstvo v primeru Tibeta ni dovolj upoštevalo nacionalnih posebnosti Tibetancev in mu ni uspelo najti ustrezajočih metod; s svojimi ukrepi ni slo qd stopnje dejanskega materialnega razvoja in občutkov tibetanskega ljudstva. Politika družbenih, reform je lahko uspešna samo, če se pravilno poveže z nenehnim razvojem dejanske in široke avtonomije in če se izvaja v ustrezajočih in demokratičnih oblikah. Akcije za likvidacijo upora, ki še vedno trajajo, seveda. ne morejo rešiti nacionalnega vprašanja v Tibetu. Zgodovina nas namreč uči, da se taka vprašanja ne morejo reševati z orožjem in tudi ne s silo. Svet bo zelo pazljivo opazoval, ali se bodo na Kitajskem odkrivali dejanski vzroki in ozadje upora ter iz vsega tega potegnilo potrebne izkušnje. S. M. Ob obletnifi Leninovega rojstva Predmet ogledovanja princese Margaret — sicer zelo naglega — je bila v torek Ostla Antiča. Na sliki vidimo princeso v spremstvu strokovnjakov, njenega osebnega spremstva, detektivov in drugih. Leninove nagrade podeljene znanstvenikom in n metni kom Med nagrajenci je tudi skladatelj Hacaturjan, fizik Prohorov, režiser Dovcenko pa je prejel posmrtno nagrado MOSKVA, 22. — Komisija za podeljevanje Leninovih nagrad je včeraj razdelila tradicionalne nagrade, ki jih vsako leto podelijo ob priliki obletnice Leninovega rojstva za pomembna dela na področju znanosti, književnosti in u-metnosti. Pramaturg Nikolaj Pogodin je dobil nagrado za svojo trilogijo «Mož s puško«, ((Kremeljski zvon* in «111. patetična«, tri drame, ki so izključno posvečene ustanovitelju sovjetske države in ki imajo( za vsebino razdobje priprav za oktobrsko revolucijo in clo-godke do Leninove smrti. Drugi nagrajenec je Muhtar Auezov, pisatelj kazaške narodnosti, ki je v svoj jezik prevedel dela Shakespeara, Puškina, Gogolja in drugih ruskih in tujih klasikov. Aran Hagaturjan je dobil nagrado za glasbo baleta «Spartak», Vasilij Solovjev pa za svoje narodne pesmi. Dva igralca sta dobila nagrado za svojo interpretacijo Leninove osebe na odru in v filmu. Režiser Aleksander Dov-čKnko, ki je umrl leta 1956, je dobil posmrtno Leninovo nagrado za svojo »Kinematografsko pesnitev« in za «Pesnitev ob morju«, ki je posvečena iz- gradnji nekega jeza. Dovčen-ko je znan po svojih filmih svetovnega slovesa ((Ladjedelnica«, »Zemlja« in »Mičurin«. Leninovo nagrado so dobili tudi fiziki Nikolaj Basov in Aleksander Prohorov, ki sta izdelala nov generator in ojačevalec valov, ter Vladimir Veksler, ki je s skupino sodelavcev ustvaril velikanski sinkrofazotron v Dubnem. Matematik Igor Sajarevii je dobil nagrado za svoj splošni zakon o reciprociteti, znanstvenika Pavel Zdrodovski in Helena Kolinevič za svoja raz-iskavanja o mikroorganizmih. Leninovo nagrado je tudi dobil inženir Nikolaj Kovalev in njegovi sodelavci za o-gromno turbino, ki je sestavljena iz več kot 550.000 kosov, tehta 1370 ton in daje 126.000 kilovatov. Take vrste turbine so lani namestili tudi v hidro-centrali v Stalingradu, ki bo ena najmočnejših v ZSSR. «Discoverer 11» bo kmalu v zemeljski atmosferi WASHINGTON, 22. — O-brambno ministrstvo je objavilo vest, da je oddajnik »Discovererja II« prenehal de- HllilliiililiiiiililllMlilllllliliniiiiiniiiiillJi Odkrit spomenik Georgeu Byronu Kip pesnika, ki stoji v Villi Borghese, je odkrila angleška kraljica-mati, ki je včeraj s princeso Margaret obiskala tudi papeža RIM, 22. — Danes ob 17.30 angleška kraijica-mati Mary odkrila v Villi Borghese marmorni kip Georgea By-rona. Kip predstavlja reprodukcijo tistega kipa, ki ga je Thorwaldsen napravil pred 150 leti med pesnikovim bivanjem v Rimu in ki se sedaj nahaja na univerzi v Cambridgeu. Kraljica je imela ob tej priložnosti tudi govor, še prej pa je govoril britanski veleposlanik v Rimu Ashley Clark. Mary je potem na trgu Spagna obiskala «Keats-Shel-ley Memorial«. Na trgu jo je pričakala velika množica, ki ji je priredila ovacije. Bila pa ie tudi nekoliko razočarana, ker ni bilo princese Margaret. Ta je po obisku pri papežu, ki sta ga opravil) gostji skupno, odšla po kosilu po svojih poteh. Ogledovala si je katakombe, razne cerkve, razstave in muzeje. Z materjo sta se zopet sestali v palači Far-rese, sedežu francoskega veleposlaništva. Veleposlanik Pa-lewski jima je razkazal lepote in umetniške zaklade te michelangelovske palače. Od tu.sta pa njuni poti šli zopet narazen: kraljica-mati se je vrnila v palačo Wolkonski, sedež britanskega veleposlaništva, medtem ko je bila princesa Margaret na večerji pri svoji prijateljici miss Mon-tague na otoku Tibere. Kmalu po polnoči pa je princesa Margaret v družbi miss Montague prispela v i-Hostaria dell’orso», kjer je bilo njej na čast prirejeno slavje. Ob vhodu jo je sprejel predstavnik veleposlaništva, nato pa je odšla v gornje prostore, kjer je bilo zbranih kakih 80 povabljencev iz rimske aristokracije in britanske kolonije. Pravijo, da se hočejo tisti, ki niso bili povabljeni — pa so vendar aristokrati — raztrgati od nevoščljivosti in jeze. Pri mizi, kjer je sedela Margaret z miss Montague, britanskim ministrom veleposlaništva Hohlerjem in njegovo že- času mnogo pisalo, k la* ,evi> Anne Marie Pierangeli, o katerem se je v & te mati privedla v Evropo brez dovoljenja očeta Vica Damona, je sedaj pri teii in materini sestri Marisi Pavan ter se igra s svojim bratrancem. Mati pa Je odšla v Madrid, kjer bo snemala neki lilm. no, je bil tudi princ Pignatel-li, ki je potem z Margaret plesal prvi ples. Princesa je plesala tudi s princem Henrikom Hesenskim. Videti je bilo, da ji ugajajo italijanske plesne popevke, med katerimi je bila tudi Modugnova «Piove». se ji je poročena z Marlonom Brandom ST. MONICA (Kalifornija), 22. — Igralka Anne Kashfi je danes dosegla razvezo zakona z Marlonom Brandom. Pred sodiščem je Kashfi izjavila, da je Brando pogosto odhajal od doma, ter ga obtožila duševne krutosti. Poročila sta se oktobra 1957, ločila pa sta se že lani septembra. Kashfi bo prejela vsoto 500.000 dolarjev, od katerih bo dobila takoj 60.000. Na podlagi ugotovitev jugoslovanskega znanstvenika Ameriški liziki proti tekočim plastem Zemlje Vrtati bodo začeli v globini 4000 m pod morsko gladino, jašek pa naj bi bil globok 6000 m LINCOLN (Nebraska, ZDA), 22. — Pomilostitvena komisija v Nebraski je zavrnila prošnjo, da bi smrtno kazen Charlesa Starkweatherja spremenila v dosmtrno ječo, ter je določila za datum usmrtitve 22. maj. Starkiveather je bil obsojen na smrt, ker je v grofiji Lincoln umoril 11 oseb. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiH WASHINGTON, 22. — Skupina ameriških geofizikov bo prihodnjega meseca maja napravila edinstven eksperiment v zgodovini znanosti, namreč s tem, da bo pod morjem izvrtala 6000 metrov globok jašek, in to, ker je zemeljska skorja manj debela, namreč na mestu, ki leži 300 kilometrov severozapadno od Portorika. Akademija znanosti Združenih držav, pod okriljem katere se bo izvršila ta operacija, poudarja, da je glavni namen tega poskusa doseči prvič neposredne podatke o sestavi, gostoti, temperaturi in drugih značilnostih na pol tekočega okolja, na katerem »nekako plava masa celin in trdna tla oceanov«. To okolje o-značujejo z izrazom «Moho» po okrajšavi imena jugoslovanske, ga znanstvenika Mohoroviča, ki je prvi ugotovil s proučevanjem valov, ki jih povzročajo potresi, obstoj prekinjene gostote zemeljske skorje v višini njenih nižjih plasti. Do sedaj so edine podatke, s katerimi znanstveniki razpolagajo glede narave tega okolja, dobili neposredno bodisi z akustičnimi metodami bodisi s proučevanjem značilnosti magnetskega polja naše Zemlje. Približno v 18 mesecih Relativnostna teorija pred novo preizkušnjo Poskus bo napravljen s pomočjo dveh atomskih ur, od katerih bo ena na satelitu, ki bo letel okrog Zemlje WASHINGTON, 22. — NA SA (National Aeronautics and Space Administration) bo v kakih 18 mesecih izvršila vse-ir.irski poskus, s katerim naj bi preverili točnost splošne teorije o relativnosti, ki jo je utemeljil Einstein. To je sporočil včeraj dr, Homer Ne-well, namestnik direktorja NASA, ko je govoril vsemir-skemu odboru poslanske zbornice. Newell je sporočil, da bodo pri poskusu uporabili dve tako točni atomski uri, da bosta v enem stoletju zastali za manj kot eno sekundo. Eno teh ur bodo namestili na satelit, ki bo krožil o-krog naše Zemlje v oddaljenosti 6.400 ‘ km, medtem ko bo druga ura ostala na Zemlji in bo rabila za kontrolo. Ce je Einsteinova teorija točna, bo morala ura na satelitu teči hitreje kot kontrolna ura. «To bo prvič« — je podčrtal Newell — «da bomo mogli teorijo o relativnosti kontrolirati z največjo točnostjo.« V ZDA izdelujejo novo tajno orožje WASHINGTON; 22. — Ameriška vojska je objavila vest, da pripravlja novo tajno o- rcžje. Gre za raketo vrste »bazooka«, ki bo nosila irsko ime «Shillelagh». Novo orožje more preluknjati zelo debele oklepe in bo hkrati zadostno lahko in kratko, da ga bodo mogli pritrditi na vozilo. Načrti predvidevajo, da bodo o-rožje v petih letih izdelovali serijsko. «»------- Soraya zanika da bi se na Capriju CAPRI, 22. — Princesa So-rcya je na počitnicah na Capriju, kjer se ob sončnem vremenu sprehaja, deževno vreme pa prebija v hotelu, kjer je nastanjena in kjer se pogovarja z materjo in družinskimi prijatelji, kakor je to dr. WalteT Kassner častni konzul Haitija v Duisburgu in njegova sestra Maria Ilde. V krogih, ki- so blizu bivši perzijski cesarici, se demantirajo glasovi, po katerih naj ti se Soraya na Capriju tako dolgočasila, da namerava svoje bivanje na otoku skrajšati. Tudi upravnica hotela «Quisi-sana«, gospa Maria Scheri, je demantirala, da bi Sorava i-mela namen spremeniti program. Ameriška odprava bo odšla iz Portorika s tremi ladjami, ki bodo opremljene s posebnimi napravami za vrtanje. Pripravljalna dela bodo trajala okrog en mesec. Vrtanja bodo opravili nad 4000 metrov pod morsko gladino. Po vrtanju skozi skalnate plasti bodo uporabili «vence» iz diamantov. William Bascon, ki bo vodil odpravo, meni, da bodo naleteli na temperature blizu 200 stopinj Celzija. Ko bodo dosegli «Moho», bodo izvedli kemično analizo dosežene tvari- Žrtve in škoda poplav v Južni Ameriki MONTEVIDEO, 22. — Eden najvažnejših jezov v Južni A-meriki, namreč oni pri Rincon del Bonete, je pod vodo. Voda reke Rio Negro je prekoračila stranske jezove in s tem povečala poplave v spodnjem toku reke. Jez pri Rincon del Bonete ustvarja umetno jezero, kamor se steka vodovje pritokov reke Rio Negro, ki i* ma 38.000 kv. kilometrov površine. Kljub naporom tehnikov in vojske, kl so skušali zgraditi pomožne nasipe, da bi zaščitili električno centralo, je strojno dvorano preplavila voda. Po mnenju časnika »La Na-cion« znašajo človeške žrtve in škoda poplav, ki so prizadele Argentino, 15 mrtvih, 37 pogrešanih, 60.000 oseb evakuiranih ali brez strehe. Tisoči hiš so porušeni in desettisoči hudo poškodovani, škodo pa cenijo na poldrugo milijardo pesosov. Mesto Concordia, zatrjuje časnik, ima videz bombardiranega mesta; vse hladilne naprave «Yuqueri», ki so pred devetimi leti stale 30 milijonov pesosov, so danes uničene. V samem mestu Concordia, ki je štelo 65.000 prebivalcev, so poplave prizadele 30.000 oseb. Liga Rdečega križa je izdala nujen poziv v korist žrtvam poplav, ki so prizadele Argen. tino in Urugvaj. Argentinski Rdeči križ je zaprosil Ligo za nujno pomoč v odejah in oblačilu; urugvajski Rdeči križ pa je dal vedeti, da nujno potrebuje zdravila in vitaminske proizvode, kakor tudi kondenziranega mleka ali mleka v prahu. Na intervencijo, zunanjega ministrstva je Italijanski Rdeči križ poskrbel za takojšnjo odpremo antibiotikov v Montevideo, da bi pomagali žrtvam nedavnih poplav v Urugvaju, ministrstvo za zdravstvo pa je tudi s svoje strani poskrbelo za naknadno odpremo antibiotikov. Ukrepi proti KP v Argentini BUENOS AIRES, 22. — V poznih urah včerajšnjega dne je prišlo do treh atentatov, k- jih pripisujejo komunističnim elementom. V Buenos A-iresu je nekega policijskega agenta, ki je bil v službi pred nekim sedežem komunistične stranke, zadela v roko krogla, ki jo je nekdo izstrelil z neke bližnje zgradbe. Nekaj ur kasneje so nekega drugega policijskega agenta, ki je bil v službi pred sedežem komunističnega časnika «La hora«, napadle neke osebe na motorjih. Vse sedeže argentinske kesi munistične stranke v mestu so zaprli in jih že od preteklega januarja, ko je prišlo do poskusa splošne stavke, nadzoruje policija. Do tret- jega atentata je prišlo v Ro-sariu, kjer so skušali zažgati neko cerkev. Računajo, da je bilo pri tem okrog 250.000 pe-sesov škode. Po drugi plati pa sporočajo, da so zvezna policija in oddelki vojske izvršili v Rosa-riu nekaj preiskav in odkrili skladišča »Molotovovih bomb«. Aretirali so številne komuniste. Oblasti so tudi odkrile komunistične letake, v enem od katerih, ki je bil komaj natiskan, se celo napoveduje bližnji vojaški državni udar v Buenos Airesu proti Fron-dizijevi vladi. lovati pred nekako 24 urami. Satelit se bo nedvomno vrnil v območje zemeljske atmosfere med prihodnjo soboto in nedeljo. »« —1— Trije novi elementi v gradnji nebotičnikov (Nadaljevanje s 3. strani) ja pri gradnji sodobnih stavb v poštev je steklo. 80 odst. pročelj neke newyorške banke je prekritih s steklom. Lahke kovine, kakršna je aluminij, omogočajo, da se gradnja še bolj povzpne v višino. Pred kratkim je umrl sloviti arhitekt Wright. Tega so priznavali za enega najboljših arhitektov na svetu, vendar so mu vzdeli tudi ime fantast, zaradi njegovega načrta, ki je predvideval gradnjo 1000 metrov visokega nebotičnika. Se da v gradnji iti še više? To je možno, vprašanje je le, če je dovolj ekonomično. To bodo morali rešiti arhitekti, ki bodo nadaljevali po Wrightovi poti. Za sedaj je še vedno »Empire States building« najvišja zgradba na svetu. V Evropi je najvišji milanski nebotičnik. Zanimive poizkuse v visokogradnji pa so začeli Sovjeti in Poljaki. Njihovi nebotičniki štejejo do 30 nadstropij. So pa to dokaj neekonomično grajene palače z bogatimi in ne preveč okusnimi pročelji. Zdi se, da so sovjetski in poljski arhitekti u-videli, da se tak način gradnje nebotičnikov ne izplača. Zato je mnogo bolj enostaven nebotičnik v Zlinu na Češkoslovaškem, kl ima le 15 nadstropij. Domače nebotičnike poznamo. Praktično imamo v Trstu dva. Ljubljanski nebotičnik je dovolj znan in še vedno naj-viija zgradba v Ljubljani. V Zagrebu pa dokončujejo svoj nebotičnik, ki ima 16 nadstropij in je največji nebotičnik v Jugoslaviji. Zagrebški nebotičnik je visok 63 metrov, njegovo ogrodje je iz železobeto-na. Začeli so ga graditi pred dobrima dvema letoma in vzidali vanj 2500 ton betona in 180 ton železa. Je to prav gotovo zelo moderen objekt in z hjegove terase bo krasen razgled na ves veliki Zagreb. Obsojen nemški veleposlanik v Parizu BONN, 22. — Nemški veleposlanik v Parizu Blankhorn je bil na sodišču v Bonnu obsojen na štiri mesece zapora pogojno zaradi obrekovanja. Plačati bo moral tudi tri tisoč mark v korist nemškega Rdečega križa. Profesor Hallstein pa je bil oproščen. Tožil ju je ministrski svetnik Strack, ki se je čutil prizadet po nekih izjavah Blank-homa glede svojega delovanja v diplomatski službi, češ ca »e je pustil podkupiti. PANAMA, 22. — Po aretaciji ter nato po posredovanju angleškega poslanika je bila Margot Fonteyn, največja angleška plesalka in ena prvih plesalk na svetu, izgnana iz Paname, češ da je »njena navzočnost v sedanjih okoliščinah škodljiva«. Tiskovni ataše predsedstva panamske republike, ki je to sporočil, je obenem dejal, da vodi mož plesalke, dr. Roberto Arias, bivši panamski veleposlanik v Londonu, oboroženo vstajo proti' vladi. Margot Fonteyn pa je skušala kriti njegovo di ijč. ((Cotovo je vedela, kaj se dogaja,« je dejal ata- še, ki je tudi povedal, da je Ariasova jahta spravila iz morja potopljen tovor orožja ter ga nato izkrcala. Med tri ure trajajočim zaslišanjem pa je plesalka ves čas zatrjevala, da je samo z možem ribarila. Popoldne je Fonteyn že pri-spela na letališče v New Yor-ku, od koder je takoj telefonirala materi v Angliji. Izjavila je, da ne ve, kje je mož in da je zanj v skrbeh. Ostala bo nekaj časa v New Yor^ ku, toda v prihodnjih 14 dneh se bo vrnila v London, ker mora 19. maja plesati na Poljskem z nekim poljskim brletom. (Na sliki Margot Fonteyn z možem.), Šolohov: Dr. Živaga> bi morali v SZ objaviti »France Sošr« je objavil o Pasternaku im njegovem romanu »Doktor Zivago« nekaj »jav pisatelja Solohova, ki »e sedaj nahaja v Paršru. »V SZ bi moralk »Doktorja Živaga« objaviti, namesto da ao ga prepovedali. Narediti bi bilo treba tako, da bi Pasternaka njegovi bralci sami zavrgli, ne pa ga obsojati. Ce bi tako naredili, bi sedaj Pasternaka naši čitatelji, ki so zelo zahtevni, že pozabili«. Solohov, ki je že nekaj dni v Parizu za priložnost «tedna sovjetskega filma«, je tudi odkrito kritiziral vodstvo društva sovjetskih pisateljev, «ki se je preveč razgrelo in ni znalo o-hraniti hladne krvi«. Sicer pa se je Solohov zelo ostro izrekel tudi o Pasternakovem delu. »Po mojem mnenju vse Pa-sternakovo delo nima nobene vrednosti, razen prevodov, kii so zares odlični. Kar se tiče »Dr. Živaga«, ki sem ga bral v Moskvi, gre za brezoblično delo, za amorfno maso, ki ne zasluži imena roman«. »France S'oir». vidi v izjavah Solohova indirektno potrdilo glasov, da se tudi Hroščev, potem ko je prebral Pasternakov roman, ni spotikal. Za Papinija in Mondadorija zlato pero» in «zlata knjiga* »Zlato knjigo« in »Zlato pero«, dve nagradi, ki jih je določilo predsedstvo vlade za tiste, ki *i pridobe velikih zaslug na področju kulture, bo predsednik Gronchi danes dopoldne na Kapito-lu podelil za pokojnega Giovannija Papinija njegovim dedičem in p« založniku Arnoldu Monda-doriju. Tudi Ponti v razsodišču v Cannesu Tudi italijanski filmski producent Carlo pom-ti, mož Sofie Loren, bo član razsodišča za dolge filme na festivalu v Cannesu (od 30. aprila do 15. maja). Član; razsodišča so še: Micheline Prešle, Marcel Achard, Pierre Daninos, Julien Duvivier in Max Fava-lelli (Francija), Antom Bohdiziewicz (Poljska), Mihael Kakoyami® (Grčija), Carlos Cuenca (Španija), Gene Kelly (ZDA) in Sergej Vasiljev (SZ). Za kratke filme pa sestavljajo razsodišče: Vera Volmame, Phileppe Agostini in Vivien (Francija), Paula Taia-sfcivi (Finska) ter A. Brousii (CSR). Anthony Quinn bo igral «Campesina> William Dieterle bo napravil film po romanu «L’Homme de Sang«, ki ga je španski pisatelj z bivališčem v Parizu Jose-Luis de Villalonga napisal Iz življenja Cam-pesina. Anthony Quinn bo igral vlogo tega španskega generala, ki se je po državljanski vojni v Španiji 1. 1936 zatekel v SZ, od koder pa je pozneje pobegnil. V Mehiki prepovedan film V Mehiki so prepovedali predvajanje francoskega filma »Zaljubljenca«, vendar šele potem, ko so ga že šest tednov predvajali. Ob filmu je bilo mnogo polemik in mnogi kritiki so ga označili za nemoralnega. Oblast je napravila konec vsej gonji s tem, da je film prepovedala vrteti. To je že dirugi francoski film, ki je bil v Mehiki prepovedan v podobnih o-koliščinaih. Pred tremi leti so umaknili s sporedov film »Rififi« po 32 tednih predvajanja zaradi številnih tatvin, pri katerih so tatova »-porabili isti sistem ko* tatovi v tem filmu. PRIMORSKI DNEVNIK 23, «pril» 1J9 Zgodovina rekordov na 100 m ČRNEC RAY NORTON ČETRTI S ČASOM 101 Na stadionu v San Jose v Kaliforniji je bil v soboto 18. t.m. zabeležen izreden rezultat v lahki atletiki. Ameriški črnec Ray Norton je pretekel 100 m v časq 1Q”1 • ki pomeni izenačenje svetovnega rekorda in obej nem doslej šesti rezultat te vrednosti na svetu. Pred njim so enak čas dosegli samo: . Williams (ZDA) 3. avgusta 1956 v Berlinu. Murchuson (ZDA) 4. avgusta 1956 v Berlinu. Williatms (ZDA) 5. avgusta 1956 v Berlinu. King (ZDA) 20. oktobra 1956 v Kaliforniji. King (ZDA) 27. oktobra 1956 v Kaliforniji. Ray Norton, je star 21 let. Rodil se je v Tulsi v državi Oklahoma. Študira na kalifornijski univerzi v San Jose. Visok je 1,88 in tehta 82 kg. Njegova največja odlika je v izredni sproščenosti. Akcijo nog spremlja z neharmoničnišmi zamahi rok naprej in nazaj. Odriv njegove noge je silovit in razpotegnjen tako da mu prva noga dolgo časa visi v zraJ ku. To daje vtis, da tečei sede: Njegov start ni nezadržen in polno hitrost doseže šele pri 40. metrih. Najboljši osebni rezultat je dosegel na>200 m z ovinkom: 20”8 (20”9 na 220 yardov). Ray Norton je lani nastopil' tudi v milanski Areni in je zmagal na 100 m s časom 10"5. Toda takrat (5. julija) je nastopil s poškodovano mišioo. zaradi česar ni mogel polMzat' ♦seh svojih sposobnosti in ponoviti rezultat, ki ga je dosegel samo nekaj mesecev prej (12. aprila) v San Jose. ko je 10Q y>ardov pretekel v času 9”3. Norton je sedmi človek na' svetu, kli je 100 yardov (91,44 m) pretekel v času '3. Pred njim je to uspelo samo Pattonu, Hoganu, Gol-lidayu, Kingu, Simeju in Morrowu. Od teh samo eden ni Amerikanec: Avstralec Hogan. Cas 9”3 na 100 yar-dov odgovarja času 10”1 na 100 m. Ker pa vsi navedeni, i so ta rezultat dosegli na razdalji 100 yardov, niso tekli tudi na 100 m, je Norton praktično četrti tekač na svetu s č»som 10”1 na 100 m poleg tVilliamsa, Murchi-sena in Kinga. Vsi ti so črnci, vendar pa se med seboj zelo razlikujejo, Wil-liams je močan in zelo mi-ičast. Sprva se je hotel specializirati za tek čez zapreke, čemur pa se je zaradi osebne teže moral odpovedati. Miurohison je majhen. Pri teku uporablja predvsem mi-iice. Izreden je v startu. Teče v močnem pregibu naprej. King je vzgled gibčnosti. Williams je prvič pretekel 100 m v 10”1 3. avgusta 1956 na mednarodnem vojaškem prvenstvu na olim- pijskem stadionu v Berlinu in sicer v izločilnem teku. Dan kasneje je v polfinalu ponovil rezultat Murchison, 24 ur kasneje pa je v finalu Will:ams spet prehitel Murchisona za eno desetinko sekunde in ponovil rezultat. Oktobra istega leta ie ta podvig uspel tudi Kingu in sicer kar dvakrat v razmaku enega tedna. Nato so min,la 3 leta. Med tem se je 5 atletov: Germar (Nem.) — 1957, T. da Conceicao (Braz.) — 1957, Hary (Nem.) RAY NORTON — 1958, Collymore (ZDA) — 1958 in Agostini (Kan.) — 1958 približalo temu rezultatu s časom 10”2, sedaj pa se je pojavil Ray Norton in znpva odprl perspektive za dosego doslej še nezabele-ženega rezultata 10’’ čistih. Kdo bo prvi človek na svetu, ki bo samo z močjo lastnega telesa dosegel to fantastično hitrost? Zgodovina rekordov na 100 m pa je naslednja: 10”6 Lippmcott (ZDA) 10”6 Schclz (ZDA) 10”4 Paddock (ZDA) 10”4 Toian (ZDA) 10”3 VVilliams (Kan.) 10”3 Tolan (ZDA) 10”3 Metoalfe (ZDA) 10”3 Peacocok (ZDA) 10”3 Berger (Niz.) 10”3 Yoshioka (Jap.) 10”2 Owet>s (ZDA) 10’’2 Davis (ZDA) 10”2 La Beach (Pan.) 10”2 Ewel (ZDA) 10”2 Mc D. Bailev (V.B.) 1951 10”2 Fuetterer (Nem.) 1954 10”2 Morrow (ZDA) 1956 10”2 Murchison (ZDA) 1956 10”2 Baker (ZDA) 1956 10”1 VVilliams (ZDA) 1956 10”1 Murchson (ZDA) 1956 10”1 King (ZDA) 1956 Priprave za dvojno srečanje z Angleži 1912 1920 1921 1929 1930 1932 1933 1934 1934 1935 1936 1941 1948 1948 10”2 Norton (ZDA) 1959 Pokal vel-seiemsUh mest Poraz Rome v Bruslju i j BRUSELJ,- 22. — V četrtfinalu nogometnega tekmovanja velesejemskih mest je belgijska enajstorica Union St. Gilloise iz Bruslja premagala Romo z 2:0 (1:0). Pivi gol za domače je dosegel v 34’ prvega polčasa srednji napadalec Vandor-mael na predložek Janssensa, drugega pa v 15’ drugega polčasa desno krilo Janssens po izredni osebni akciji. Roma )e nastopila v naslednji postavi: Cudicini; Griffith, Corsini; Guarnacci, Losi, Giu-liano; Leonardi, Menegottl, Da Costa, Selmosson, Ghiggia. ITALIJANSKI POKAL Juventus-Alessandria 6:2 (2:2. 2:0. 2:0) ; TURIN, 22. — V osmini finala italijanskega pokala je Juventus premagal Alessan-drio s 6:2 po'podaljšku. V regularnem času se je tekma končala neodločeno 2:2. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 43’ Charles (J.); v drugem polčasu v 7’ Stvori (J.) v 22’ Filini (A.), v 23’ Filini (A.). V prvem podaljšku: v 2’ Si-vori (J.), v 7’ Charles (J.); v drugem podaljšku v 5’ Sivori (J.), v 12’ Charles (J.). DIRKA PO SICILIJI Galeaz zmagovalec v drugi etapi SIRAUUSA, 22. — V drugi etapi kolesarske dirke po Siciliji je zmagal Federico Galeaz, ki je 214 km dolgo pot od Milazza do Siracuse prevozil v času 6.21*55” s povprečno hitrostjo 33.620 km na uro. Rtimeno-rdečo majico prvega v splošni klasifikaciji jg prevzel Carlo Zorzoli (Torpado). A reprezentanca -IsorEmpoli 4:1 B reprezentanca - Pistoiese 1:0 Trije goli srednjega napadalca Brighentija, ki si je že zagotovil debut v Londonu. Slaba igra kadetov FLORENCA, 22. — Nogometna A reprezentanca je danes na igrišču tehničnega centra v Covercianu odigrala trening tekmo v okviru priprav za srečanje z angleško reprezentanco 6. maja v Londonu. Svojega sparing-partnerja Isor Empoli je premagala z rezultatom 4:1 (3:0). Pod vodstvom zveznega trenerja Giovannija Ferrarija sta enajstorici nastopili v naslednjih postavah: A REPREZENTANCA: Sar-ti; Robotti, Castelletti; Zaglio, Bernasconi, Segato; Lojodice, Gratton, Brighenti, Galli, Ba-rison. ISOR EMPOLI: Buffon (Mi. lan); Innocenti, Reami; Tofani (Doni), Doni (Bimbi), Sadun; Ancillotti, Innocenti, Andreoli, Perin, Frilli. Pihal je močan veter, igrišče je bilo perfektno. Ferrari je piščalko odstopil Gal-luzziju, sam pa je spremljal igro reprezentantov z roba igrišča. Z vetrom v hrbet so reprezentanti začeli zelo poletno Četverokotnik je deloval izvrstno. Zaglio in Gratton sta že v prvih minutah ustvarila vrsto ugodnih priložnosti iz katerih se je v 5’ rodil prvi gol. Bernasconi je po sredini z dolgim predložkom zaposlil Gallija, ki je z nizkim strelom prevaral Buffona, kateri mu je stekel nasproti. Sledilo je še več napadov v glavnem preko Grattona in s streli Barisona in Grattona samega, katerega močan udarec je s same gol črte odbil branilec Doni. Enajstorica Em-polija je bila slab nasprotnik, še slabši od Pistoiese, ki je dopoldne bila sparing-partner kadetov. V 12’ so reprezentanti po akciji Galli - Gratton - Brighenti dosegli drugi gol s strelom Brighentija, ki bo po prikazanih realizatorskih sposobnostih Skoraj gotovo debutiral v Londonu. Pobuda je bila stalno v rokah reprezentantov, ki so svoje akcije v glavnem osla-njali na Zaglia in Grattona. V 23’ je Buffon interveniral izven vrat, v, 34’ pa je Brighenti znova zatresel mrežo na Gallijev predložek. Prvi polčas se je zaključil v 42’. V drugem polčasu je A reprezentanca nastopila v naslednji postavi: Buffon; Sarti Benito, Castelletti' Mazzoni. Bernasconi. Co-lombo; Lojodice, Gratton, Brighenti, Campana. Petris. V prvih minutah je prevladoval Empoli, ker nova formacija reprezentantov ni bila na ravni prve. Kljub temu pa sta v 3’ in 6’ Brighenti in Co-lombo zaposlila vratarja Sarti ja. Takoj nato je Empoli v protinapadu po izmenjavi An-dreoli-Innocenti dosegel gol s strelom Innocentija. Tempo igre je poslej še bolj popustil, čeprav si je Gratton prizadeval poživiti igro napada v sodelovanju s Petrisom in Bri-ghentijem. Končno je v 17’ Brighenti na idealen predložek Petrisa dosegel četrti gol. S tem rezultatom se je v 32’ zaključil polčas. Nekaj minut prej je zapustil igrišče Lojodice. Kljub odsotnosti Boniperti-ja in Nicoleja, so kandidati zadovoljili predvsem taktično in individualno. Bolj je zadovoljila formacija prvega polčasa predvsem zato, ker je četverokotnik ob podpori stranskih krilcev Zaglia in Segata ter s sodelovanjem zelo agilnih Grattona in Gallija predstavlja! jedro moštva in ustvaril vrsto akcij, ki so prisebnemu Brighentiju dale priložnost za realiziranje. Bernasconi na sredini igrišča ie bil zanesljiv tako v defenzivni kot v ofenzivni fazi in tudi oba branilca sta bila — čeprav nista imela težkega dela — zelo pozorna pri vsaki intervenciii. Nekoliko v senci sta bila Ba-rison in Petris, ki sta igrala vsak v enem polčasu na levem krilu, medtem ko se Lo-jodice na desnem krilu zaradi posledic udarca na nogi ni mogel uveljaviti. Po treningu je bil član teh- nične komisije Mocchetti zadovoljen predvsem s formo Zaglia in Grattona. «Predvsem v prvem polčasu — je dejal Mocchetti — se je moštvo gibalo dovolj spretno in v prijetnem slogu. Nedvomno računamo še na Bonipertija za zadnji trening pred odhodom v London, če se bodo naša upanja uresničila, bomo proti Angležem nastopili s formacijo današnjega prvega polčasa s Sartiiem ali Buffonom v vratih, Gallijem na desnem krilu in Bonipertijem na zvezi.« Če se bo torej Boniperti opomogel od poškodbe gležnja, bo Italija nastopila v Londonu v naslednji postavi: Buffon (ali Sarti); Robotti. Castelletti; Zaglio. Bernasconi, Segato; Galli. Gratton. Brighenti. Boniperti, Barison. Za zadnji trening A in B reprezentance je predviden naslednji program: A repr.; 1. maja zbor v Rimu in naslednji dan trening tekma proti neki lokalni enaj-storiei. Odbod v London 4. maja z letalom B repr.: Trening v Milanu ali v kakem bližnjem kraiu 30. aprila in nato zbor v Milanu do 6. maja. • • • FLORENCA, 22. — V mrzlem in vetrovnem vremenu so danes kadidat iza nogometno B reprezentanco v trening tekmi premagali enajstorico Pistoiese z rezultatom 1:0 (0:0). Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah: B REPREZENTANCA: An-zolin; Capra. Guarnieri; Ga-speri, Janich. Micheli; Sacchel-la. Favini. Bonacchi, Di Giaco-mo, Zerlin. PISTOIESE: Albertosi (Fio- j rentina); Pierallini, Mastran. gelo, Righi, Benetti, Cerpini; Convalle, Vettori, Manga I., Cerri, Faccani. Med kandidati ni nastopil Danova, ki čuti bolečine v nogi. V prvem polčasu so kandidati igrali proti vetru. Prvo omembe vredno akcijo sta izvedla Zerlin in Favini, zaklju. čil pa jo je Di Giacomo i strelom, ki ga je Albertosi ubranil Zaradi vetra sta morali obe enajstorici zadrževat žogo pri tleh, vendar pa so se trenerji lažje gibali od pomoči vetra, ki jim je pihal v hrbet. Kljub temu so kandidati večkrat prišli v napad in Albeto-si je dvakrat zaporedoma branil strela Bonacchija. Trenerji so dobro zadrževali napade in s Cerrijem ter z Mango prehajali cesto na na' sprotno polovico. V 14’ je Man. ga preigral Janicha in streljal v teku, toda Anzolin je žogo odbil v kot. V protinapadu kadetov je Zerlin streljal mimo, Sacchella pa malo pozneje po akciji z Di Giacomom v drog. V 20’ je zapustil igrišče Gasperi zaradi bolečin v nogi in v igro je vstopil krilec Marchesi od, Atalante. Igra se je nato ustalila na sredini igri. šča z lahno terensko premočjo trenerjev. Šele proti koncu polčasa so kadeti postali nevarnejši najprej z Zerlinom in na. to z Bonacchijem, toda Alber. osi je vse strele ubranil. Polčas se je zaključil v 35’ brez gola. V drugem polčasu so kadeti nastopili v naslednji formaciji: Albertosi; Gatti, Guarnieri; Micheli, Janich. Marchesi: De Robertis, Favini, Bonacchi, Di Giacomo. Zerlini. Anzolin je branil vrata Pištoli ese. Di Giacomo in Bonacchi sta takoj izvedela nekaj napadov, ki pa jih je močna obramba Pistoiese zadržala. Strel Bonacchija je za las zgrešil cilj, v 7’ pa je Robertis streljal v iiiiiiiiiniiiHiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiuiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiim Trening Triestine na dvoje vrat Clemente in Rigonat proti Interjii v Milanu ? Izključena bi bila Bresolin in Del Negro Triestina je včeraj popoldne odigrala na občinskem stadionu običajno medtedensko trening tekmq na dvoje vrat. Treninga se nista udeležila poškodovani Massei in Bresolin, ki ima udarec na nogi, Bernardin, Brach in Bandini pa so se omejili na atletske vaje na robu igrišča. Odigrana sta bila dva polčasa. Prvi je trajal 45’, drugi pa 25’. Nasprotnik titularcev je bila formacija mladincev z Ru-michem v vratih. V prvem polčasu je Triestina nastopila v naslednji postavi: Buggini; Tulissi, Modolo; Degrassi. Merkuza, Rimbaldo; Tortul. Szoke, Clemente, Rigo-nat, Santelli. V drugem polčasu je zapustila igrišče vsa titulama napadalna petorica in postava titularcev je bila naslednja: Paone; Tulissi, Modolo; Comis-so, Merkuza, Degrassi; Auber, Cazzaniga, Del Negro, Puia, Attilli. V prvem polčasu je bil dosežen en sam gol za mladince po zaslugi Scale II., v drugem polčasu pa so titularci dosegli dva gola z Auberjem in Puio. Igra je bila na skromni tehnični ravni, mladinci pa so bili zelo prizadevni. Glede formacije, ki bo nastopila v nedeljo proti Interju v Milanu, namerava pustiti trener Trevisan doma tako Bresolin« kot Del Negra in ju nadomestiti z Clementejem in Rigonatom. Trener tudi upa, da bo Massei okreval pravočasno. Obramba in krilska vrsta bosta ostali nespremenjeni. drog. V protinapadu so prodrli trenerji in Procaccini je pogodil prečko, takoj pa je Zerlin z visokim strelom v zgornji kot vrat dosegel edini gol za kadete. Igra je bila tudi poslej slaba. V 12’ je De Robertis dosegel gel, k,i ga je sodnik razveljavil zaradi offsidea. Sledilo je še nekaj prodorov Zer-lina, De Robertisa in Di Gia-coma, v 27’ pa je trener Ferrari odpiskal konec. Zaradi odsotnosti treh titularcev Interja in Danove od Milana ter zaradi močnega vetra, kadeti niso mogli nuditi boljše igre in edini' gol Zer-lina je bil plod njegove solo akcije. PRED SREČANJEM S ŠVICO Nezadovoljiv trening jugoslovanske A repr. BEOGRAD, 22. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki bo v nedeljo nastopila v Baslu proti reprezentanci Švice, je danes odigrala trening tekmo proti «Mladi» reprezentanci in jo premagala s 3:2 (1:2). Enajstorici sta nastopili v naslednjih postavah: A repr.; Krivokuča; Belin, Crnkovič; Kaloperovič, Šijako-vič, Krstič; Fetakovič, Veselinovič, Ognjanovič, Sekularac, Kostič. »Mlada« repr.: šoškič; San-dolak, Jusufi; Žanetič, Nikolič, Miladinovič; Čebinac, Mavro-vič, Galič, Radovič, Mihajlovič. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 11’ Galič, v 15’ Ognjanovič, v 29’ Mavrovič; v drugem polčasu v 2’ Ognjanovič, v 28’ Veselinovič. Po treningu je tehnična komisija določila, da bo A reprezentanca nastopila v Baslu v naslednji postavi: Jurič; Belin, Crnkovič; Kaloperovič, Sijakovič, Krstič; Lipošinovič, Ognjanovič, Ze-bec, Sekularac. Kostič. Rezerve: Krivokuča, Roganovič, Pa-jevič, Veselinovič in Petako-vič. Primorsko nogometno prvenstvo Koper premagal Postojno Štirje kandidati za drago mesto Nova Gorica dosegla ie eno visoko zmage napadalcev, d«’- V nedeljskem šestem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Nova Gorica-Rudar 7:2, Tabor-Sddro 0:2, Adiria-Tol-min 4:4, Postojna-Koper 1:2, Priimorje-Branik 3:2 in Anho-vo-Uirska Bistrica 8:0. Dogodek tega kola je bilo srečanje med lanskima najboljšima primorskima enejsto-ricarna v Postojni. Tisti, ki so pričakovali, da domačini ne bodo imeli mnogo opravka oslabljenim Koprom, so se ušteli. Gostje so zaigrali bolj učinkovito in kljub nekoliko podrejenemu položaju na igrišču zasluženo zmagali. Bili so v boju za žogo odločnejši, čeprav tudi Postojnčanom ne gre odrekati požrtvovalnosti in borbenosti. Postojna je izgubila srečanje pravzaprav le zaradi netočnega streljanja in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnuirfiliiiiiHiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiaii Meddruštveno športno tekmovanje tabornikov Ekipi tabornikov in Škamperle A zmagovalci v sinočnjih srečanjih Doslej najbolj množično tekmovanje naših odbojkarjev Sinoči so se v dvorani na stadionu «Prvi maj« začela u-radna tekmovanja v odbojki v okviru športnih prireditev, ki jih prirejajo tržaški taborniki rodu ((Modrega vala« v počastitev petletnice svojega obstoja. Vabilu organizatorjev se je odzvalo kar sedem odbojkarskih ekip, kar predstavlja doslej največje število prijavljenih ekip na turnirjih naših društev v zadnjih letih. Svoje predstavnike so poslali: Društvo slovenskih srednješolcev, Akademski klub Jadran, prosvetno društvo iz Skednja ter Svetoivančani in taborniki sami po dve ekipi. Tekmovanje v odbojki je povezano s tekmovanjem v atletiki in končni zmagovalec bo društvo, ki si bo priborilo največ točk v odbojki in atletiki skupaj. V prvem srečanju sta se pomerili ekipi AK Jadrana in Taborniki B. Zmagali so Taborniki po treh zanimivih nizih. V prvem nizu sta obe ekipi zaigrali zelo dobro. Pri Ja-dranaših se je najbolj odlikoval Delfar, pa tudi ostali so bili dobri in s skupnim prizadevanjem so si zagotovili niz s tesno razliko. V drugem nizu so Taborniki uredili svoje vrste in gladko zmagali, v tretjem nizu pa so samo še" potrdili svojo premoč. V naslednji tekmi sta se pomerili ekipi Taborniki A in Škamperle B. y prvem nizu so prevladovali Taborniki in vse je kazalo, da bodo tudi drugi niz odločili v svojo ko- DANASNJI PROGRAM Odbojka — moški Škamperle B-Srednješolci AK Jadran-Škamperle A AK Jadran - Srednješolci Skedenj ima prost dan. Začetek ob 20. uri risi. Toda Svetoivančani so se močno popravili in predvsem po zaslugi rentabilnega Starca zmagali s tesno razliko 17:15. Tretji niz je bil spet domena Tabornikov, pri katerih se je z neubranljivimi servisi odlikoval Mijot. Srednješolci so nastopili po daljšem premoru in že v pr-vem srečanju so naleteli na najmočnejšo ekipo turnirja — na Škamperlovce A. V prvem nizu so jim nudili precej močan odpor in v njihovih vrstah se je uveljavil Urdih z dobrimi udarci ob mreži. V drugem nizu pa so Škamperlovci po kazali kako je treba igrati in njihova premoč tako v napadu kot v obrambi je bila očit na. TEHNIČNI REZULTATI: AK Jadran - Taborniki B 1:2 (16:14, 9:15, 12:15); Škamperle B - Taborniki A 1:2 (6:15, 17:15, 7:15); Škamperle A - Srednješolci 2:0 (15:10, 15:3). Ekipe so nastopile v naslednjih sestavih: AK Jadran: Bradač, Mršnik, Odbojkarice, ki so nastopile predsinoči na neuradnem turnirju. ——-—/huuLdd Po knjigi W. von Bratina *■ Spričo dejstva, da bodo morali člani ekspedicije v več kot dveh letih napraviti vse sami, brez možnosti zunanje pomoči, razen navodil po radiu, je njihova mnogostranskost važen rekvizit in njihova uvežbanost prava nujnost. Radijski operater lahko zboli in ne bo mogel opravljati več tednov svojih nalog. Ni namreč mogoče predvidevati več kakor dve leti naprej, kakšno bo zdravje posameznega udeleženca. Glavni inženir se lahko živčno izčrpa zaradi velike odgovornosti, ki jo bo moral nositi mesece in mesece potovanja po ogromnem in samotnem vesoljnem prostoru; zdravnik kozmične ladje lahko umre in pilot se lahko na kak čuden način ubije ali pa hudo rani. Zaradi tega mora biti markonist sposoben, da nadomesti pilota; drugi pilot mora biti sposoben, da nadomesti glavnega inženirja, medtem ko se bodo vsaj trije člani posadke morali nekoliko razumeti na osnovno medicino. V tem pogledu je vežbanje za ekspedicijo različno od vežbanja za službo na vmesni medplanetni postaji, kjer ni • moštvo le bolj številno, marveč je tudi oporišče na Zemlji sorazmerno zelo blizu. Od tega trenutka domnevamo, da je vse pripravljeno: med-planetna postaja je že na svojem mestu in je primerno opremljena, obe kozmični ladji s posadko in zalogami sta v popolnem redu, Luno pa so že dolgo pred tem raziskali. 260-dnevno potovanje na Mars s pomočjo vztrajnostne sile se je že pričelo. Za člane ekspedicije sta pojma dneva in noči brez pomena, oziroma imata pomen samo v njihovem spominu, ker so v prostoru, kjer sonce nepretrgoma sije, kjer se življenje uravnava no času na kozmični ladji, ki je bil po dru- gi strani zopet uravnan samovoljno. Možje, ki potujejo na ko-zmicnj _l:adji, bodo zaprli vse line ob 20. uri. To je ob uri, ki je določena za odhod, štirje možje, ki potujejo v kabini za pilotiranje jadralnega letala za pristajanje, ki vodi kozmično ladjo z zalogami, bodo storili isto. Točno ob 7. uri «naslednje-ga jutra« bodo line odprli. Urniki oseb na krovu se urejajo sedaj po stražarskih izmenah, kajti tudi za časa poleta s po moc 1° vetril J nostne sile zahtevajo stražarske izmene na ko Hmcnih ladjah, ki potujejo na Mars, mnogo več dejavnosti kakor bi se zdelo na prvi pogled. ,da.rl’ Razdalja med kozmičnimi ladjami, ki so usmer-iS Lfvn P11’ to m*d Zemljo, je narasla na skoraj milijon in pol kilometrov. In Zemlja ima enak obseg, kakršnega ima Luna, ce jo gledamo z Zemlje. Ker je samo desna poloviča osvetljena s soncem, se zdi Zemlja kot svetel polmesec, toda ta polovica se tako močno sveti, da ni opaziti s prostim oče-*r H* "jeni površini. Na neko razdaljo od Zemlje se vidi mal svetel obroček, ki ima štirikrat manjši premer od premera Zemlje; ta obroček je Luna, ki sledi Zemlji na njenem krožnem potovanju okrog Sonca. Zaviralno privlačevanje zemeljskega teznostnega polja se stalno manjša, dokler ne postane praktično nično, medtem ko se obe kozmični ladji ki potujeta v smeri orbitalnega gibanja Zemlje okrog Sonca, vključita y dolgo ekleptično trajektorijo, ki ju bo vodila v Mar sovo orbito. Triinsedemdeseti dan. Vsi so na podlagi predvidevanj o po letu vedeli, da se bo danes pripetil dogodek, ki ga ni še nikoli videlo človeško oko: to je «prehod» Zemlje ali Lune. V pričakovanem trenutku bosta Zemlja ali njegov satelit prešla žarečo površino Sonca. To je za astronavte izjemna priložnost da opiavijo posebno točno kontrolo nad položajem ekspedicije. V začetku potovanja sta se kozmični ladji oddaljili no eliptični trajektoriji od Zemlje ter pri tem pridobili na brzini 3.03 km na sekundo, toda potem je privlačnost Sonca začela zavirati njun tek «navzgor» in Zemlja je zmanjšala raziiko na svoji orbiti, ki poteka bolj navznoter. 73 dni po odhodu kozmičnih ladij bo Zemlja potovala med kozmičnima ladjama in Soncem v razdalji okrog 20 milijonov km. Po nadaljnjih dveh mesecih začne posadka čutiti posledice trudnosti in dolge dobe nedejavnosti. Razni astronavti pridejo med seboj v spor, zaradi česar se poveča med posadko napetost. Zaradi tega bodo izvedli omejeno izmenjavo posadke med obema kozmičnima ladjama, da se ublaži neznosno dolgočasje njihovega sožitja. Eno izmed redkih in cenjenih razvedril je dnevno sprejemanje vesti od posebne postaje, nameščene na eni izmed vmesnih medplanetnih postaj, ki potujejo v orbiti okoli Zemlje. Kljub 65 milijonom kilometrov, ki ločijo kozmični ladji od njunega planeta, je sprejem jasen, kakor če bi oddajala domača radijska postaja na vogalu neke mestne ulice. Oddaja vsebuje po navadi poročila, predavanje ali kaj podobnega, nekaj glasbe itd. Nekateri člani posadke oblečejo nekega dne posebne kozmične obleke in zapustijo svojo kozmično ladjo skozi lino. Najprej izstrelijo iz posebne reaktivne pištole, nato pa drsijo proti tovorni kozmični ladji, ki je oddaljena en kilometer in ustvarja videz, da se ne giblje. Njihov namen je, pregledati oddajno in sprejemno radijsko postajo. 250. dan. Samo deset dni manjka do posebnega glavnega manevra z motorji, ko bo Mars pritegnil kozmični ladji. Razdalja od planeta, ki se zdi, če ga gledajo s prostim očesom, kot nekakšen rdečkast polmesec s premerom, ki je trikrat manjši od premera Lune, kot se vi di z Zemlje, se je skrčila na 2.250.000 km. Vidna polovica Marsovega diska žari z močno rdeče-oranžno barvo z zelenimi madeži in s-prostim očesom se lahko loči beli madež južne polarne «kapice», ki se topi v soncu Marsovega poletja, medtem ko je ostala polovica zagrnjena v noč. V razdalji, ki ni večja od Marsovega diska, se opaža mala, ne preveč svetla zvezda, katere lega se glede na planet vidno spreminja, če se nekaj minut opazuje. Gre za Fobus. to je notranjo luno Marsa, katere krožno potovanje okrog planeta traja 7 ur. Na dvojni razdalji planeta je na drugi strani planeta druga luna, to je De.imos Nobena izmed teh dveh lun nuna premera, ki bi bil večji od 15 km (Nadaljevanje sledi) Koritnik, Lasič, Pahor, Delfar, Klun, D. Stare. Taborniki B: D. Milič, Švab, Bole, Gvardijančič, I. Starc, Spacal, A. Starc, Cibic. Škamperle B: Šušteršič, Rupel, Starc, Drašič, Grbec, Gašperlin. Taborniki A: Svetina, Palčič, Cupin, Mijot, Pilat, Pečar. Srednješolci: Grdovič, Kora-za, Kozman, Fučka, Urdih, Orel. Škamperle A: Jurkič, Pavlica, Furlanič, Jurinčič, Sluga, Cesar, Posega. P—zio NAMIZNOTENIŠKI TURNIR 10-letni Milič prvak med novinci Na stadionu »Prvi maj« se ie sinoči zaključil namiznoteniški turnir (Pripravljalnega odbora«. Na programu so bila (inalna srečanja novincev. Zmagovalec je postal popolnoma zasluženo 10-letni Prosečan Milič. Končni vrstni red Je bil naslednji: 1. MILIC, 2. BUCAJ, 3. STOKA, 4 VRSA, 5. BOLE. 6. BOGATEČ, 7. PUNTAR, *. JER-COG, 9. STARC, 10. REBULA, 11. SIRCA, 12. LAVRIHA. Ker danes nimamo prostora, bomo o tekmovanju podrobneje poročali jutri. neiznajdljivih je no pa tud: zaradi teg , rezervni vratar Kapr ^ odliično branil. SK£jJjo * lahko Postojnčani tolažbi tem, da je Koper t.j0j enajstmetrovko. Okrog ^ gledalcem to .večanje.^ ostalo kdo ve kako v P saj so bile lepe potez straneh zelo redke. ^ Ob velikem zanimanju činstva sta se s popri jej' se Tabor in Sidro. Se sp»-polčasi otresajo voV»li, nja« in gledalci so da bodo morali P'r"enj«’ spet zaigrali in d0.žlkem 'deM poraz v spomladanskem prvenstva. Oba go.a s v drugem polčasu, Ki J Tt kal v znamenju poP°“* V moči gostov. Da na jra„čr golov, so kriv: sanu _'leu(j0b-ni. ki so se nekoliko P no gibali na r;a Nizka zmaga p.rl^“ preš«" Branikom je vsekak nečenje. Ajdovci so v poučni formi, da .snJ .„ petin* vali zmago s štirimi d se goli razlike. Toda e] v je s tako žiiavostJ° V joma' »brezupni boj«, da so čini lahko zadovo jni, “jub sploh odnesli celo ko^.^jj« vsemu pa je zdaj .ajnjih dohitelo Postojno m v’ *■ kolih se bo razvila gazefl borba za drugo st« Primorja in Postojn . glavna kandidata. P« ,j Si* neta preriniti naprej dro ali celo Koper. se v?a. °staiao,rr-"i ** okusiti njlihovo^ «pr® ''[jbo Zal pa so domačini^ končala Gr Nova rica ni imela težkega čakovanimi rezultati. ‘,vje]a s šibkim nasprotnikom ej tabele, pač pa sta ■ . ju trdo bori’a za ročke »pe-Tolmin. Nek("iko P« PBistrr ča visok poraz Birs« c.^r0 % ce v Anhovem. Ko J® "Tjirsk0 veliko težavo P°r?Zw,rali Bistrico, smo pricakov ,ne je moštvo že Pres Ar*10' težave. Osem golov . ^pia vem pa kaže. da ie ' ptek»-S Cidmm le »svetel tre« UC31VRO jjj 32 Nova Gorica 17 15 2 6 89. ^ 17 U ? 4 57.«8j Postojna Primorje Sidro Koper Tabor Tolmin Anhovo Branik Rudar Adria II. Bistrica 17 i0n 1 i S H 17 1° | !j '! 17 44:35 16 5 , e V) d 13 17 6 1}° SlJJ 11 17 5 1 1*»;J,1J 17 4?? 27-57 lJ 17 4 2 U ' 16 4 2 U f 1 0 1 do p* V prihodnjem k°lu J^čani>'■ sporedu naslednja g0ric>' Ilirska Bistrica -J’?'' . Adf"a’ Rudar - Tabor, SldroKoper Tolmin - Postojna, *nhov°; Primorje in B5an rPčanjc. Najpomembnejše sr pri^ ga kola bo v K°prpjmoTj* z ru zmage st bo j meSt skoraj zagotovilo drug •IIIIIINIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIIIIMIII11"1111 Za dvojno srečanje z Italijo Angleški enajstoric| sta bili že določei)] Bradley namesto Douglasa v A reprezon i Itali)*’ proti B reprezentanc bo sestavljena taF lham): ^ y Tony Cacedo (F ,. ton Armfield (Blackp^D’ g^te« A)!en (Stoke); M*«”** Tr?v„y LONDON, 22. — predsedstvo angleške nogometne zveze je objavilo seznam igralcev, kn pridejo v poštev za sestavo angleške nogometne A reprezentance, ki bo 6. maja nastopila proti A reprezentanci Italije na stadionu v Wembleyu v Londonu. Sklicanih igralcev je 18 toda formacija je praktično že določena in bo ista, ki je preteklo so-boto premagala Škotsko z 1:0 z edino spremembo, da bo namesto poškodovanega Douglasa igral na mestu desnega krila Bradley. Ta enajstorica je naslednja: Hcipkinson (Bolton); Howe (West Bromwkhl, G. Shaw (Sheffield Utd.); Clayton (Blackburn), Wright (Wolver-hampton), Flovvers (Wolver. hanvpton); Bradlev (Manchester Utd.) Broadbent (Wol-verhampton), Charlton (Manchester Utd.), Haynes (Ful-ham), Holden (Boston). Kot rezerve so vključeni v seznam vratar Baynham, branilec Armfield, krilec McGuinnes, srednji krilec Gratri. krilo Deeley, zveza Greaves, srednji napadalec Kevan. Za Bradleya bo to prvi nastop v reprezentanci. Kot diletant je bil reprezentant že dvanajstkrat. Star je 22 let. Mlajši od njega je rezervni napadalec Greaves, ki ima 18 let In ki je doslej za Chelseo dosegel v sedanjem prvenstvu 34 golov. Angleška zveza je sporočila, da bo ta selekcija, ne glede na eventuelne možne poškodbe med tem časom, veljala tudi za turnejo državne profesionalne reprezentance v A-meriko, kamor bo odpotovala 8. maja. Turneja se bo začela v Rio de Janeiru 13. maja proti Braziliji, naslednja srečanja pa bodo: 17. maja v Limi proti Peruju, 24. maja v Mex:co Cityju proti Mehiki in 28. maja v Los Angelesu proti ZDA. * * • Mlada angleška reprezentanca, ki jo bodo sestavljali igral-oi do 23 let starosti in ki bo 7. maja nastopila y Milanu (West ^ Bromvvich) To»7 'SdV; Smith wTdn*s“ii). Kay (Sheff.eld W6(Cbe^av Brabrook^J^NB*? Peter tsraD1*''7Chelsc- _ Jimmy Breaves l^n Bay pa gcatii lot' Pointer (Burntey). (Bolton), Albert , (Manchester utd’, no *fna- To moštvo P^n%aote* drugimi igralci, b g0cbu stopilo 10. maja Armfield v. proti Nemčiji- - j po „ Greaves se bosta r.on mi Z Italijo vrnila - in se pridružil« „ejo v • se bo po-dala na meriko. ____ IlKflEPl DISG1PI INCKI Sivori izKljucf'1 za tri nedelje MILAN, 2». "s? S komisija Nac^^fzrek^ipiri ze ie noleg ostali _nfnezn ze je poleg u»‘""ooSan'e‘lifl!s ti moštvom 'n " jisriP tudi naslednje ukrepe: „ efek'' ti Izključitve: .zaIuVentuS ipr nedelje: S'.vJri ( CapPadeljo: 2 efektivni nede^ vn0 ned Caidarem0 (f* (Juventus), Ca Bolchi (Inter) CorSo 1 Strogi opc1?*"'!) itd- .gflO ter), Cappi