Domoljub
V Cfublfanl, 6. decembra 1939	^ -_____
Leio 52 • Stev. 49
Ali bomo res nasedli boljševiškim agitatorjem ?
NaS čas no« v sebi polno hraniva za nezadovoljnost. Vojska tudi nevtralcem ne prizanaša in ne bo, kot je videti, prizanašala. Premnogo stvari bo zmanjkalo, druge se bodo podražile. Skrb pred bodočnostjo — včasih še pretirana skrb ~ se naseljuje v marsikako kmečko ki delavsko hišo. Nad vsemi pa visi vprašanje, aH se bomo mogli obraniti vsaj najhujšega: udeležbe na krvavom spopadu.
Dobo nezadovoljnosti so v polni meri izkoristili agitatorji boljševizma. Ker je bolj-šcviška Rusija »topila v vojsko in se raztegnila na Poljsko, ker je podjarmila male baltiške države Estousko, Letonsko, Litvo, ka-tore se niso mogle braniti, so komunisti dobili novo upanje. Zopet dvigajo glave. Pri tem zlorabljajo slovansko rusko ime. Ker so Rusi Slovani, govore sedaj komunistični agitatorji, da bo slovanska Rusija reševala slovansko narode na Balkanu: Bolgare, Srb«, Hrvate in Stoveoee. To leševanje bi bilo seroda v tem, da jih pripelje v naročje boljševizma. Nerodnosti, ki smo jih doživljali v septembru, ko mnogi krogi niso vedeli, kaj početi z ljudmi, ki so jih klicali skupaj, so dale novega netiva hujskanju plačanih komunističnih agitatorjev. Kako lahko je zakMcati človeku, ki se mu slabo godi, ki je neve-voljeD na sedanje razmere, besedo: >Bo že boljše, ko pridejo boljševikU Lahko je izreči tako hujskajočo besedo in rada jo slišijo ušesa človeka, ki v jezi malo ali nič ne misli.
Tako žirijo od ust do ust oznanilo boljše-viškega raja. Pred širšo javnost pa so prišli z letakom, kjer pozivajo na ustanovitev novo stranko Zveze delovnega ljudsha. V tem ne govore naravnost, da »o komunisti, ampak prihajajo z obljubami, ki božajo ušesa. Tako pravijo^ da hočejo izbrisati vse dolgove — kmečke in obrtniške. Povedo, da hočejo vse razdeliti, kar je še graščinskega, državnega in cerkvenega. Tudi to je pesem za marsikako uho. Davke bo piačeval bogatin, toda poprej mu bodo vse vzeli, da ne bo več bogatinov. Kako bo poteom davke plačeval, ne povedo. Tudi ne povedo, kdo naj plača, če se brišejo dolgovi. Morebiti država. Mogoče. Toda država so ljudje, torej bodo plačali državljani. V naši državi je 80 ljudi od sto kmetov. Torej bo plačal kmet. Ta nova Zveza delovnega ljudstva bi torej devala ljudstvu dobrota v en žep, iz drugega pa bi istemu ljudstvu jemala. Na koncu priznajo, da ne zakrijejo čisto svojega izvora, da bi radi zveze s Sovjeti.
, Čas nezadovoljnosti torej zlorabljajo komunistični agitatorji Mi pa ae mirno vpra-
šajmo, ali moremo pričakovati, da res pride kak boljševizem in prinese zboljšanje.
Poglejmo, kako postopa boljševizem. Ko so bili Poljaki v največji nesreči, jih napadejo ruski Sovjeti v hrbet. Zdi se, da so kot hijene, ki išče plena, k.1 so ga druge močnejše živali pripravile. Ne upa boja narav-nosst, ampak strelja slabemu v hrbet. Na take zahrbtneže naj bi se naslonila naš kmet in delavec? In kako naj takim verjame, ki sami ne drže nobene besede. Sedaj napadajo boljševiki Fince. V Rusiji je 170 milijonov ljudi, na Finskem niti štiri. Torej skoraj 50 proti enemu. S temi Finci imajo Sovjeti pogodbo o nenapadanju. To pogodbo so gladko poteptali v tla. Predsednik finske vlade je minister Taner. On je socialist, on verjame v očeta vseh socialistov v Marksa. Pišejo, da je s Stalinom bil celo prijatelj. Vse nI nič pomagalo. Danes prelivajo Finci kri, ker jih je napadla Sovjetska Rusija. Nič ji niso naredili, samo Čisti boljševiki niso, pa morajo biti uničeni. Za svoje brezskrbno prijateljstvo z boljševizmom delajo danes strašno pokoro. Verjeli so ljudem, ki ne drže nobene besede, In sedaj prihajajo k nam s svojimi obljubami. Kje so še tako zabiti ljudje, da bi kaj dali na besedo komunistov, če ti nikjer niso držali nobeno obljubel Kdo naj jim verjame?
In kaj je s slovanstvom komunistov? Ali je Stalin Slovan, ali je Rus? Ne, on je doma iz Kavkaza. V otroških letih ni govoril ru-
sko. Kakšen Slovan naj bi torej bil! In kd« ne ve, da so bili med glavnimi komunisti na Ruskem Judje! To naj bo slovanstvo, ki naj nas rešuje. In kako so prelomni! dano zavezniško besedo lani slovanskim Cehom? Gladko so jih izdali v najhujšem trenutku.
Časi kot so naši, so pač težki. Toda tudi v takih časih mora zmagovati trezen premislek. Ne pustimo niti trenutek, da bi mogli mešati naše ljudstvo agitatorji verolomnegai boljševizma. Rusko ljudstvo je zašlo v ne« srečo, da vihte nad njim svoj bič azijski ia judovski priganjaloi. Kmet obdeluje danes tujo zemljo in sad njegovega napora pobere! boljševik. Delavec ne pozna osemurnega de« lovnega časa in naganja ga k delu predpo« stavljeni komunistični vodja. To je suženjstvo^ v katero so zašli kmetje in delavci, ker so nasedali' hujskaškim osebam.
Pri nas ne bo prišlo do tega. Komunizem se ni obnesel. Znal je pač marsikaj razbitij ni pa tnal ničesar ustvariti. Svet se bo v tej vojski temeljito znebil vseh boljševiških pri« jateljev. Tisti,' ki pri nas širijo to prazno ver« v moč boljševizma, se bodo strašno prevarali, škoda pa bi bilo vsakogar, ki bi se dal me« šati od praznih besed in bi ne znal v seda« njem težkem času rabiti svoje pameti.
Naš čas je čas preizkušnje tudi za našel trezno presojanje. Priznamo, da je mnogo hu« dega. Toda zgodovina nas uči, da prokucija niso prinesle nobenega novega kruha. Ce po« diraš, "ne zidaš, če zabavljaš, ne delaš. BTeal truda in dela, pa ni bilo narejenega na »vetu še prav nič. Ce torej pride boljševdškl agil« tator, naj si ga vsak dobro ogleda, da so mu kdaj ne bodo smejali, da je nasedel volku v ovčjem oblačilu.	,
Ne odlagajte preureditve države!
Pod naslovom »Ne odlagajte!« prinaša v svoji številki od 29. novembra belgrajski list »Napred«, ki ga izdaja dr. Mihajlo Ilič, vseučiliški profesor belgrajske univerze, dolg članek, ki se peča z vprašanjem takojšnje preureditve države. Ker je članek izpod peresa tega strokovnjaka važen dogodek, ga prinašamo:
»Da bo državna preureditev res državna in res preureditev, mora biti izvedena v celoti iu pod vodstvom ene vzvišene misli, ki naj se zmiselno ter dosledno izvede. Z odloki od 26. avgusta tega leta pa, ki so imeli za neposredni svoj predmet reševanje hrvatskega vprašanja kot tistega vprašanja, ki ga je bilo treba z ozirom na notranji in zunanji položaj čim nujnejše reševati, pa je bila preureditev države izvedena le deloma. Vendar pa izdana uredba o razširjanju določil o banovini Hrvatski tudi na druge banovine, kakor tudi
o njihovem medsebojnem združevanju doka« zuje, da so tudi takrat uvideli, kako je ne« mogoče ostajati na pol pota ter da je izvedeni odlok v resnici le začetek, ne pa konec držav« ne preureditve.
Pri tako deloma izvedeni državni preure« ditvi je bilo mogoče obstati še tudi, dokler na banovino Hrvatsko niso bilo zares prenesena vse zadeve, ki po tej preureditvi spadajo v; njeno pristojnost. Resnica je, da je ta delna preureditev največ zato, ker je pač le delna, celo v tem kratkem času povzročila vznemir« jenje v krajih, ki po njej niso bili prizadeti, vendar so oblasti kljub temu v glavnem mogle še običajno delovati. Zdaj pa, ko se je prenos zadev na banovino Hrvatsko že izvršil, bi ne bil le slučajv ko bi ostali pri tej delni preure« ditvi. Da se človek o tem prepriča, naj gre
(Nadaljevanje na prihodnji strani »g®«!
Adventno hrepenenje
Zmnčeni smo, o Gospodi Tciko naše je življenje, kot vkovani smo t trpljenje, traje sbada aaa povsod.
•
Kdaj napoči sveta noč? Tista lepa, ko je Nate čakala tam »redi trate rajske pesmi pevajoč.
Kdaj bo zažarela Loč? Ki temo bo razsvetlila b nas k Tebi vse vodila, ki si k pravi sreči ključ.
Pridi, bodi aam Vodaikf Rod človeški v boli p laka, hrepeneče upu, čaka, da n boš Odrešeuik.
do temelja, ki je na njem izvedena ta delna preureditev.
V stvari je ta preureditev bila izvajana od osnovne misli, da so zadeve, ki so ločene, in zadeve, ki so skupne, splošne. Splošne zadeve naj se upravljajo skupno. Posebne zadeve Hrvatske — ker se je le o njih govorilo — pa je treba prepustiti Hrvatom, da jih sami upravljajo. Načelno bi zoper to ne mogel nihče ugovarjati, ko bi se prav tako postopalo s posebnimi slovenskimi in s posebnimi srbskimi zadevami, ker poleg splošnih skupnih ter posebnih hrvatskih so gotovo tudi posebne slovenske in srbske zadeve. Ce se ne bo tako postopalo, tedaj bodo nastale velike nadloge in težave od tistega trenutka dalje, ko bo banovina Hrvatska popolnoma začela izvrševati to svojo pristojnost Dovolj je, če pri tem pomislimo na delovanje skupne vlade ter na delovanje skupnega narodnega zastopstva.
Te nezgode in te težave bi izhajale iz dejstva, ker razlikovanje zadev na posebne in pa splošne, ki je izvršeno na eni strani, ni izvršeno tudi na drugi strani, zaradi česar je tisto, kar je tam posebno, tukaj splošno in skupno. In medtem ko tam (na Hrvatskem) posebni činitelji vodijo posebne zadeve, bi tukaj bile v rokah skupnih organov poleg splošnih tudi posebne zadeve vseh tistih krajev, ki niso prišli v sestav banovine Hrvatske. Jasneje povedano, jemljemo za zgled slovenske zadeve, bi bila stvar taka: Hrvati bi upravljali svoje posebne, hrvatske zadeve. Toda v isti mah bi delujoč v skupni vladi in v skupnem narodnem predstavništvu upravljali skupne zadeve, obenem pa tudi posebne slovenske zadeve, ker bi te ne bile izločene, marveč bi ostale povezane s skupnimi državnimi zadevami. Tako bi Hrvati upravljali ne le svoje hrvatske zadeve ter sodelovali pri upravljanju splošnih zadev, ki so skupne, kar je v redu, marveč bi sodelovali tudi pri upravljanju slovenskih posebnih sadev, torej tudi srbskih posebnih aadev, kar pa očividno ni v redu, ker bi te zadeva morali upravljati Srbi, odroma Slovenci prav tako, kakor hrvatske zadeve pnravljajo sami Hrvati. Tega, kar ni v redu, niti ne žele Hrvati, niti ne morejo želeti, ker je temeljna težnja vsega njihovega boja bila enakopravnost Iz tega težavnega stanja, ki je polno težav za pravilno delovanje I oblasti, bi mogli brez težav priti, če se poleg | 2'
banovine Hrvatske ustanovita še dve drugi enakopravni enoti, slovenska in srbska.
Za to poleg splošnega razloga govori še posebni finančni razlog. Pred sporazumom se je v boju zoper centralizem in zoper režime večkrat navajal razlog, da so nekateri kraji finančno izrabljali druge. Zdaj po sporazumu bi se ne smelo pustiti niti sumnje takega očitka. Ta očitek pa bo mogoče iztrebiti le, če se započeto delo izvede do kraja. Držeč se pregovora: Cist račun — dolga ljubezen!« — je treba stvari tako urediti, da se bodo stroški posebnih zadev plačevali s posebnimi sredstvi, stroški skupnih zadev pa s skupnimi. To pa nikakor ni mogoče, dokler se na tej strani s skupnimi sredstvi plačujejo stroški splošnih in posebnih zadev, ki še niso ločene od drugih. To pa more biti povod, da se bo neupravičeno še naprej razširjala trditev, češ da »n kraj vzdržuje drugega itd.
Vse tedaj govori za to, da je treba čim prej izvesti aadaljno preureditev države. To preureditev zahteva korist tistih delov naše države, ki doslej po preureditvi niso bili prizadeti. Toda preureditev zahteva tudi dobrobit tistega dela, kjer je preureditev izvedena, kakor tudi korist države same. Korist ne le zato, ker je to dobrobit vseh njenih delov, temveč tudi zaradi tega, ker bi se potem šele pokazalo, da nad vsemi med seboj enakopravnimi deli države stoji država kot celota, država kot jamstvo njihove enakopravnosti ter varuh njihove varnosti.
Pri vsem tem pa so ljudje, ki trde, da je s tem treba počakati do volitev, da bi svobodno izvoljeni narodni zastopniki odločili o tej preureditvi. Najsi bo želja še tako velika, to stališče zagovarjati ni upravičeno, ni demokratsko. Ni demokratsko zalo, ker enakost zahteva, ko se je z ozirom na razpoloženje v enem kraju uporabil člen 116 ustave ter se izvedla delna preureditev, da se zopet z ozi-dom na razpoloženje v drugih krajih tudi tam izvedejo isti ukrepi. Kajpada bo zadnjo besedo imelo ljudstvo. Toda prav zato, da bi
V m r • m • n . o v i t • H
z 2 lablelome
Ta lavojfeli zmore odtlej tukdo Prosim« napravile IMlikut In prepričali m ho,le o naglem ullnku pri glavobolu. aoSotKjio la bolečinah iaradl ran.
VERAMON
Cevk* i 10 la te lamelami. Otllek i t tabletama
B*« po ei.m. aoe. poA. ta mmt. idr, a »r. IMt, s. V O,
ljudstvo moglo pravilno spregovoriti, mu js treba pokazati vprašanje v celoti, ter nato pred njegovo sodbo treba postaviti ne delno, temveč popolno preureditev države. Drugačno ravnanje bi bilo neupravičeno in škodljivo, ker bi povzročilo velike zinede in težke spore med ljudstvom. Posledica tega bi mogla biti, da bi bil ves napor za sporazumno rešitev naše notranje ureditve brezuspešen. Temu pa ss je treba v najvišjo korist države in naroda vsekakor izogniti.«
Nova vojska in se kaj
V preteklem tednu smo dobili novo vojsko. V četrtek zjutraj namreč je Sovjetska Rusija nenapovedano vdrla na Finsko in je njeno letalstvo kar na lepem začelo bombardirati mirna neutrjena finska mesta. Finska, ki šteje samo 4 milij. prebivalcev, se braui, kolikor se more proti napadalcu, ki ima 180 milij. ljudi. Ja to borba palčka proti velikanu, ki je po vsem omikanem svetu vzbudila globoko sočustvovanje s finskim narodom ter dvignila iskreno ogorčenje proti nasilstvu boljševizma.
Finci so se boljševiškl armadi junaško postavili v bran. Boljševiki so zasedli nekatera obmejna mesta, ki so jih hrabri Finci boljševikom spet iztrgali in ujeli večje število sovjetskih vojakov.
Sovjeti napadajo seveda tudi iz zraka in z morja. Iz aeroplanov mečejo boljševiki zažigalne bombe, ki so povzročile v raznih mestih že več požarov in precej človeških žrtev med ženami in otroci. Finci se na vseh plateh krepko branijo. Sovjeti so že do zdaj izgubili križarko in rušllca. Finci pa so uničili boljševikom še 25 letal in 36 tankov. Napad velike Rusije je povzročil po vsem svetu in zlasti v Ameriki neznansko ogorčenje. Zunanji boljševiški minister Molotov pa
je izjavil, da Sovjeti ne bodo prej nehali s vojsko, dokler ne bo Fireka čisto boljeviška. Bomo videli.
Sovjetski napad na Finsko je samo člen v verigi dogodkov, ki so vsi v zvezi z nemško sovjetsko prijateljsko pogodbo. Takrat, dne 26. avg. 1939, sta Nemčija in Sovjetska Rusija podpisali pakt, v katerem sta si med seboj razdelili vplivna območja na vzhodu Evrope. Nemčija do te meje, od tam naprej pa Sovjetska Rusija. Tako se je glasila pogodba. Cela vrsta dogodkov nam pravi, kjo teče tista meja. Poljska je Že razdeljena med obe zaveznici. Polovico Nemčiji, polovico So-vjetiji. Baltiške države so pod Sovjetsko Ru-
Bcpllub
najboljgj in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, Ima vedno lepe slike ▼ bakro« tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljnb«j Ljubljana, Jagoslov. tiskarna.
KAJ JE NOVEGA
Mladina, čuf krik izseljenca!
Brez Miklavža in brez »božička bodo tisoči naše izseljenske mladine po državah, ki so v vojski. Zastonj bodo čakali na nju, morda lačni in strgani.
Slovenska mladina, ali ne bi hotela letos za izseljenski teden sprejeti ti nase to sladko dolžnost, da ji boš ti Miklavž? Ali bi ne mogel vsak razred vseh naših šol, ljudskih, meščanskih in srednjih zbrati vsaj po en zavoj daril zanje? To bi bilo sadje, klobase (mesene), moka, kava, slaščice, morda kake nogavice, lokavice, kak jopič i. dr.? Kako malo bi to stalo vsaki razred in kako malo žrtev! In vendar, koliko veselja za te revčke!
Družba sv. Rafaela vrši pogajanja z našimi oblastmi, in z oblastmi teh držav, da bi se vse to poslalo izvozne in uvozne carine prosto.
Iz Pale pri Sarajevu piše ondotni župnik gospod Kristič, da ima v svoji župniji po tamkajšnjih gorskih vaseh več sto naših opešanih gozdarskih delavcev, starcev, ki so bili odpuščeni za rud i starosti z dela, pa so brez sredstev in zelo stradajo. Milo prosi za Rožič kakih darov v živilih in stari obleki. Zvečine so Io moški. Tudi tukaj, glej, mladina, svoje veliko poslanstvo ljubezni za letošnji izseljenski teden! Tudi glede teh reveiev se obrnite na Rafaelovo družbo po navodila.
Mladina, pokaži se v prihodnjih tednih v vsej iepoti mogočne narodne zavesti in stori svojo dolžnost! Tako lahka je iu tako lahko izvedljiva.
Imena vseh razredov in šol, ki bodo storili to, na videz tako malenkostno, v resnici pa ogromno narodno delo, bomo objavili v »Izseljenskem vestniku«.
Slovenska mladina, sedaj imaš ti besedo!
Pokaži, koliko je v tebi narodne zavesti, koliko ljubezni do svojega naroda, do trpečih bratov!
osebne vest!
d Med novoimenovanimi generali je tudi naš prleški rojak Mirko Rajh iz Mote pri Ljutomeru. Čestitamo!
o Občinski odbor občine Dol pri Ljubljani je v svoji seji dne 30. novembra t. 1. soglasno izvolil častnim občanom g. župnika Ka-stelica Matijo za velike zasluge ob 33-letnem župnikovanju v Dolu. Iskreno čestitamo!
o Za novega iinančnega ravnatelja je postavljen pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani višji finančni svetnik Jožet Mozetič.
domače novice
Današnji številki »Domoljuba« je priložen drugi zvezek tiskovine, ki pojasnjuje komunizem in njegove strašne posledice za Cerkev in človeško družbo sploh. Srp in kladivo na ovojni strani sta boljševiško znamenje, ki naj bi značilo povezanost kmetov in delavcev v boju za pravice ter stanov. V resnici pa vodi boljševizem — dokaz Rusija— tako
sijo In so se morali od temkaj izseliti vsi Nemci. Tudi Finska spada pod sovjetsko vplivno območje, kajli Nemčija ne samo, da ni nič storila, da bi rešila Finsko, s katero so jo do sedaj vezale prijateljske vezi, ampak je njeno časopisje odkritosrčno pisalo, da ima Sovjetska Rusija pravico do tega, kar je od Finsko zahtevala.
Na severu oslaneta sedaj še dve nevtralni državi: Švedska in Norveška, od katerih ima Švedska neugoden položaj, ker je napram velikemu morju zaprla. Švedska ima pa veliko železa. V prihodnjih tednih ali mesecih bomo videli, če si Sovjetska Rusija prisvaja tudi vpliv nad Švedsko, ali če je švedsko ozemlje prišteto k nemškemu vplivnemu območju. V slednjem primeru bomo gotovo Še doživeli, da bo Nemčija hotela od Švedske vso železno rudo in bodo nastale nove zmede, ako bi Švedska rekla, da ne.
Vojna na Finskem je potisnila nekoliko v ozadje dogodke, ki so v zvezi z ono drugo vojno med Nemčijo, Francijo in Anglijo. Tamkaj se na suhih bojiščih ni zgodilo nič. Tudi letalski boji so bili neznatni. Na morju je bilo spet nekaj žrtev pomorskih min. Zaostrila se je le gospodarska vojna. Anglija in Francija sta namreč kot odgovor na nemško borbo z minami in podmornicami odgovorili z novim ukrepom. Doslej je bil namreč od njiju onemogočen samo vsak pomorski promet z Nemčijo, v kolikor tiče uvoza. Nemčija je še vedno lahko svobodno izvažala. Odslej velja zapora tudi za nemški iz-
voz in je udarec, ki je s tein zadel, nemško gospodarstvo, izredno hud. Zapora se bo začela 4. decembra, ko bodo angleške in francoske vojne ladje zaplenile vsak tovor na nevtralnih ladjah, ki je nemškega izvora in namenjen v tujino. Nemške ladje pa itak že od začetka vojne ne vozijo več po svetovnih morjih.
Zaostritev gospodarske zapore okrog Nemčije ki se je pričela 4. dec., je neizogibno tudi hud udarec za nevtralne države, ki izgubijo mnogo svojega pomorskega prometa in s tem tudi zaslužka, in ki bodo odslej šo bolj izpostavljene raznim pritiskom: angleškemu in francoskemu pritisku,' da tudi po suhem Nemčiji nič ne prodajo in nič od nje ne kupijo, ter nemškemu pritisku, da čim več v Nemčijo izvažajo in čim več od
njo kupijo.
Po radijskih vesteh ogorčene borbe na finskem ozemlju še vedno trajajo. Finci z velikim uspehom odbijajo sovjetske napade in jim je celo uspelo ponovno zavzeti nekatere zavzete postojanke. Te uspehe pa morajo pripisovati novim strojnicam, ki pridejo na vsakih 11 mož ena. Amsterdamski listi poročajo, da so Finci do sedaj sestrelili nad 25 sovjetskih letal. V Kareliji pa so uničili cel letalski polk. Kakor se izve, je bil o priliki bombardiranja Hangoja zadet tudi drugi sovjetski rušilec. Iz Helsinkija poročajo, da so Finci popolnoma uničili rudnike niklja v Salmijariju, da ga ne bi mogli Rusi v primeru, da zasedejo ta kraj, izkoriščati.
kmeta kot delavca v največje suženjstvo in 1 časovno in večno nesrečo. Zato prosimo vs* »Domoljubove« čitatelje, da protikomunističn« »Domoljubove« priloge, ki so ali morda še bodo izšle, hranijo: večkrat in pazljivo pre-čitajo in jih tolmačijo svojim družinam, pa tudi vsem svojim znancem in prijateljem, kjerkoli bi se z njimi srečali. Boljševiškemn raz boj-ništvu in krivim naukom se mora ves slo« venski narod z vso odločnostjo in doslednostjo postaviti v bran.
Brei težav
deluj® Darmol. K temu prijetnost •S	Pr' uP°rab,: nobenega kunanja Ca-
I ašSS&JK.C(jt |ov»n'*'pobiranjakrogljiclnnegren* \\y«BMM9lHr *o1'' Darmo1 J® okusen kakor Mi7*V1 uMR Čokolada. Ne poskušajte z nepreiz« t■■miiMMiiMiHn kuSenirni preparati,temveč uredita ^MI^HHl svojo prebavo z dobrim odvajalnim
-plfen
+HBMJB OoklUinUUUtut
d V navzočnosti bana dr. Natlačena jai
ono nedeljo blagoslovil prošt g. Karel Čeru* novo lepo šolo na Dolžu pri Stopičah.
d Duhovne vaje za može v »Domu duh'« vaj« v Ljubljani, Zrinjskega 9, bodo letos šei enkrat od 11. do 15. decembra 1939. Začetek' 11. decembra zvečer ob 7. Pridite točno vi obilnem številu. Naš čas zahteva odločne ka-toliške može! Duhovnike prosimo, da mo na ta tečaj opozore, Prehrana 100 din. — Vod« stvo »Doma«.
d Zamenjaj! Opozarjajo se vsi prizadeti, da je določen kratek rok samo 6 mesecev, da se vzame iz prometa stari srebrni denar pol 50 din, in leto dni za srebrnike po 20 din« Kakor je finančno ministrstvo svojčas razglasilo, poteče rok za zamenjavo srebrnih peti desetakov že 16. februarja 1940, starih dvaj-setakov pa 16. avgusta 1940, ker ta dan iz* gube ti srebrniki zakonito plačilno moč. Vj lastno korist se zato opozarjajo lastniki tega' denarja, da čimprej srebrnike zamenjajo na; blagajnah Narodne banka ali pa pri državnih1 finančnih ustanovah.
d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravna »Franz-Josel« vode.
d Le tako odločno naprej, pa povsod) 2 navijalci cen je začela brezobzirno ravnati belgrajska policija. Njeni služabniki so do sedaj izvršili že več sto preiskav in prijavili ogromno trgovcev, pekov, mesarjev n drugih' prodajalcev živil. Uprava mesta je 140 trgov« cev, pekov in mesarjev že kaznovala z občut« nimi kaznimi. Poslej pa bodo začeli zasledoi vati prodajalce na veliko. Pokazalo se je, da,' je treba v vrstah teh ljudi iskati največje grešnike, kajti veletrgovci so imeli velike star« zaloge, pa so cene kljub temu poviševali. Policija bo pregledala vsa skladišča in popisala' vse blago. Tako misli zajeziti brezvestno špe« kulacijo bogatašev na račun revežev. Na po« doben način se je nekaterih ljubljanskih vele-trgovcev lotila tudi ljubljanska policija in tri veletrgovce že kaznovala, nato pa jih prija« vila še sodišču. V kratkem bo sodna razprava, na kateri se bo pokazalo, kje je treba iskati sokrivce velike draginje.
d Proti draginjL V vseh večjih hrvatskih krajih so bila protestna zborovanja proti neopravičeni draginji. Zborovanja so bila dobro obiskana. Govorniki so se bavili z draginjo in soglasno ugotavljali, da je bila draginja v večini primerov neupravičena in da so trgovci nekaznovano izrabili priliko na škodo potroi*
Ljubljanski škof pozdravlja izseljence
Dne 3. decembra smo imeli takozvano izseljensko nedeljo. Ob tej priliki je izjavil kuezoškof dr. Rožman sledeče:
Izseljenska nedelja naj bi nas opomnila na duhovno vez z brati in sestrami, ki so se jz domače zemlje izselili bodisi trajno bodisi sačasno. Na to duhovno vez prečesto pozabljamo. Ko pa se enkrat duhovna vez med nami in našimi izseljenci pretrga, so izseljenci za naSe narodno občestvo zgubljeni. In res, koliko ae jih je Izgubilo! Kolik« naše krvi je izteklo v tuje žile in hrani moč tujih narodov! ZgodOvina bo morala nas in našo bližajo preteklost obsojati, ker smo pustili, da je liv-Ijenska moč našega naroda v izseljenstvu gi-
nikov. Zato zahtevajo od oblasti, da ostro nastopijo proti takim pojavom in s trdimi kajnimi preprečijo tako samovoljo trgovcev. Ponekod so se življenjske potrebščine podražile do 80 odstotkov.
d »Skok čez kolo« — tako se imenuje (»rireditev kluba montanistov (visokošolcev rudarskega oddelka), ki je nastavljena za dne 9. decembra na Taboru. Prireditev je združena s plesom — torej Sumna nočna prireditev! Proti temu odločno ugovarjamol 2ivimo !r šibo resni dobi; vojna ni daleč od nas. Ves »vet itedi in se pripravlja na resne odločitve. Zdaj ni čas za plese in oblast naj kratko in malo to zimo vse plese prepove. Nadalje je advetni čas in ie povrh predvečer praznika Brezmadežne! Ta praznik naj vzbuja dijaški mladini vzvišene misli vzdržnosti in čistosti; burni plesi, ki trajajo do ranega jutra, niso priprava za počeščenje Brezmadežne!
d Vrhovna hrvatska športna zveza. Pri kagrebškem mestnem komisarju so se zglasili casiopniki Hrvatske iportne sloge in zastopnika »Junaka« ter zimskošportne zveze in predlagali, naj mestna občina ukine letno podporo 600.000 din Sokolu ter to podporo da na razpolago .vrhovni hrvatski športni zvezi. Obenem naj se ukinejo vse podpore mestne občine posameznim Športnim klubom, ker ima pravico podeljevati in razdeljevati te podpore zgolj Hrvatska iportna sloga. Obenem naj da mestna občina na razpolago zagrebškim Športnim klubom vse telovadnice v zagrebških mestnih Solab in določi vnaprej prostore, ki jih namerava določiti posameznim Športnim klubom za igrišča. Mestni komisar Starčevič fe zastopnikom obljubil, da bo ustregel njihovim željam, kolikor bo le mogoče. Hrvatska iportna »loga namerava z nabranim denarjem podeljevati po svoji uvidevnosti podpore Športnim društvom vseh panog.
d Tudi obutev >e fe podražila. Združenje čevljarjev za sodni okraj Ljubljana, je imelo ono nedeljo v hotelu »Lloyd» sestanek, na katerem so obravnavali visoki porast cen za najrazličnejše vrste usnja. Načelnik združenja Perdan, je dokazal, da se je v zadnjem času usnje podražilo za okrog 30 odst., pa naj bo domače ali uvoženo. Zaloge se tudi manjSajo, aato je verjetno, da bodo cene ie naprej rasle. Domača usnjarska industrija pa se bori s pomanjkanjem kož ln strojil. Tudi kože so poskočile v ceni, tako so bile surove telečje koJe v avgustu ie po 9—11 din za kg, sedaj »o pa že po 17—22 din za kg. Škoduje nam fadi prevelik Izvoz kož. Cene *a usnje so izredno poskočile. Črni boks ae je podražil za 50 odat., črni ievro za 30 odst., kroponin za
nevala. Današnja nedelja naj nas, ki smo doma, opozori, da utrdimo duhovno vez med
nami in vsemi udi naroda, ki so raztreseni po svetu. Ta duhovna vez je vez jezika, kulture ln vere. Zlasti z molitvijo naj danes navežemo svoje duše na naše brate in sestre v tujini. Ko jim ob vstopu v božično dobo, na vratih najlepšega družinskega praznika, pošiljamo Iskrene pozdrave in topel spomin, zagotovimo jim prav tako topel spomin v naših vsakdanjih molitvah, da bo iz vsakega našega krščanskega doma in iz vsake naše cerkve z molitvenim spominom prihajal nad izseljene brate in sestre blagoslov nebes in domovine.
45 odst. Povprečna podražitev znaša torej 40 odst. Ker bodo vse te zvišane cene v prvi vrsti zadele čevljarje, ki morajo nabavljati usnje, je razumljivo, da čevljarski mojstri ne bodo več mogli delati obutev po dosedanjih cenah. Zato združenje predlaga povišanje cen čevljarskim izdelkom od 10—15 odst. To je upravičeno tem bolj, ker bo treba v kratkem zvišati tudi mezde čevljarskim pomočnikom. Navzoči mojstri so predlog seveda sprejeli
d Nova zveča Zagreba s Slovenijo. Na betonirani cesti iz Samobora proti Sloveniji je bil te dni dogotovijen nov odsek, tako da manjka do slovenske meje le ie dober kilometer. Nova betonirana cesta bo priključena na staro državno cesto Zagreb-Ljubljana. Z novo cesto bo Zagreb dobil snnogo ugodnejio cestno zvezo a Slovenijo.
d Vsi, kt mnogo |edo in stalno sede te trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čaio naravne »Frana-Joseiove« grenke vode, ki te mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josetova« voda se odlikuje po svojem aigurnem učinku in prijeni porabi.
- Osi. n«. 8. t». mitna.
d Od kod toliko dalmatinskega vina? V
Sloveniji «e toči povsod dalmatinsko vino, tako da se zdi, da bi v Dalmaciji moral vsak trs dati najmanj polovnjak vina, pa še to bi menda ne ustrezalo količini, ki se iztoči. Od kod toliko dalmatinskega vina, ko pa piSejo, da je v Dalmaciji še okrog 300 vagonov «ta-rega vina! Letošnjega vina so pa minuli mesec izvozili iz Dalmacije že 3858 hI, od tega
v Švico 315 hI, v Nemčijo 50& hI, na Čeiko 2317 hI, v Holandrjo 548 hI, v Belgijo 160 hI. Samo iz Sibenika je bilo oktobra izvoženih 43 vagonov vina, in to 36 vagonov novega in 7 vagonov starega. Belega vina so prodali največ na Hvaru in Visu, črnega pa na Pelješču, Vino »dingač« in »postup« prodajajo vinogradniki po 3—4 din liter. Za tema dvema vrstama vina je veliko povzražervanje, posebno iz inozemstva. Dalmatinci so torej prodali it precej vina. Toda kljub temu bomo vse leto v vseh krajih Slovenije dobili dalmatinca kolikor ga bomo hoteli 1 Upravičeno se torej vprašamo: od kod toliko »dalmatinskega« vina?
d Tatvina cerkvenih kipov in testov.
Na 2alostni gori pri Preserju je dobro oblečen človek prosil pred 2 tednoma za ključ, da si ogleda cerkev. Cerkovnik mu je ključ izročil, ni pa iel z njim. Po odhodu so opazili, da je pokradel steklene prizme z lustra. Pri podružnici pri Sv. Ani iste župnije je pa tat bržkone ponoči vdrl v cerkev od petka do sobote in pokradel tri kipe s stranskega oltarja in prizme z lustra. Kdor bi mogel o tem kaj dognati, naj naznani ali župnemu uradu v Preserju ali ikol. ordinariatu v Ljubljani.
d V sagrebikem okrožnem urada za zavarovanje delavcev so začeli odpuičati poročene uradnice, katerih možje imajo nad 2000 dinarjev mesečne plače.
VINA.
prvovrstna, po natugodnejiih
cenah kupite pri CEMTRALNI VIHARNI * L|«M|mH
d Slovesna otvoritev mednarodne ceete v naii državi. Te dni je bila na zelo alovesen način otvorjena in izročena prometu nova mednarodna cesta Belgrad—Novi Sad—Su-botica—državna meja, to je del ceste London—Carigrad. Nova cesta je velikega, pomena v mednarodnem prometu, ker veže skoraj vso Evropo z Balkanom. — Novo cesto sta otvorila dva Slovenca, in sicer general Dekaneva v kraljevem imenu in minister za gradbe dr. Miha Krek v imenu vlade.
IZ domače politike
p Red mora biti. Z močno roko je začela nova oblast v banovini Hrvatski čistiti med svojimi nasprotniku Veliko pozornost je izzvala aretacija akademika Antona Kovača iz Sremske Mitrovice. Kovač je predsednik akademskega združenja hrvatskih skrajnežcv. — Kmalu nato pa so oblasti prijele tudi neko
Vičani so dobiti novo meščansko šolo
V nedeljo, 26. novembra, je bilo novo poslopje meščanske šole na Viču izročeno svojemu namenu. Za to priliko se je Vič odel v posebno praznično obleko. Saj so Vičani za to priliko izobesili tudi zastave.
Te pomembne slovesnosti so se udeležili mnogi odlični gostje. Med njimi Škof dr. G. Rožman, zastopnik divizionarja komandant artilerlje general F. Janež, prosvetni načelnik dr. Sušnik, zastopnik mestnega župana inšpektor g. Wester, poročevalec za meščanske žole Wagner itd.
Ravnatelj meščanske gole Fakin je imel priložnostni nagovor na zbrane goste, občinstvo in mladino. V imenu mestne občine je govoril inšpektor Wester, ki je posebno poudaril požrtvovalni trud mestne občine ljubljanske za dosego čim sodobnejših poslopij za
naše ljubljanske Sole. Končno je spregovoril še zastopnik bana, načelnik prosvetnega oddelka kralj, banske uprave dr. Sušnik, ki je še posebno čestital Ljubljani na prekrasnem novem šolskem poslopju. Slovesnost je bila zaključena z državno himno, ki jo je zapel šolski zbor. Zvečer se je v proslavo desetletnice viške meščanske šole Josipa Jurčiča vršila v šolski telovadnici akademija, kateri je prisostvovalo mnogo odličnih gostov. Akademija ie bila zelo pestra, saj so bili na sporedu poleg petja, deklamacij tudi telovadni nastopi ter so učenci tudi vprizorili drugo dejanje Oovekarjeve dramatizacije Desetega brata. Nastopajoči so želi za svoj nastop upravičeno odobravanje in pohvalo. —- Naj bi nam vzgojila viška meščanska Sola samo odločne katoličane in zavedne Slovence!
Lavantinshi škof Slovencem v tujini
Na svetu so sedaj razmere takšne, da si _ tako bi jaz menil — vsak želi biti doma, zlasti, ako tam vlada mir. Ne dvomim, da isto čutite vi, dragi rojaki, ki ste daleč proč od domovine, bodi v tej ali drugi državi. V tolažbo in oporo naj vam bo misel, da ste povsod, kjerkoli bivate, pod močnim varstvom l>ožje Previdnosti, ako se le vi držite Boga in vere. Bog nikogar ne zapusti, ki vanj zaupa. Ni izključeno, da vam je ob sedanjih prilikah morebiti Se bolj kot sicer otežko-čeno izpolnjevanje verskih dolžnosti. Zato storite, kar je v vaših močeh: ne zanemarjajte vsakdanje molitve, udeležujte se službe
bo/.je, kjer imate to priložnost, poslužujte se sredstev zveličanja, zlasti svetih zakramentov, pred vsein pa živite brezgrajno, po božjih in cerkvenih zapovedih. To vam bo posredovalo potrebnih milosti iz nebes, pa bo v čast vam in vaši domači državi pred tujino. V ta namen bomo mi izseljensko nedeljo molili za vas in za mirne Čase z željo, naj bi se našle poti za olajšanje vašega socialnega položaja, vi pa se spominjajte nas, ki 9rno doma in za vas od Boga prosimo vse, kar je dobro in srečno in zveličavno.
V Mariboru, na god sv. Katarine, dne 25. novembra 1939.
ločenko in nekega gimnazijca v Sremski Mi-trovici. Baje sta ta dva razširjala letake proti dr. Mačku in ostalemu vodstvu hrvatskega naroda.
p Čndna demokracija. Na zborovanju okrajnih zastopnikov JRZ v Rumi je govoril senator in bivši prosvetni minister Magara-ševič, ki je med drugim govoril tudi o stranki SDS. Dejal je, da SDS vodijo ljudje, ki so doslej neprenehoma zahtevali demokracijo in demokratični red povsod. Zdaj pa, ko so prišli v vlado, so začeli komisarsko ravnati in vladati. Tako so mnogokje, kjer njihova stranka predstavlja absolutno manjšino, imenovali komisarje. Govornik je povedal zgled iz Kor-duna, kjer je vas, ki ima v njej JRZ 820 članov, HSS 13, SDS pa le enega. In vendar je tukaj postavljeith komisar SDS.
d) 25 let ie šupnikuje pri Sv. Juriju ob Sčavnici duhovni svetnik g. Franc žituhec. Na mnoga letal
d) Vinsko riustavo in sejem v Ormožu
priredi Kletarsko društvo na dan 19. decembra v lastni tadružni dvorani v Ormožu. --Vinogradniki naj svoj pridelek priglasijo za razstavo.
d) Slovenjebistriški požigalee Avguštin Koražija je doslej priznal orožnikom že 21 požigov.
d) Teiko življenje na Kozjaku. Tam so najbolj ubogi delavci, ki nimajo zaslužka, ker kmet ne dobi nič za les in ne more delavcev plačevati. Se za tisti les, ki se tu in tam proda, se zelo malo dobi, poleg tega se pa mora voziti do kakšnega trgovca po zelo slabih potih po 3—4 ure daleč. To, kar se dobi iz gozda, je komaj za davek, za hlapca ali za delavca pa ne ostane nič. Sedaj so se pa pojavili še navijalci cen. Za les se nič ne dobi, kar pa moramo kupovati, je vse dražje, in res ne vemo, kako bomo preživeli naše družine preko zime.
d) Tatova iz Slovencih goric, Franc Ko-vačifi iz Negove in Anton Perko iz Tvrdkove, sta bila pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti obsojena: prvi na 8 mesecev, drugi pa na 3 mesece strogega zapora, ker sta dolgo kradla po Slovenskih goricah, kar jima je prišlo v roke in prodajala naprej. Za nekaj časa bo mir pred njima.
d) Cinkarna v Celju je s 1. decembrom ivišala prejemke vsem delavcem in uradnikom za 15%.
d) S cepljenjem prod slinavki in parkljevki so začeli v mariborski okolici. Vsa cepljena živina je ostala jpopolnoma zdrava
in se tudi niso pokazale nobene škodljive posledice, ki bi bile v zvezi s cepljenem in česar so se nekateri prvotno bali. Ta uspeh je najboljši dokaz za vrednost novega sredstva. Nujno potrebno bi bilo, da bi se za cepljenje živine proti slinavki in parkljevki pozanimala banska uprava z vso natančnostjo ter bi ga uredila na najširši podlagi. Bližajo se za nas težki gospodarski časi ter je potrebno, da z vsemi sredstvi čuvamo našo imovino. Nastopa ogromno povpraševanje po naši živini ter bomo lahko zadostili vsem potrebam le, če bomo znali ohraniti to, kar imano.
d) V Rakičamu je gorelo. Ono nedeljo okrog ene ure je izbruhnil požar na pristavi veleposestva Rakičan. Pristava stoji nekaj sto metrov od vasi, kjer ni v neposredni bližini nobene hiše, razen hišice, kjer stanujejo uslužbenci veleposestva. Ogenj, ki je najbrž nastal v svinjski kuhinji, kjer je bilo naloženih veliko orobkatiih koruznih storže v, je kmalu objel cel hlev. Ker nesreče niso takoj opazili in v bližini ni bilo skoraj nobenega človeka, so komaj iz hleva rešili govejo živino in svinje. V hlevu je bilo okrog 40 glav goveje živine in večje število prašičev. Cim so ljudje ogenj opazili, so raki-čanski gasilci bili takoj na kraju požara z ročno brizgalno. Kmalu nato pa so prihiteli tudi soboški gasilci z motorno brizgalno. Na žalost pa tudi gasilci niso mogli pomagati, ker ni bilo v bližini izdatne vode in je poslopje, kjer je bilo pod streho naloženo štiri vagone sena, popolnoma pogorelo.
d) Zdrobil mu jo prsni koš. Ono soboto zvečer proti koncu dela se je v hribu nad separacijo premoga v Trbovljah sprožil kamen in zadel z veliko močjo tam zaposlenega H. Bajda z Dobovca. Zdrobil mu je prsni koš. Z rešilnim avtom so ponesrečenca
hoteli prepeljati v bolnišnico, a je med pre< vozom izdihnil. Tovariši, delavci so mrtvega prenesli domov na Dobovec.
d) Huda nesreča z motorjem. Ono nede* Ijo popoldne se je peljal skozi Prevalje s precejšnjo brzino polir Franjo Ažnoh. Na ovinku je nenadoma izgubil oblast nad motorjem in je z vso silo treščil ob zid starega mostu. Dobil je hude poškodbe na lobanji in so ga nezavestnega pripeljali v slovenje-graško bolnišnico.	1
d) Iz vlaka je padel. Neko soboto se je odpeljal z večernim vlakom iz Maribora proti Ljubljani poslovodja Martin Ribarič iz Poj čehove pri Mariboru. Blizu postaje Zalog je Ribarič po lastni neprevidnosti padel iz vlaka in se je tako hudo poškodoval, da mu v ljubljanski bolnišnici, kamor so ga prepeljal li koj po nesreči, niso več mogli pomagati, d Že sa 5 dinarjev si morete zagotoviti pravico pri tekmi za lepa knjižna darila v znesku do 100 din, ako kupite v knjigarni ali pri svojem trgovcu novo »Družinsko Pratiko«. Sa* me slike so že vredne tega denarja neglede na izredno bogato vsebino novega letnika. Podrobna pojasnila dobite v nagradnem razpisu, ki ga objavlja naša pratika.
d) Spet požar v Slov. Krajini. Nad 75.000 dinarjev je napravil škode ogenj v Adrijan-cih, ki je uglednemu posestniku upepelil hišo, gospodarsko poslopje in hleve in ma uničil vse pridelke in gospodarsko orodje. Veter je bil tako močan, da so bila v veliki nevarnosti bližnja poslopja, če jih ne bi rešili gasilci, ki so Iz vseh sosednih krajih prihiteli gasit. Devet gasilnih društev iz Adri-jancev, Gor. Petrovcev, Stanjevcev, Lucove, Šulincev, Neradnovcev, Ženavlja, Šalovcev in Markovcev je bilo na delu, da so udušill ogenj; domači gasilci pa so bili 18 uf na kraju požara, da ne bi veter razpihal isker in jih zanesel naokrog. Pomanjkanje vode so tu rešili tako, da so motorke od daleč dovajale vodo ročnim brizgalnam. Ce bi bilo povsod na razpolago dovolj vode, bi bila škoda mnogo manjša, tako pa znaša v zadnjih dneh v Prekmurju skoraj pol milij. din.
d Zelo primerno Miklavževo darilo za
staro in mlado je naša »Družinska Pratika« a podobo sv. Družine. Vsebina novega letnika 1940 je posebno bogata, poučna in zabavna iu nudi vsakomur nekaj, kar ga posebno zanima. Krasi jo 16 strani krasnih slik v bakrotisJcui Opozarjamo tudi na razpis nagradne uganko, s katero ao združena lepa knjižna darila. Zahtevajte povsod samo našo »Družinsko Pratiko«.
Tudi veletrgovci krivi draginje
Obširen članek o draginji in skoku cen v naši državi je priobčila belgrajska »Politika« Članek ugotavlja, da je skok cen treba pripisati v prvi vrsti špekulaciji veletrgovcev in industrijcev, kajti za živila je znano, da so jih imeli veletrgovci na zalogi še prej, preden se je začela draginja. Da bi navili cene, so začeli blago zadrževati in niso hoteli izvrševati naročil svojih odjemalcev v celoti. S tem so umetno povzročili večje povpraševanje in povišanje cen. Podobno Je tudi z blago«. Veletrgovci se izgovarjajo, da ^ novo blago dobili iz Anglije po višjih cenah, m sicer za-
radi večjih prevoznin in podražitve surovin na tujih tržiščih. Clankar pa ugotavlja, da pošiljka blaga na more priti tako hitro iz tujine v našo državo, vsaj v tako kratkem času ne, kolikor ga je poteklo od začetka vojne pa da. dne, ko so trgovci začeli navijati cene. To dokazuje, da so trgovci imeli dosti blaga na zalogi in so izrabili priliko ter nagrabil, neupravičene dobičke. Podobno je tudi s cenami premoga. Trgovci ga prodajajo povprečno p« dvakrat višji ceni, kakor pa aa oddajajo pre-mogovuikL

Nase gospodarstvo
(Dopis
Poleg živinoreje je ena glavnih panog,
toga kmetijskega gospodarstva, gozdarstvo. Ko že vse drugo odpove, je še gozd tukaj, ki ■radi močno oporo gospodarstvo, če si že prej izčrpan do kraja. Zato p« srečna kmetij«, ki ha« še aeizsekane gozdove. Zato je pa čiste resničen tisti ick. ki pravi, da je gaai zlata, rezerva vsakega kmeta.
Dober gospodar zlato rezervo skrbno fu-Hn km povabi od nje k večjemu obresti ali kar |o prirastka. Saato ob izredno težkih prilikah Seže po rezervi.
Da zares, če pomislimo aa vse koristi, ki Jih nam aodi goni, moramo t žalostjo pri-jpozssti in agotoviti skrajno brezbrižnost, ki «o kažejo do gozda mnogi, mnogi posestniki, 3a zares so v marsikatera kraju prave bele .vrane posestniki, ki imajo skrb za gozdni na-»ašžaj, ki imajo tndi ljubezen do gozda, ki mt CKMTečaje vsttj »oliko polšje kakor dragim Kulturam.
Da je temu res fako. nam dovolj zgovor ko pričajo obširna zrnrtjiifa po naii domovi-bi zlasti v Suhi Krajini, kjer bi morah še posebno skrbeti za gozdove » jih kakor puščico očesa, čuvati. Godi se pa prav narobe. Krasni oukovi gozdovi, ki so pokrivali naše griče, so prav temeljito izsekani, za pogozdovanje se pa bore malo stori. Soj oMast ponuja sadike brezplačno, vabi posestnike za naročite*, pa ie kaj malo odziva. Da bi pa sadike kdo kupil, le aa misel ne pride nikomur
Do tukaj gororuno še samo o zemljiščih, ki so po zakona zaščiteni gozdovi. Kaj pa naj tečemo o obširnih gmajnah ali pašnikih, ki pa iiostikra! tega imena ne zaslužijo, ker so ob-Jaščcni s trnjem, brinjem in raznim gozdnim plevelom, tako da tudi živina ae more ničesar Več dobiti
še večja krivica pa bi bilo to imenovati tozd, Gozd, to je lepo ime. ki predstavlja res kulturo,_ ki je v ponos kmetu, tal, da se mi Slovenci ne moremo dosti ponašati.
Kako je lepo videti po drugik deželah gozdne nasade, iz katerih se vidi smotre nosi gospodarstva, pa velika skrb. ki se na gozd polaga.
Pri nas pa štejemo, fofffco fn toliko ima Slovenija eozrine površine s K pa rečemo, ta in ta občina, ki bi morata predstavljati milijonske vrednosti, v ressici pa je vrednost malenkostma, ker raste malovredno grmovje, mesto da Bi rastlo plemenito gozdno drevje.
Nobene« ne pomisli, da hi aa iatera pro-itorujahko rastle kra*ae smreke, katere bi - l m,	pr«Me. I.e nekaf ttrrrr far
J® ii?i-iTadr- »etrov) s smrekami zaraščenega
a.3"- ^ ,bil	Imet rešen
KaCoife skrb«. Tako pa ležijo ne ari. ampak hektari m hektari, ne da bi mogel kaj prodati.
x deiele.J
Ker oče ni zasadil, tudi ain ne bo in tako gre
iz roda r rod.	.	. .
Sicer se ru pa iam vend-ir opoza, *« so nekateri začeti to nvidevati. ampak na »pto*uo še ne. Po u«katerih krajih se /govarjajo na pašo. Dn, pašnik je v resnici dobra stvar, ampak za pašnik je tndi treba skrbeti, da bo res pašnik, da bo živina imela kaj pase, ne pa d« gre samo toliko na pašnik, da se zUimt m sprehodi.	„ ..
To velja posebno za Suho Krajino. I u »e Je na splošno pase. Kvina je pa tamo toliko na pašniku, da mine čas in da ne maka v hleva. Ce ai salu ml j« na v hlevu, potem bi te/k o živela. Zemljišča pa, na katerih »c pase, te zarastla s plevelom, da je joj. Kjer je pa
Stmovje posekano, se pa reže gole tkale, tako a je še bolj žalosten fiogled.
Ljudem je p* težko dopovedati take stvar, ki jim ni po všeč. Je pač vsak 1* na sebe navezan in si misli, kakor tisti osel. ki je rekel, naj raste trava ali pa ne, ko mene ne bo. Tako govorijo mnogi gospodarji sebičneii ki utrne aa sebe mislijo, na polnejši rod pa inaJo alt nič.
Res, če hi se taka zemljišča pogo/dila, m se nekaj časa ne smelo pasti, da bi sadike odrasle, pa bi ie iti nekaj let tisto semijiUe dooašaio več koristi kot pa paša. le koristi bi bile vsako leto vetje, in recimo čez 30—40 let bi bilo tisto zemlj"i?če (ki je sedaj morebiti vredno iOO din) najmanj SfiB X 180 — 10.00»»din: sno let je dosti vreden, s poleg tega ie zemljišče.
Treba je, da bi tole premolili vsi gospodarji. skrbno pogozdili svoja atemljišia. ki so nepristopna za kakšne melioracije to je zboljšanje z gnojenjem aH tudi iztrebljenja kamenja. Takoj je treba poudariti, da je p« pašnikih dosti kamenja, ki leži kat po vrhu, pa ga ni človeka, ki bi ga pobral, ker nobeden ne pomisli, da bi tam, kjer karnen fc/i, turli trava zrasla. Tako so po naii pašniki ponekod kar »osuti s kamenjem in dostikrat po naj boljših egah.
Če bi se iahko ('r.stopoa zemljišča očistila
frmovja in kamenja, pa pognojil«. ostala pa, i so zelo kamnita, naj bi se posozdila z žJakt-nim gozdnim drevjem. Taks bi ne biia nič prikrajšana paša, zemljišče pa bi pridobila na vrednosti. Gospodarstvo bi pa napravilo naložbo rezerve, ki bo stafno naraščata.
Pri tem pa je treba pomisliti na blagodejni vpliv gozdov na vso pokrajino. Gozdovi predvsem zadržsjejo vlago v zemlji. Zadržujejo p« tudi silo vikarjev in ščitijo pred veliko sn.šo la preveliko močo'. Gozd je za kmeta neprecenljive vrednosti in je ravno zato obžalovati, da se sa t® polaga tako malo skrbi. Saj se maogi gospodarji za gozd name toliko brigajo.
Brezmadežna
Z nekim lajinstcenim žarom je ^ & december. Ona, katere se na la dan ti minjame, ni kila le brez vsakega MjnmjiZ greha, temnet je sploh hodila $kozi žitiw brez tsakršne zadolžitve pred. Bogu m. [n ^ jo danes proslavlja »v. Cerkev s besedami u Duha: V »a si Upa i* madeža ni na Tebi!
Marija je edina med. ženami, kalin jt božji poslanec mogel reii: Milosti ti foi^ Kot* mati »eskontna svetega Boga ni mult bili niti trenutek pod oblastjo satanovo; jre. tvele Srce Jezusovo sa ni smelo izoblilcattA ii tele** matere, katero bi težil kak, U luii, najmanjii greh. Tako je Marija ostala prtj it
0, kaka srna mi ob njeni brtniMdeinmli dale t, del« i prei od nje, mi tiunki nhui, sredi stresli m grelnih vikarjev. Ali se tfum ozreti k Njej mi, ki smo priili že kot gumb na svet ii» noeimo t« a tvojimi osebnimi ptU krivde m tadetžemj« aa »soji ve tU i Ali*» remo mi ubogi iagnemei im dolžniki prti fom iskati kake zveza s Njo, mo lepo, ut tis to t
Da, smemo i» tudi moramo! Osa, Brc» med* trn* m sklanja tss dobrotna, r »a mUnt-nm k sum. Vsak jo lahka t petnim zatipaejtn imenuje stojo Mater. Vajine, da iujs oko mm Mre brezmadežne Matere nes tes taiegt tuljenja nad mmnL
fran jo Neubauen
V strasteh sovraštva
(Za praznik Brezmadežne) mi a,
brez greha spočeta)
Prenaglit ni Te peklenska oblast, ■eiaana Ti vsaka ostala je steastf
Ti gledaš te reje in strastae njih boje, sovraštva izbrali, ki neti, podšiga peklenski ga dob.
fa ima j, ki se rrija P* Tvoja nogo, , vso zemljo je s strastM x razdvojil močjo!
Mar i ju, ie enkrat premagaj duha, ki samo besneče sovraštvo pozna!
Ti morska si zvezda:
»ura se vate ka iuga. vihar.
Zdaj ladje ponosne poiira morje, sovraštvo jih samo potaplja v vod«.
Kesrečnežev roj se * valovi bori, ie v smrti s« »ga posmeh mi strasti
»arija, kot nekdaj Tvoj svit je miran, Ti vodi t min, n<w ln sreče pristani
da ga čezmerno izkoriščajo in u^cLirajo, ti | vse drugo »e pa ne brigajo.
Namen teL vratša ><•„ -As, hi vsi kmečki spodarjt vsa avoio zemljišča, ki le/e pra/s« is turei Tsakega oaska, _poguedih i iglama sli žlahtnim listnatim drevjem.
STuvenska zcmlrst je v re*nrri kazni«, da smo kulturen, marljiv in gospodarsko B»p«-den sasiid, kajti da sedat aaju tt t.i *pnixuli nc da. žalosten je pogkd na zemljlš<.i i brinjem in fesko, pa z drugim grizdnim plerrfen j rarnifena. To sam ne govori o pridnosti m marljivosti iu o naprednem pispiniarMi-i. ampak zanikrnosti in malomarnosti n p» ^ o nevednosti.
Nismo tako boga«, do bi lah k« plačevali davke od jamrfj«, pri tesn pa imeli »amo w korist, da lahko rečemo, to je moje.
Skfbimo slovenski gospo«i«rji. da ta zemlja živo ogledalo pridnosti in marljivo?!!, pa tnifi dokaz izobrazbe in kalture na-«?« naroda.	. .
Pri tem pa bomo imeli gospodarske korist« mi sami, če pa ne že mi. pa gotovo rod /a m®1. ki bo nam hvaležen, ker bo imel v gozito tl"N rezervo.	Kmečki opazovalec.
Drugod m pri nos
V Celovca je eb kancu lanskega let* ročal eden od govornikov na občnem zbort Prosvetne zveze med drugim todi tole: V začetku leta 1988 do 1933 jo bil ukinja P0"}' na Slovenskem v 87 dvojezičnih šolah, ki 1"j j« obiskovalo p» avstrijski sUtistiki 10J» slovenskih otrok. Nemške obtesU so dovo»W izhajanje mladinskega mesečnika »Mladi retan«.
Nemci v Jugoslaviji imajo po PodatfciL*! šolskp leto 1937—1988 766 razredov i nes««™ učnim jezikom, s 724 učitelji, od katerih i«1 je 507 Nemcev iz Jagoslavije in 39.209 etKft nato štiri meščanske šole t 21 raarsdi in «« učencev. 62 učiteljev (15 Nemcev iz Reicltfh učiteljišče s 42 učenci, tff profesorji in g«1" nazijp z g? učene L
RAZGLED PO SVETU
Za vojnof da bo zmagal boljševizem
Tile pred sedanjo vojno je imel ruski samodržec Stalin govor, v katerem je povedal tudi sledeče:
Mir in vojna sta odvisna od Sovjetske Rusije. Ak« gre Sovjetska Rusija z Anglijo in Francijo, bo morala Nemčija na Poljskem odnehati in se sporazumeti z Anglijo in Francijo. Vojne potem ne bo, pač pa grozi komunizmu od te zveze nova nevarnost. Ako se Sovjetl zvežejo z Nemčijo, potem bo Nemčija Poljsko napadla in Anglija in Francija ji bosta gli pomagat Potem je vojna neizogibna. Sovjetska Rusija pa bo lahko stala ob strani. Torej je dolžnost Sovjetske Rusije, da se naveže na Nemčijo, kajti skušnje zadnjih 20 let so dokazale, da se komunizem tam, kjer je mir, ne more tako širiti, da bi pri velikih državah zmagal. Komunizem uspeva samo s pomočjo vojne. Komunistična diktatura bo mogoča samo po vojni. V tem drugem primeru bo seveda Poljska uničena, preden ji bosta Anglija in Francija mogli na pomoč. Poljaka bo razdeljena med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, ki bo razen tega dobila še svobodne roke napram baltiškim državam in v južnovzhodni Evropi napram Romuniji. Nemčija je izjavila,
katoliška cerkev
g P« misijonskem svetu. Zamorskih duhovnikov ima sedaj Afrika 358 in 844 črnih bogoslovcev. — Posledice vojne se že čutijo tudi v Afriki. Apostolska vikariata Ruanda In Urundi sta se morala odreči 25 misijonarjem, katere je oblast odpoklicala. — V škofiji Jaffua na otoku Ceylonu je bil od 8. do 10. septembra škofijski evharistični kongres, katerega se je udeleževala velika množica vernikov iu duhovnikov. Zaključne procesij«, se je udeležilo okrog 20.000 oseb. Tudi drugoverski časopisi so pisali prijazno o prireditvi Misijonarji so prepričani, da bo prireditev rodila lepe uspehe. — V kitajskem Hongkongu sta mati in hči misijonarki in redovnici iste družbe. Na Kitajsko sta prišli iz Kanade. — V Vuliu na Kitajskem so ustanovili španski jezuiti novo bogoslovno uči-li&fo. — Za sprejem v zavod, ki ga vodijo bratje maristi v Tsinanfuju, je letos prosto 1000 dijakov. Sprejeti »o jih mogli le 750.
italija____
s It slovenskega Primerja. Okoli 20.000 vagonov jugoslovanskega premoga bo dobila do meseca maja prihodnjega leta Italija na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen pred kratkim med člani jugosl-italijanskega stalnega ožjega gospodarskega odbora. Večina tega premoga bo iz Slovenije. - Vse zatoge surovih kož in usnja morajo priglasiti trgov ei po vsej Italiji. Izjeme v tem seveda udi v Julijski Krajini niso delali. Rok za prijivo te vrste zalog je bii osem dni. Na vse zadn e
pa fe Mi*« »me na «ebi še n. M b le tako ht.4» r*.<* ne bi J* v *mlj i* dan fce drug odlok, mnogo %ujši od prvega.
da je pripravljena sprejeti sovjetske predloge tako glede Baltika, kakor glede Balkana.
Ce bi v tej vojni Nemčija zmagala, ima Sovjetska Rusija v rokah sicer močne postojanke, da lahko razvije svojo nadaljno propagando, toda to še ni zadosti. Ce bi bila Nemčija poražena, bi sedanjemu režimu sledil v Nemčiji komunistični režim, vendar pa bi bili Anglija in Francija še tako močni, da bi tudi komunistični režim zadušili. Ker pa Anglija in Francija tega ne smeta storiti, zato je potrebno, da se vojna zavleče čim dalje, da bosta obe izčrpani, kajti Sovjetska Rusija bi komunistične Nemčije ne mogla zadostno podpirati, da bi jo ubranila pred močnima nasprotnikoma. Sovjetska politika mora stremeti za tem, da se vojna nategne, da bosta Anglija in Francija tako oslabljeni, da morebitne komunistične Nemčije ne bi mogli pogaziti. Zaradi tega mora Sovjetska Rusija v sedanji vojni Nemčijo podpirati proti Angliji in Franciji že zaradi tega, da vojno zavleče in da tako pride do navednega cilja. — Stalinov govor je popolnoma pojasnil sedanji položaj v Evropi in tudi pojasnil, da je vojno zakrivila Sovjetska Rusija, ki želi z njeno pomočjo doseči samo boljševizacijo vse Evrope.
Brez posebnega dovoljenja namreč nihče niti več ne sme prodajati surovih kož in usnja. — Pri vsakem kosilu ali večerji v gostilni dobi odslej v Italiji vsak gost na mizo tudi četrt litra vina. To vino je vračunano v jedi sami in ga torej ni treba posebej plačati, prav tako kakor ga ni bilo treba posebej naročiti. Na ta način skušajo delati v Italiji reklamo za 3voje vino in s tem ljudi odvaditi, da bi pili tuja vina in po nepotrebnem dajali zaslužek tuji državi. Ljudem naj bi se v bodoče ne zdelo več »imenitno« piti na primer tokajca, španska ali kakšna druga tuja vina.
drobne novice
Okrog milijon Kitajcev je v zadnjem času prestopilo v katoliško vero.
20.000 avstralskih letaleer bo vstopilo js angleško vojsko.
Za novega državnega predsednika v pokrajini Češki jo imenovan Nemec dr. Preiss.
Za skoraj 13 milij. dolarjev zlata je bilo pripeljanega v Združene držaVe Severnei Amerike v enem tednu.
Spor, ki je nastal med pravoslavne višjtf duhovščine zaradi boja proti konkordatu, je končan.
Uredbe, izdane za vso Jugoslavijo, veljajo za Hrvatsko le tedaj, ako soglaša, s njimi hrvatski ban.
Združeni trgovci t Ljubljani so se in javili za zvišanje nameščenskih plač.
50 vzornih sadovnjakor so ustanovili na ozemlju bivše primorske banovine.
Uradno glasilo madžarske vlade piše, da se Anglija bori za boljšo bodočnost Evrope in vseh njenih narodov. -
13 milij. frankov velja Belgijo dnevno obramba njene nevtralnosti.
Nova sovjetska uprava ▼ zasedeni poljski Ukrajini je dala postreliti tudi vse voditelje ukrajinskih avtonomistov.
Nemške čete se zbirajo v vedno večjem obsegu na Slovaškem.
Sam si je vzel življenje v Kodanju na Danskem prvi kancler nemške republike v, L 1918 socialist Filip Scheidemann.
Časopisje t dne 25. nov. je poročalo, da so Francozi in Angleži v zadnjih 24 urah; zbili 19 nemških letal.
Za 15 milij. din perutnine je kupila * Jugoslaviji neka velika angleška izvozna tvrdka.
Proizvodnjo čokolade je omejila s po4 sebno uredbo madžarska vlada.
Finski predlog za mir, vreden samostojne: države, so boljševiki odklonili.
Severno od Ladoškega jezer« so Finci;, ujeli 1500 Rusov.
It sedaj roškega Lvova je zbežalo S Nemčijo i50 sovjetskih častnikov.
Petrolej gori
Prva poročila, ki so sredi novembra prišla v Evropo o požaru petrolejskih vrelcev v mestu Lagunillas v Venezueli v Ameriki, še daleč niso opisala vse nesreče, kakor se je v nekaj urah razvila. Potrolejski vrelci leže v bližini jezera Maracaibo; petrolej odteka tudi na površino jezera, kar je bilo zlasti usodno. Okrog in okrog črpalnih naprav in jezera so majhne naselbine, cele vasi so zgrajene na koleh, kjer stoje na mehkem, z oljem prepojenim svetom. Hiše so bile seveda večinoma esene. Požar je nastal v neki gostilni, kjer se e vnela gazolinska svetilka. Ko so plameni že zajeli vso naselbino, je veter ogorke raz-nesel po jezeru, ki se je na mah vneloinje bilo v kratkem eno samo ognjeno morje Od tod se je ogenj hitro širil na vse strani, po vseh bregovih jezera Maracaibo. Mesto Lagu-nlflas lel na majhnem otoku, ki ga samo ozek Sč veže s celino. Ta most je bil edina re-Ker rešitev jo bila samo v begu. Kdor ftSSS-5-rt je ušel smrti kdor ni ^moge? pravočasno čez most, je bit brez.
pogojno izgubljen. Prva rešitev je prišla iS mesU- Maracaibo, ki je 40 milj oddaljeno od mesta Lagunillas. Vendar pa vse gašenje ni imelo veliko uspeha, ker Je gorelo vse: jezo. do, hiše, celo z Oljem prepojent zemlja. KdoC se je rešil, se je rešil po mostu na celmo. Veliko jih je, ker je pred mostom takoj nastala silna gneča, poskakalo v goreče jezero, da bi sicer kratko razdaljo preplavali. Toda vsi U so utonili v gorečem morju, oziroma zgoreli« Kakih 200 se jih je rešilo z majhnim splavom, ki je bil pritrjen ob bregu jezera. Naselbin« sicer ni bila velika, tako v neposredni bližini petrolejskih vrelcev so stanovali le najrevnejši delavci s svojimi družinami, rešilo pa sa jih je prav majhno število, nekatera poročil« pravijo, da samo 200, medtem ko jih je nad 1000 zgorelo oziromo utonilo. Najhuje Je prizadelo okrog 300 hiš, »stavbe na koleh«, k« so bile postavljene tik ob bregovih s plut* petroleja pokritega jezera. Vse te hišeiso meni zajeli takoj v prvih trenutkih gara « le malokdo njihovih prebivalcev je ušel smrt*.
Zemljevid k dogodkom na Finskem
Slovenski dom
JB NAS CENENI POPOLDNBVNIK, K! GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČA« HO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ON BO A, KI 81 NB MOKE NAROČITI »SLO-VENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIftITB HA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSUB NEKAJ STBVILK LISTA NA OOLED,
V Ljubljani v bežigrajski iupniji, kjer župniknje mani p. Zakrajžek, grade prosvetni dom, ki I*
takole igledal
Zahtevajte v vseh javnih lokalih,,Domoljuba"!
Ameriški slovenski defek igra na eitre
Pogled na mesto Merlebach. srediSfe Slovencev t francoski Atiaeiji In koreni
Angleška lovska letala, najhitrejša letala na svetu Piloti prejmejo sadnja navodila pred polfton
'	prebiraj« časopise

Danci so postavili ob meji stražarske hiSiJe kar i« hičja Imenujejo jih »Zamorske h.s.ce« ,
V Pompejih, mest« pod -g*«'
Angleška križarka »Belfask, ki ]o je zadnjič bombardirala nemška podmornica. Ladjo so sele malo pred začetkom sedanje vojne spustili v morje /
Nek inženir je i.našel .epno® nrfka se kuri i bencinom in je Komaj >»»
8 kot okrogla žepna baterija &
PO DOMOVINI
Pokopališko vprašanje
Dev. Mar. v Polju.
V zadnjih 50 letih, zlasti še po svetovni Vojni, je število prebivalstva v naši občini znatno narastlo in s tem seveda tudi število umrlih. Farno pokopališče je zaradi tega postalo pretesno. Potrebo povečanja pokopališča je uvidel že leta 1927. tedanji občinski odbor pod županovanjem Ivana Gartrože. Že tedaj je bil sklep, da se pokopališče poveča in je bil za to tudi že izposlovan komisijski ogled in gradbeno dovoljenje. Ker pa ie bil tedanji občinski odbor zgradil novo šolsko poslopje in občinski dom, za kar pa ni bilo potrebnega denarja, je najel nad 2 milijona din posojila in z odplačevanjem tega posojila tako obremenil davkoplačevalce, da ni mogel uresničiti še perečega vprašanja — povečanja pokopališča. Za liberalnega paševanja je pokopališno vprašanje šlo med staro šaro. — Leta 1936 je sedanja občinska uprava prevzela žalostno zapuščino svojih prednikov. Pod vodstvom župana Kebra je sedanja uprava spravila iz velike stiske občinsko finančno gospodarstvo in sklenila uresničitev preloženi načrt za povečanje pokopališča. Tozadevni sklep je bil na krajevni običajni način v mesecu septembru leta 1938. razglašen, da se vsak občan v prizivnem roku lahko pritoži. Pritožb ni Lilol šele po prizivnem roku sta bili vloženi dve pritožbi na višje oblastvo. ki pa sta morali biti kot nezakoniti zavrnjeni. Na javni občinski seji, na kateri se je razpravljalo in sklepalo v zadevi pokopališča, je proti sklepu, ki se sedaj izvaja; glasovalo od vseh odbornikov le šest. Tudi o oku-ženju talnice ne mo.re biti govora, zakaj pokopališče podaljšujejo na severnem delu, ki je od šolskega vodnjaka oddaljen do 300 m. To je čista resnica. Vse drugo, kar se piše in govori, je laž.
•
Raka pri Krškem. Nastopajoča zima je prinesla s seboj dolge večere. Ljudi se pa polušča bojazen Laj bo, če ne bo petroleja, ki ga sedaj občutno primanjkuje. Ali bomo res morali biti
v temi? V sličnih primerih zopet prav pereče stopa naprej vprašanje, kdaj že vendar dobimo elektriko? »Domoljub« je nam v proslem poletju izplačal dve požarni podpori. Mislimo si, kako je bilo s tem prizadetim ustreženo, /a vnaprej pa pohitimo vsi s pravočasnim plačilom lista, da bomo tako imeli v »lučaju nesreče pravico do podpore, pa se bo temu in onemu lahko prismejala še sreča v obliki dobitka, ki so za prihodnje leto tako mnogoštevilni.
Kal pri Št. Janžu. Obiskal nas je minister dr. M. Krek ter nam lepo po domače opisal notranji in zunanji politični položaj. Hvala mul Gospod minister je tudi obljubil podpirati naše prošnje glede poprave ceste St. Janž —Kal in posredovati zastr&n naših poštnih razmer. Vsako pisemce moramo nesti na pošto v 1 in pol ure oddaljeni št. Janž in po vsak ča-sopisek moramo zopet v št. Janž; ob nedeljah pa moramo po prvi maši čakati celo uro, da se pošta odpre. Dajte nam vsaj pomožno pošto!
Škoejaa pri Mokronoga. Ono soboto smo imeli članski spstanek naše stranke, na katerem je poleg drugih poročal tudi naš bivši poslanec in sedanji minister dr. Miha Krek. Članstvo je s prav posebnim zanimanjem spremljalo njegov govor. — Te dni se je zgodila prometna nesreča. Posestnik-
pogorelec Janez ErŠte lz Mirne peči, se je s svoji,, kolesom zaletel v avto dr. Reje, zdravnika v SeM Jerneju. Eršte je padel v nezavest in je dobil „• ve« mestih smrtno-nevarne poškodbe. — Let® gJ( tudi h konru in bo treba zopet obnoviti naročnino za dobre katoliške časopise, posebno za »Don«, ljuba«. Posebno ne prezrite bogatih nagradi
Velesovo. V prijazni vasici Velesovo nad Kra. njem je umrl daleč naokrog znani tesarski po. močnik Franc Korošec. Svoji 12-članskl, večinoma Sa nepreskrbljeni družini je bil skrben krščanski oče. Bil pa je tudi zvest eitatelj »Domoljuba« ia njegov naročnik. Blag mu spomini
»a Vrhniki so 20. novembra pokopali Kv četa Škofa, posestnika, našega zvestega naročniki. Naj počiva v miru I
ftt. Jernej aa Dsleajskem, V lovišču plelorekih gozdov je Franc Vide, župan v St. Jerneju, ustrelil srednje težkega merjasca. — V Cerovem lo^ na posestvu Uštras, ki je last ost roške graščine, so kmetje pri oranju njiv prišli do raznih predmetov, ki m kazali, da ao v zemlji ostanki ne-kega zidovja. Radovednost je gnala kmete naprej in začeli so kopa t L Priili eo do velikih kanalov. Kanali so zidani na več strani in so iz kamna ia opeke. Opeka je treh vrst, največja opeka meri 80 krst 75 cm, druga nazobčana 15 krat 30 rra, tretja pa je 30 cm dolga in 10 em Široka ter voli«, št. Jurij pod K umom. Občni zbori naših dra-štev in odsekov so minili, sedaj se je začela delo v odsekih: sestanki in priprave za irro. Zadnji in najbolj zanimiv je bil občni zW Prosvetnega društva. Udeležba je bila velika.
Podaljšujemo nabiram)« naročnikov za „Bogol|ubu
do novega leta 1940
500
lepih nagrad taka dotedanje
ln nove naročnike »Bogoljuba"
Besede
CPovest)
Spisal S. Velikonla. Ilustrira! skad slikar L. 8ušmel| Stik® b tromo—&ai' kronike • oaHfc krajih.
Ni ie izgovoril, ko so se a truščem odprla vrata In »a prafcu je stal Rupar. Vihtel je v roki zmečkan čaao-pis, poiskal z očmi Vidmarja, se prestopil ter mu trešCil list v obraz.
>Tu imaš!«
Možje so planili na noge in osuplo zrli divji priaof.
Rupar se je ves tresel od gneva in razburjenja.
»Ali ste brali? V časopisni In gotovo ai pisal ti, Srual«
>J«z» jaz, jaz ne vem...« je jecljal Brus.
»Eh, tako ae pa nismo šli nikoli!« je dejal Polanc.
Rupar je planil proti Vidmarja a stolom in je atol ajel Bazk. Liker je s visokim glasom poklical: >Brus, Brus, povej, kdo nosi gnoj iz naše far« v časopisi Ali ne smrdi dovolj doma, ali hočeš, da ai še ves svet tišči nos zaradi njega?«
»Na| me toži!« je osorno udaril Vidmar po mizi. »AH je kaj laži? Niti besedice. Naj me toži, če mu ni prav, toda mojo stole naj pusti pri miru. Ven, ven iz hiše!«
In ae je Rupar zamajal sredi «obe in udaril s pestjo po mizi, da ae je deska upognila:
»To boš plačal!«
Zasukal ae je in odšsL
Polanc je zmajal z glavo, še preden so se zavedali, Je stopil skozi vrata.
7»
»Neža, tisti liter plačami« je vpil v kuhinji, da so ga slišali vsi in vrgel denar na ognjišče.
Njegovi koraki so težko odmevali v soparno noč.
»Nismo mislili!« je dejal Likar, ki ga je dohiteL »Kdo bi si bil mislil?«
Ognila sta se Boštjanu, ki je počasi krevsal po dvorišču.
»1*8 pa pride • pravem časa!« je dejal Polanc ter se nasmehnil.
Boštjan je šel po tobak; kaj je rekel, Neža ni razumela.
»Ali ai kaj pozabil?«
Mislila je, da se je nekdo vrnlL
XXXV.
Ali je Len je laalaiil petašo?
To niso grunti, ki bi imeli hlapce. Težja dela opravljajo domači moški, lažja pa ženske. In kjer gredo moški po svetu za delom, morajo ženske opraviti vae. Za oranje io košnjo najamejo.
Rupar je najel Matevža, da je vozil, ker ni imel sina ter sam ni utegnil vsega. Vidmar, ki je imel gostilno, pa je moral imeti zmerom koga pri roki, da ie natočil polič vina voznikom, ki so mimo'vozili, ali potnikom, ki so nosili mimo ali platno aH krošnjo aH spomladi prašiče. Le ob nedeljah so domačini šli mimo v večjem številu v cerkev in iz cerkve. Iz vseh logov in osredkov, iz bajt ln boljših hiš so prišli stari drvarji in ogtarji, moški gospodarji, na škripec Ia ofert napravljene košare gospodinje, ki so jim svileni trakovi frleli ob pisanih predpasnikih. Igrava dekleta so a svojim smehom in žuborenjem podžigala fantom kri. Fantje so ■ krivci za klobukom in s težkimi verižicami na telovnikih
RAZNO
Kaj govor* številk«. »Telegraaf« je objavi! statistiko žrtev 8 velikih vojn. Sedemletna vojna je zahtevala 551.000 ir-lev, francoske revolucij« 1,400.000 mož, napoleonske vojne 1,700.000 moi, krimska vojna 785.000 žrtev, ameriška osvobodilna vojna 700.000 moi, rusko-japonska vojna 624 tisoč, balkanske vojn« 108.000 žrtev, svetovni vojna v letih 1914-1918 pa 23,000.000 žrtev.
Nevarnost vraiiae. Vroča poletja, v ostalem pa tudi zelo mrzle zime, imajo zelo neugoden vpliv na Človeško dušev-nost ia pospešujejo duševne bolezni. Psihiatri to Se davno vedo, zlw" p« dr. Toulouse, eden najbolj znamenitih pari' šklh specialistov za duševne motnje. Vročina j« ugoden razvojni činitelj sa bolezni, ki jih n«1 človek skrite v sebi -j pravi dr. Toulouse. SUrl ljudje, ki imajo pokvjr* jen krvotok, so najčeK« žrtve vročine, a tudi ml*1 dl, ker Je njih živčni 11 stem Se posebno občutljiv zanjo. Povsem pafno je torej, če se takšne osebe ure in ure 1*
tuko da ie bila skoro polno dvorana. Najprej ie bil« igra »Vse naša«, ki je bila prav primerno /a te čns« ia je živo pukuzala, kako nespametni so nauki lu.inuuuma, iu kako žalostni njegovi sadovi in tudi kakšni so tisti, ki se zn njega ogrevajo. Sledil je lep uarodno-obranuini govor domačega g. šolskega upravitelja. Izvoljen je bil z malimi spremembami stari odbor. Članarina ie bila znižana na 3 din letno, tako da ho lahko vsak. pristopil kot člun. V nedeljo. 3. decembra popoldne je prišel v društveni dom Miklavž, ki je obdaril preko 11X1 otrok. Najbolj, imenitno pa je biLo to, da h- prišel in o«lici nepoznan in je ta še danes uganka, s katero si mnopi belijo glavo.
Sv. Jakob ob Savi. Naše prosvetno društvo se izpolnjuje. Naredili smo nov oder in tudi. kulise uao prenanedili. Poleg »Miklavževega večera*, vas bodo presenetili naši igralci s »Silvestroviin večerom«.
Moravie. Spet ie pokrila moravška zemlja moža poštenjaka, ki ga je eoniia. vsa. domača okolica. K. večnemu počitku smo položili posestnika Janeza Tiča, po domače VojT s k a iz Drtlje. Smrt ga je v 62. letu zajela pri delu v petek proti večeru. Med kašljanjem se-jnu je "lila kn, skozi grlo. »Zbogmn, iaz ne bom več: delal!« ie izrekel in njegovo blago srce ie nelialo utripati. Ob mrtvem očetu je zaplakala številna družina, kateri je pokojni posvečal; vso skrb in ljubezen. Po izreku »Moli in delaj«, je bilo uravnano vse njegova življenje. V strogem krščanskem, duhu je vzgajal svoje sinove in hčer«, k' sa marljivo udejstvujejo v naših organizacijah. V nedeljo popoldne sme ga spremljali na poslednji poti, V sprevodu je vihrala zastava prosvetnega društva, za katero so stopali člani; za praporom so korakali, fantje v krojjb, za krsto pa dolga vrsta po-grelieev. Pevci so v cerkvi in na grobu zapeli ganljive žalastinke. Zbogom, dragi tovariši Ohranili te bomo v najlepšem spominu v nosili molitvah. Žalujočim iskreno sožaljel
Vavta vas. Tndi nam bo kmalu zasvetila elektrika. Daljnovod je gotov, na transformatorski postaji se dovršujejo zadnja dola, po hišah napeljujejo žice, treba nam je še kraje v n oomrežjeintolikoč^
Postite Stoveneem dve reči, ki ste nam dragi kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pn besedo naterno.
I/rek Pttcffa tevife bere
Belgrajski časopis »Vreme« je nedavno prineslo popravek, ki ga je temu listu poslal bivši poslanec- Ivan Urek iz brežiškega okra-
pisamcu ivuu ur« iz brežiškega okraja zaradi poročila, ki ga ja »Vreme« objavilo ob volitvah senatorjev v Sloveniji. V tem po-piavkti pravi: »Dne tJ. novembra ste objaviti poročilo o volitvah v Ljubljani, v katerem ste ■avedfi, da je iz vrst opozicije volil tadijpreik sodnih občine Globoko v brežiškem okraju, podpisani Ivan Urek, bivSi narodni, poslanec, ia Poeljeve stranke (grupe). Ker pa ta ugotovitev ne odgovarja resnici, naprošam, d« objavil* naslednji popravek in pojasniTo:
Podpisani kot javni delavec in aarodni poslanec aisem nikdar pripadat kaki »Puclj.evi strank.it ali »skupini*, ker takšne (Puctjeve) stranke ali skupine v Sloveniji ni bilo ih stranke Pucelj, nikdar ni imel in je tudi danes nima. Samostojna kmet&ka stranka SKS, ki. so jo v-Belgnadu. imenovali kmetij.ee, kateri je pozneje pripadal Pucelj, je bila ustanovljena v začetku leta 1919 od manjšega števila idealistov s programom za preporod in dvig naše ▼asi v gospodarskem, socialnem, prosvetnem in političnem oziru, turr vsestransko podpajo kmet-skemu živi j a v težkife živi jen jskilii vprašanjih. Ustanovitev, organiziranje in razširjenje tegai gibanja med ljudstvom je- zahtevala od malega, stavita ustanoviteljev in- propngatorjffvr velikanskih moralnih, fizičnih in gmotnih žrtev. -Poslanca. Pucl.ja med tenai ustanovitelji stranke 1 in propagatoarji ni bih),	'	"
Podpisan« sem bil kot eden glavnih ustanoviteljev in propagatorjev tega gibanja soglasno izvoljen za nosilca kandidatne liste aa> mariborsko ekooije ob volitvah v nstavotvorm* skuščino kanec leta £920, kjer sem bit s Se Štirimi tovariši Drvoljeir. G. PacePji je prišel v našo stranko šele pred volitvami, približno pot-druge Ifeto- ga ustanovitvi in kon<'n» izvedeni organizaciji. Z našo pomočjo je bil' g. Pucelji prsti volji starejših, sodelavcev postavljen na« Kandidatno listo g. Kušarja v ljubljanskem okraju. Bil je aa- zadnjem: mest« Hete šele uspel. Fo mojem sodelovanju in po moji krivdi je postal ta gospod zastopnik stranke v Paši-čevi vladi Na temi položaju je pa glavne strankine cilje,, zaradi katerih, je hita ustanovljena, kot njen zastopnik branil tako, da je stranka marala izgubiti zaupanje širokih ljudskih množic in nujno propasti.
Ko sera pozneje Se dvakrat, in sicer 1922 in 1931, kandidirat in bil izvoljen, se to ni zgodila samo ob veliki nejevolji: Puclja, temveč tudi ob postavitvi protikandidatov in. silni ter divji agitaciji njegovih pomagačev,. fci so izhajali tudi iz vrst komunističnih kandidatov, to je iz tistih vrst, proti katerim jw bilo leta 1919 treha ustanoviti gornjo stranko. Zaradi takšnih ih podobnih dejstev, ustanovitelji omenjene stranke najodločneje odklanjamo, da bi njihovo idealno zasnovano deio kdo oznamnoval še dalje kot »Pucljevo stranko« ali »skupino«, pa naj bo s kakršnimkoli namenom.«
bo zasvetila. — Dmištveno življenje je zopet v polnem razmahu. Prosvetno društvo je preteklo nedeljo polagalo svoj letni obračun. Dramatični odsek nam pripravlja krasno igro iz našega domačega življenja »Izpod Golice«. zamudite te predstave, ne bo vam žal.
Do! pri Ljubljani. Te dni odhaja v zasluženi pokoj po 33letnem ž upnikova njuv Doto gospod duhovni svetnik Kastelic Matija, ki si je v tem času pridobil za časni m večm blagor farnnov nevenljivih zaslug. Kot skromno; ob-dolžitev za to plemenito-delo ga ie občinski odbor v svoji seji dne 30. novembra t.. 1- "vohl častnim občanom občine Dol, kot najvišje odlikovanje, ki ga občina svojim zasltizmra oB-
čariom mere dati. Gospodtr župmitii ob tej priliki želimo, ki sicer aa; veliko v«seljie faronov ostane v Dolu, mnogo mirnega- pokoja, dn sktaj* nihi mej življenja. — V nedeljo« 10.. decembra se vrši ob 3 popoldne v Prosvetnem domu tedni občni zlior domačega prosvetnega, društva, kamor vljudno vabimo vse ustanovne, podporne in redne člane, da. se istega zanesljivo ude« leže. Bog živil	...
Vavta vas. Dne t- decembra nas je zapustil naš dolgoletni šolski upravitelj g; France Srn-lar. Skoraj 29 let je. vzgajal našo mladino ne 1 samo z besedo,. ampak tudi z zgledom. Bil J» I_____ ps „„ l-^r-j i, vrrflff.
samo z nuscuu,	- ----■•■
res nčitefi pa božji volji, kakršnih na? narod potrebuje. S sofzarai v očeh sa se poslavljali
poslavljajo najhujšemu soncu, kajti te jim ne bo ozdravilo eventualne bolezni, temveč jo bo š« poslabšalo. Nakopičovanje ljudi na prostem v vročini prav tako ne vpliva dobro, niti telesno, še manj pa živčna. Ali ni čudno, da so se največje revolucije in dogodki, kt so se konja I i » krvavima vojnami, primerili bai poleti? Vročina je tu; po največ razburila, dahove.
Kaznjenke v Tarfiji.
Turška vlada je odredila, naj so kaznjenke uporabijo za deio v tekstilnih tovarnah, ki imajo baš sedaj mnogo naročil, V tovarnah morajo ravnati s kaznjenkami kakor % ostalimi delavei In delavkami, tako da imajo med delom iluzijo popoln« «svol>ode». Toda po delu sa ne morejo vrniti domov, temvež jih. odvedejo v kaznilnice. -■ Tistim, kaznjenkam, ki se bodo prt delu dobro vedle, obeta vlada znižanj« kazni.
SUdravflfai »rum *®P*f isviro učinkuje le tedaj. Je ga vbrizgamo prave-J&sno; tter nima aa rimp M se je fe- zasidral v organih fir stanicah, nobenega vpltva.
v trdem koraku stopali za njimi. Med gručo se je podila jata šolarjev. Otroci so. tekli, da so vse druge pustili za seboj, potem sedli v senco in. mah. ter čakali, da so prišla dekleta mimo, Vsuii so nanj® prhlega bstjav sena in prahu, da so mežikale, brisale si oči ter- bfle hude fn glasno vpife.
Zgodilo se je celb, da je ta ali ona teki« za otroki, U so se razpršili kakor piščanci. Kdo bi jih mogel uloviti? Čevlje so si sezuli„ ter bosj. šil čez zidove,, kakor bi leteli, preden bi jih kdo dobro ugledaL
Ko so se po maši možje m fantje vračali iz cerkve, so posedli pred Vidmarjevo hišo na rante in tu Jim je v senci velikega oreha točil pivo. Nalašč se je ta aH ona ženica pomudila odzadaj pri križevem potu, da ji je mož ali boter ali sosed ponudU kozarec piva.
To nedeljo so bili vsi živahni in razburjeni. Pismo-noša Prtljavec je pred cerkvijo razdeljeval pošta Dva-S na teden: v četrtek je nosil po občini, v nedelj to je delil pred cerkvijo. Sepal je ter zato al «m*elg človekom, ki mu je nekoč iztrgal torbo DanesM nred cerkvijo in iskal pisma, pogledal čez naočnike na-SS na listu ter dal. Samo danes ie bflb mrroBer mso jih zanimala pisma, trgali so se za list- Kdor gaje «)« razgrnjenega, so mu gledali M	^ ^
s kuhinjo: malo fižola, malo ješprenja, malo zelja, malo krompirja, na koncu je reč všeč ln njeno pripovedovanje tudi. In Grm je na gjat pripovedoval, da j« bil zraven pri Vidmarju. Cikal1 je ttrdf v rredeljo, zato je pljuval za seboj v zid. Očitali so mu, da. drži z. Vidn»rjem. Razjezil se je ter povedal, dn ne deži a nabenim, ampatt
kar jie res, je res.
K sreči je takrat M župnik v zakristijo ter so se šoferji usuli v cerkev, ko so ga zagledali. Videli so, da ie hud: če je pordelo njegovo preklano uho, m poznal šale. -- Bil je potrjen v sedmi šoli te g» J« nekdo sunil s bajonetom- - Tudi- možje so šli za npm. Nadučlteli se je obrnil, kakor da ga ne vidi.	.
Ljudje so se cukall, da je gospod proti VidmarjKU Luka se. je snoatLjivo umaknil, v zakristm Polancn, da bi Ml a prižganim kajfežem skoraj zadel ob *vone*. luonife ga je grdo pogledat. V cerkvf je bila vročina, lT»L«0 vzdihovala ter zavijala oči k svetemu Florjanu. Luka si je ebnisal čelo ter ponudil Polancu
ttiak°,c7Sen ste kovaliic je dej^L »MpoSjteselc
»Ni treba!« je zamahnil Folanc. »Gidel* je star in
težko stojilc	^ Bimga B k da
vse kale 1hU> bo župan. M koga pa naj" pade? Samo na Pohmca In o Polancu Se »i	bi^bil za=
™ SmS STuknT- ^ vedeP to želel, dh bi bili ljudje še bolj, bolni.
Zahtevafta * vseft ft*H«i naMŠS #»««««6	9
Ne pozabite!	■
700 bogatih nagrad I
čaka »Domoljubov«« dosedanje b nove naročnike! Naročite »Domoljuba« takoj in pridobite še vaše znance b prijatelje!
učenci in starše od moža, ki je velik del svojega življenja žrtvoval v blagor naših ljudi. Kakor r šoli, ga borno znabiti še bolj pogrešali v cerkvi, kjer je ves čas orglal in vodil cerkveno petje v splošno zadovoljstvo vseh fa-ranov. Tudi v Prosvetnem društvu je vsa dolga leta vneto sodeloval. Po pravici lahko rečemo, da smo t njim izgubili zelo veliko. ?.elimo mu na novem mestu v Ljubljani, da bi tudi tam mogel veliko storiti v blagor otrok in v čast božjo. Pri nas ga bomo ohranili v hvaležnem spominu.
Mengei. Fantov«ki odsek priredi na praznik 8. decembra slavnostno akademijo. Spored: Ob 2 popoldne v župni cerkvi slovesne lita-nije in blagoslovitev mladčevskeiga prapora, ob J v društveni dvorani nagovor, nato igra »Križ in sovjetska zvezda«. Vabimo sosedne odseke in naše prijatelje k čim večji udeležbi. — Pretečem teden smo položili na farnem pokopališču k večnemu počitku Franca Bokaliča, vod-
J'o zemljiške knjige v Kamniku. Pogreb je po-azal, kako je bil rajni priljubljen. Bog mu bodi plačnik za vsa dobra delal
Črni potok pri Vel. Laščah. Po kratki bolezni je 8. oktobra mirno v Gospodu zaspal dobri in privljubljeni Anton Zevnik, posestnik in tesarski mojster iz Črnega potoka. Bil je znan kot dober in marljiv delavec, skrben gospodar in dober oče svojih otrok. Bil je naročnik »Domoljuba«, ki ga je zelo rad prebiral. Bog mu daj večni pokoj I Ostalim naše sožalje
št Jernej na Dol. Pri Frančiču Ignaca na Brezovici prt St. Jerneju je sodar Globovs Fr. iz Brezovice delal sod. Ko je bil sod gotov, je raztopil parfin in ga vlil v sod ter trdno za-
mašil. Ker raztopnina ni imela zraka, je sod razneslo, tako da so ostanki soda leteli do 5« m daleč okrog. Delavec Globovs je dobil strašne telesne poškodbe, obe nogi so skoraj odtrgane. Ponesrečenca je Frančič z avtomobilom odpe-
Hal v bolnišnico usmiljenih bratov t Kandiji. lobovs se tam bori s smrtjo. Sreča je, da ni zadelo gospodarjevega sinčka, ki je stal pri«', zraven soda.
Prežganje. Zadnji čas v naši fari smrt dobro maha s svojo koso. Pred enim mesecem smo pokopali g. Bazilija de Cecco iz Prežganja. Umrl je v 74. letu starosti V Volavljah je pa za pljučnico umrl v 34. letu starosti Jože I ron-telj, »Vartarjev«. še eno leto ni, kar se je na domu poročil in prevzel posestvo. Smrt mu je prestrigla vse načrte. V ponedeljek 27. nov. je bil pa pogrfcb Katarine zgajnar, p. d. »Anzle-ve« matere iz Malega Trebeljevega. Rajna je umrla ravno na svoj godovni dan v visoki starosti 84 let. Kot članico i 11. reda so jo spremili do groba z zastavo. — V Gozdu je pa umrl v osmem letu starosti Stanko Brčan, »Rekar-jev«. Na zadnji poti ga ie spremljala šolska mladina z učiteljstvom. — Vsem rajnim, v katere hiše zahaja naš »Domoljub«, naj sveti večna luč! — Pričetek zime ie ugoden in prijeten, ker ni snega Imamo priliko, da si napravimo potrebni nastilj in drva. — Noša društva so zdaj zopet poživljena. Društveni dom je kakor panj, naša mladina se kar trumoma udeležuje sestankov in predavanj, ki se tedensko vrše ob večerih. Mladina se oklepa tvojega novega duhovnega; vodja - župnika, ki se zna tako uži-veti v delo za izobrazbo in umski napredek. — O božiču nastopijo na Prosvetnem odru nali
igralci « prekrasno dramo »Mlinar in nie™.. hči«. - Naša mladinska JR/, je dobro ri«? bana. Pred nekaj tedni smo imeli sestanek katerem je podal politično poročilo akademik g. Rojnik. Udeležba je bila odlična, fantje ra, gibani in odločni. Vsi vemo, da je nai voditelj dr. Korošec, za okrajnega voditelja pa imaJ g. dr. Joža Lavriča. — V Bcsnici se je otvoriU nova osnovna šila. Za nekaj časa je učilnic« v neki zasebni hiši. l)asi spada šola v občino Dobrtinje, je zaradi nekaj otrok, ki posečajo omenjeno šolo iz naše občine Trebeljev«, pa. dlo breme plačevanja za šolo na nas. Šolaj, tam popolnoma -nepotrebna, kar se vidi ?e ij tega, da jo poseča samo 12 otrok. Potrebni smo v naši občini preureditve treh šolskih poslopij in nam niti na misel ne pride, da bi podpiral! tam. kjer i>i potrebno. Tisti, ki se je morili najbolj »vlekel« za vpostavitev besniške šole je gledal menda le na osebne koristi... Cpamo' da je oblast že toliko uvidevna, da bo upoSteJ vala željo davkoplačevalcev in šolo v Brsoiri ukinila, ker zaradi tistih deset otrok res ni potrebna. — Bliža se čas obnovitve naročnin« našega časopisja, zlasti »Domoljuba«, te 7,|sj lahko oddaste den*r za »Domoljub«, »Bo-o. ljub« in »Slovenski dom« pri farnem poverjeniku v trgovini na Prežganjem. Ne po/abimn da je letos 700 nagrad pri »Domoljubu«, ii
tih mora nekaj priti med našo »gardo«. Vsi v oj za naš katoliki časopis »Domoljub«!
Komendo. V Mostah pri Komendi ie uoifl po<»r stanovanjsko hišo in vm drugo poilopj« pri •Skerjancu«. — Igralska družina iz Jesenic jo-•tire v nedeljo 10. decembra ob pol atirib jvn. v Komendakem domu z novo igro »Plavi«. — Bliža s# konec leta in bo treba, aa obnovimo naročnino za »Domoljuba«. Plačate jo lahko pri n< ctopniku Francetu Kernu na Klancu.
Tunlce pri Kamniku. Na praznik Brezmadežne dne 8 decembru bo imel ob 10 tukaj »lovcuno •veto opravilo z asistenco novomatnik g. Ferdinand Babnik Pridigi«'« v«eu£. profesor g. dr. Andrej Snoj Verniki cd blizu in daleč, pridite na praznik val k «v Ani v Tuniee!
Iz Litije. Dne 21 novembra t. I. je odšel po »vojih opravkih v Ljubljano ugledni po»c«tnik in mizarski podjetnik Kmil Koprivnikar iz tije. Ko se je na večer vračal proti gln\dfnu kolodvoru. <fa se odpelje domov, ga je tik prrd kavarno Miklič podrl motociklist na tla. tako nesrečno, da je obležal na mestu « težkimi poškodbami nezavesten. Po hudem 8 dnevnem trp-
49
Gospod Volodijovski
TuhaJ-bejevič le tlesknil z rokami. Na ta znak Jo stopil v sobo Lipek, ordonanc," in ko je čul ukaz, je prinesel čez trenutek okrfepčilo: žganje, suho meso, kruh, nekaj slaščic in nekoliko pesti zrn posušenih vodenih melon (dinj), ki so bila poleg zrn sončnice priljubljen oblizek vseh Ta-tarjev.
»Prijatelj s! ml, ne sluga,« je rekel Azija, ko je ordonanc odšel, »bodi pozdravljen, ker prinašaš dobre novice: ečdi In jej!«
Halim je začel jesti in dokler nI končal, nista ni« govorila med seboj; okrepčal pa se je hitro !n je začel nato z očmi slediti Aziji, čakajoč, da le-ta spregovoii.
Tuhaj^bejevič* Ted°' kd° 8em'< rekel slednjič
»In kaj, effendi?«
»I, nič. Se bolj me spoštujejo. Kadar bi prišlo do dela, bi itak moral povedati. Zavlačeval sem le, ker sem čakal na vesti od ord in sem hotel, da bi prvi vedel hetman. Prišel pa ie Novovlejskl In ta me je spoznal.«
»Mladi?« je s strahom vprašal Halim
»Stari, ne mladi. Allah mi jih je vse semkaj poslal, ker je tudi dekle zraven. Naj bi jih hudič obsede 1 ha j le postanem hetman, pa so poigram t njimi. Dekle mi tukaj snubijo, dobro. V haremu so potrebne tudi sužnje!«
»Ali stari snubi?«
n» nr^i'" i0?"'"--. O"« mi8,f. d« jaz ljubim ne nje. ampak le-ono!«
^J&j?';« f rekel Halim in se poklonil, »jaz sem suženj tvojo hiSe in nimam pravice govoriti t tvoji aavzofriosti; toda jaz som te med Lipkl
" vojak, določat za služabnika pri vojaški
OOlMlt* /
P
spoznal. Jaz sem ti pod Braclavom povedal, kdo si, in posihmal ti zvesto služim, jaz sem drugim povedal, da te morajo smatrati za kos poda. Toda čeprav te oni ljubijo, te vendar nihče tako ne ljubi kakor jaz. Ali smem govoriti?«
»Govori!«
»Varuj se malega viteza. Strašen Jo, slaven na Krimu in na Dobrudži.t
»In ti, Halim, ali si slišal o Hmlelnlckem?«
»Slišal sem in služil pri Tuhaj-beju, ki je ho* dil s Hmielnickim na vojsko proti Lahom," podi.-al gradove, plenil imetje.«
»In veš-li, da jo Hmielnicki Capllnjskemu vzel Caplinjsko, se sam z njo oženil in imel olrokc z njo? Kaj? Bila je vojna in vse vojske hetmanske ln kraljevske in državne mu je niso Iztrgale Pobil Je hetmane in kralja in ljudovlado, ker mu je moj oče pomagal, razen tega pa je bil hetman kozaški. Kdo bom pa jaz? — Helman lalarski Obilo zemlje mi morajo dati ln kak grad za prestoliro, okoli gradu pa se naselijo na zemlji alusi. v alu-sih pa dobri ordinci s sabljami — mnogo lokov in mnogo sabelj. In kadar jo takrat ugrabim na svoj Srad In vzamem za leno njo, krasotico, in Jo napravim za hetmanovo, pri kom bo sila? Pri menil Kdo jo bo zahteval? Mali vitez!.. Ce bo
volh; hi* lUd' Že bl,bn, živ ,n bi 'um kakor volk in bi se samemu kralju s svojo pritožbo kla-
njal, ali misliš, da bodo oni začeli vojno z meno!
zaradi svetlih las ene ženske? Saj so že
Kdo m?'"0 i j.ifi 'jndovlade ie v ignju zgorel Kdo ml vzdrži? Hetman? Tedaj se zvežem s k£
odri«m m"1 !K>f'ralims,V0 * »orošem, zeml£> oddam sultanu. Jaz sem drugI Hmielnicki ia»
da VMmem' i"" bom služil, bil g® » betmane,6'raznesem \o$e £
" Poljakom.
Tu so Aziji vzplamtele oči v krvavordfčm sijaju, beli čekanl «o s« mu začeli bliskali kakor nekdaj Tuhaj-beju, roko je dvignil in žugal i njo proti severu In bil velik in strašen in lep, taka da se je Halim začel brž priklanjati in ponavljati * tihim glasom:
»Allah kerim! Allah kerim!« Dolgo časa je Irajal molk. Tuhaj-bejevič »» j« polagoma pomirjeval, slednjič pa je rekel:
»Boguš je prišel sem. Temu sein odkril svoj« moč In misel, da bi bil na Ukiajinl poleg koja-škega naroda narod tatarski in poleg kozaSkegt hetmana helinan tatarski...«
»Ali pa je le.ta pristal na to?« »Le-ta pa se je prijel za glavo in se mi skoril klanjal, drugi dan pa je skočil k helmanu z osre-čujočo novico.«
»Effendi,« je rekel Halim boječe, »in če Veliki lev ne pristane na to'.'« »Sobieski?« »l)a.«
Krvavordeč sijaj se je zopet zače! bliskati Aziji v očeh, toda to je trajalo le trenutek. Obrat se mu je takoj umiril, potem pa Je sedel na klop, uprl glavo na komolec in se globoko zamislil:
»Razmotrival sem v svojem razumu,« je dejal slednjič, »kaj utegne veliki hetman reči, ko mu Boguš osrečujočo novico naznani. Hetman je moder in pristane na to. Hetman ve, da bo spomlad! s sultanom vojska, za katero ni tu v IJudovladi n« denarja ne ljudi. Ker pa stoji tudi Dorošenko« koza ki na sultanovi strani, lahko pride poslednjo uničenje nad ves Lehistan. tembolj, ker ne veruj« ne kralj ne stanovi v vojno in se jim ne mudi- «* bi se pripravili. Jaz tu v«emu pazljivo prisluškujem, vem vse iia Bogui ne skriva pred mnoj, kaj«» govori na helmanovem dvoru. Gospod Sobieski 1» velik mož, on pristane na moj načrt Zakaj on ve, da če dobe Tatarji tukaj svobodo In zemljo, se lan-ko prične na Krimu in na dobruških slepah domača vojna, mo« ord oslabi In sultan sam mora najprej misliti na to, kako bo lahko pomiril ta viliar.
ljenju je umrl. Pokojni Koprivnikar je bil dolga lela tudi požrtvovalni član litijskega Pro-svelneeu društva. Bil je dolgoletni naročnik naših katoliških listov. Zu vso dela, ki jih je v življenju vršil, naj mu Bog bogat plučnik, njegova duša pa naj v miru počival
Jesenice. Na željo vseh onih številnih prijateljev, ki niso mogli raradi prevelikega navala dobiti vstopnio aa igro »Plavž«, bo ponovila gledališka družina »Aljaž« v nedeljo, 10. decembra ob 3 popoldne to krasno dramo iz naSe domače preteklosti. Kdor si ie ni ogledal tega prvovrstnega dela g. Klinarja, naj ne zamudi kupiti vstopnic v trgovini Krekov dom.
ketečo pri fikolji Loki. Življenje v prosvetnem društvu je postalo zadnje {ase zelo lazgibano. Vsa večera so zasedena. Za december se nam obeta cela vrsta prireditev. Fantje pri rede b. decembra ob 8 zvečer Miklavževanje. Dekleta pripravljajo &a 8. december ob treh popoldne marijanako akademijo. Na programu imajo tudi lepo igro »Žena s srcem«. Šolska mladina se uri za 17. december, ko bo nastopila s krasno božično igro »Petcrčkove poslednje sanjec. Prosvelno društvo pa pripravlja za zadnji dan lela Vombergerjevo božično dramo v treh dejanjih »Vrnitev«.
Kokeiaj«. žalostno so doneli zvonovi Sv. Trojice, ko smo dne 26. novembra položili v naročje materi zemlji Janeza Oiushna iz Kokošenj. Star iele 66 let, je skoro do zadnjega trden in zdrav, previden s sv. zakramenti, v četrtek zvečer v krogu vse svoje družine izdihnil svojo blago duio. Znan in priljubljen je bil po svojem izrednem pristnem humorju in vedno veseli družabnosti. Bil je zaveden Slovenec, politično navdušen pristaš slovenske katoliške skupnosti. Počivaj mirno dragi Janez ob ljubki cerkvici sv. Trojice, Tvoja duša pa nai uživa zasluženo plačilo pri Bogu. Žalujoči ieni, sinu in hčeram pa naše iskreno so-ialje.
Cešnjlre nad Blagovico. Minuli teden je hči tuk. organista Fr. Rebolja našla na vrlu lepo duh-tečo in cvetečo vijoliro. To tudi poinenja, da ne bo dolge zime. Ko dolince megla krije, nam pa ljubo sonce sije.	o
Luč«. Ono nedeljo «no apremliali na zadnji poti Robanovaga Rafka. Ob odprtem grobu so zapeli pevci njegovo petem »Pesem «noroar)ev«. RaXka bomo ohranili v najlepiem spominu)
ftt. Vid pri Stični. V četrtek 80. novembra le bil pri nas Žalosten pogreb. V zemljo so pokla-dali Zupančiča Franca iz Hrastovega dola, moža
Med tem pa bo imel hetman čas se bolje pripraviti, med tem ae omajajo kozaki In »oroš v zvestob, do sultana. To Je edina reSitev za ljudovlade, ki Je tako slaba, da pomeni celo povratek nekoliko ti-sočev Lipkov zanjo ie silo. Hetman to ve, hetman je moder, hetman prierlai.e na to...«
»Ponižam se pred tvojim razumom, effenti,< jo odgovoril Hal i m, »toda kaj bo, če vzameAllah Velikemu lc -u luč razuma, ali če ga salan tako preslepi i napuhom, da zavrže tvoje aamis t?«
Azija je približal Halimu svoj divji obraz k ušesu hi začel šepetati:	,
»Ti sedaj ostani tukaj, dokler ne pride odgovor od hetmana; tudi jaz ne odrinem prej v Saškov. Ce oni tam moje zamisli zavrže tedaj to pošljem h Kričinskemu in drugim. Ti jim daS S£je%aj bi se na oni strani reke pomakn » p »v pod Hreptjov in bili pripravljeni. Jaz pa tuka|v Srri ugodni noči uda ,m s svojimi Lipki na poveljstvo ln jim naredim tako-le, glej!«
Tu je Azija potegnil s prstom čez vrat ln dodal trenutek pozneje:
»Ketislm, kensim, kensim t« Halim je potisnil glavo med ramena ln na njegovem zverinskem obrazu se ja prikazal zlo-
Malemu sokolu... tako?« >Da. Njemu prvemul« »In potem v sultanove dežele/« »Dal... Z "njo!...«
XXXI.
Huda rim. je pokrila r debeto ledeno odejo
s«
mrtvaškim prtom. Poti so se	»'"JTrnoč
nevarno. Vendar je gospod Boga«»« hitel v Javorov, da bi čimprej hrtmana i velikimi Azije vi mi namerami. Slahčič z oDroDno
Brezmadežni
Brez madeža spočeta, nebo Ti zvezdne vence spleta; za god slovesno zemlja vsa prepeva Ti: »Pozdravljena!«
Od vekomaj izbrana, kot luč na nebu si prižgana; kginila je teme moč, ko Ti si zasijala v noč.
Nebesa si odprla, peklenski kači glavo strla; zdrobila greha si vezi, zato se pekel le boji.
Najlepša, najčistejša, med blaženimi najsvetejša, Ti sveti nam kot sončni žar na pot med zmote in vihar.
Kraljica src ostani, v ljubezni svoji nas ohrani; podeli večnih nam darov, razlij na nas svoj blagoslov.
Limbarski.
aMBaM«MBMMMMMHMi».aaHMMMM
starega šele 81 let. Okrog groba je jokalo 12 njegovih olrok, katerim je bil skrben oče. Ob grobu se je poslovil od |x>kojnega šentviški župan g. Pevec Ignac, ki je v lepem govoru poudarjal njegove vrline, njegovo skrb za družino, njegov lep zgled vaščnnoin in njegovo požrtvovalnost, ko je bil ob času vojske župan občine Dob. St viška župnija bo težko pogrešala zglednega krščanskega moža. Mir njegovi duši I — Zadnjo nedeljo po binkoštih smo imeli v Domu lepo predavanje. G. benelicijat Oven, ki je letos obiskal Združene države Amerike, nam jo kazal lepe skioptične slike in razlagal njihov pomen. Peljal nas je v duhu na svetovno razstavo v Newyorku in San Frančišku. Opisoval nam. je življenje ameriških Slovencev. Z velikim zanimanjem jo sledila polna dvorana lepemu razlaganju. Saj je ravno St. Vidcev prav veliko o
pokrajine, zrasel v neprestani grozi pred kozaki in Tatarji, prežet misli na nevarnosti, ki so grozilo domovini od uporov, napadov in vse turške sile, je videl v teli zamislih skoraj rešitev domovine. Sveto je verjel, d» se hetman, ki ga jo z vsemi mejaši vred visoko cenil tudi on, ne bo obotavljal niti z« trenutek, ko gre za pomnozilev sil ljudovlade. Zato je potoval z radostjo v srsu kljub snežnim zametom, zmotnim potem in vi-
har'sJednjič Je padel v Javorov neko nedeljo obenem s snegom in nalečel srečno na hatmana; dal se mu je takoj prijaviti, čeprav so ga opo-zorili, da je helman noč in dan zaposlen z od-pošiljanjem in pisanje n listov, tako da skoraj še zs okrepčilo nima časa. Toda hetman ga Je dal proti pričakovanju takoj poklicati. Le malo trenutkov Je torej čakal stari vojak med dvorjani in ie se je sklonil h kolenom svojega poveljnika.
Našel je gospoda Sobieskega zelo spremenjenega in z obličjem, polnim skrbi; saj eo bilat to tudi skoraj najtežja leta njegovega življenjaJS'je-govo ime se še ni bilo razneslo po vsem krfčan-fkem svetu, toda v ljudovladi ga je že obdaja a slava velikega vojskovodje in groznega krotttelja blsurmanstva8 Zaradi te slave so mu svoj čas verili veliko bulavo in obrambo vzhodne meje, toda razen hetmanskega dostojanstva mu niso daH ne vojaštva ne denar a. Zmaga pa mu je kljub temu doslej tako zvesto sledila kakor senca človek? S peščico vojsk« je zadal ordl poraz pod Podhaicaml, s peščico vojske Je prehodil po dol.
ameriškem mestu Clevelandu. Zato je razumljivo, da se zanimajo njihovi sorodniki za vse podatke o Ameriki.
Nazarje. 29 novembra je v Nazarjih umrl dolgoletni učitelj na ljudski ioli v Nazarjih. p. Akvia Ottavi. P. Akvin je bil dober vzgojitelj n ga jo mladna zelo ljubila. Obranil ga bomo v lepem spominu.
Loka pri Zidanem mosta. Lepa planinska postojanka Lisci, kamor tako radi pohite naii planinci, bo dobila nov vodovod. Vodo bodo zajeli pri Sv. Joitu, od koder bodo speljali cevi v dolžini 610tn
Iz celjskega okraja. Na posredovanje senatorja g. Alojzija Mihelčiča je gradbeno ministrstvo odobrilo din 150.000 za gradnjo vodovoda v St. Jurija pri Celju, za vodovod v Gornji Ponikvi 50.000 din, za vodovd na Klancu pri Dobrni 50.000 din in z« nadaljevani« gradnje vodovoda na Frankolovem 14.000 din.
St. Andrai prt Velenja. Pred nekaj dnevi smo pokopali blago JelovŠkovo mater. Se nekaj dni poprej je zdrava opravljala svoje vsakdanje posle, pa jo je nenadoma napadla zavratna bolezen, kateri je podlegla. Težko jo bodo pogrešali številni siromaki, katerim je bila prava dobrotnica; kdor je namreč potrkal na vrata Jelovškove hiše, proseč za kakršnokoli podporo, nikoli ni odšel praznih rok od nje. Zato ni čudno, da jo je toliko ljudi spremljajo na njeni zadnji poti. Počivaj v miru, dobra mama I — V noči od predzadnjega ponedeljka na torek je divjal »ako silovit vihar, kakršnega ljudje že dolgo ne pomnijo. Mnogim posestnikom je povzročil občutno škodo na gospodarskih poslopjih, ko je mnogo streh dobesedno odkril. Pa tudi po gozdovih jc napravil precej škode, ko je podrl in polomil mnogo gozdnega drevja.
Is celjskega okraja. O cenah mleka smo ŽO večkrat poročali. V listih čitamo, da je cena mleka v Mariboru 2—2.50 din. Pri nas pa komaj dosežemo 2 din za liter. In vendar je v Celju toliko industrije, ki je šla zadnji čas s plačami višje. Bo pa« spet tako: od naraščajoče draginje bo imel zgubo spet kmet. Cene industrijskim izdelkom naraščajo, kmetskim pridelkom pa ostajajo na isti višini. Krajevne kmetske zveze bi naj skušale poseči vmes. Treba bo skupno nastopiti in določiti ceno kmetskim proizvodom.
St. II/ pri Slovenj Gradca. Pri nas smo te dni blagoslovili in otvorili »Slomškov dom«. Pozdravni govor je imel banski svetnik in župan Tovšak.
vojno in pojde v lastni osebi zahtevat od ljudovlade novi ,pašalik'. Uničenje je plavalo kakor ptica roparica nad vso Rusijo, med tem pa je bit v ljudovladi nered. Slahta se je vzdigovala v obrambo svojega okornega izvoljencu (kralja) in zbrana v oboroženih taboriščih, je bila pripravljena na vojsko, kajpak domačo. Po prejšnjih vojskah in vojnih konfederacijah izčrpana dežela jo obubožala; divjala je v njej zavist medsebojno nezaupanje je zastrupljalo srca. Nihče ni hotel verjeti v vojsko z muslimansko silo in sumničili so velikega vojskovodjo, da nalašč spušča v svet vesti o njej, da bi odvrnil misli od domačih zadev Se huje so ga dolžili, da je pripravljen sam poklicati Turke v deželo, da bi le svoji stranki ugotovil zmago. Delali so ga naravnost za dajalca in ko bi ne bilo vojaštva bi se ne bili obotavljali postaviti ga pred Bodišče.
On pa je spričo bodoče vojne, na katero so imele iti od vzhoda tisočglave množice divjega ljudstva, stal brez vojske in je imel le peščico vojaštva tako malo, da je sultanov dvoril Ve« služabnikov. Bil je brez denarja, brez sredstev, da bi popravil razdrte utrdbe, brez nade na zmago, brez možnosti obrambe, brez prepričanja, da prebudi njegova Smrt kakor nekdaj smrt M-kjevskega otrpplo deželo in rodi maščevalca. Zato ie skrb začrtala svoje poteze na njegovem čelu n njegov prekrasni obiaz, podoben rimskim tri-umfatorjem s čelom v lovorikah je nosil sledove tajne bolesti jn neprespanih noči.	. ,
Vendar ko jo zagledal gospoda BognSa, la dobrohoten smehljaj razjasnil Uian« obličje, klanjajofemu se do koten je polotil roke na ra-
men»Bodi ljHwdr«jvl|en, vojak, bodi ^dravljen. Nisem nrltakova , da te tako kmalu zagledam, alltem niilejM si mi v Javorovu. Odkod prihajaš*
11 %SST&	hetman. h rt-l -
n^em v Kamencu, P-^-j^^JSP
V Halozah je hudo
Posledic« vojne »e seveda čutijo todi ie pri kaa, ceee živilom, obleki ia obutvi se dvigajo in tega ali onega ie primanjkuje ali bo raček* primanjkovati. Treba bo zvišati pLače delavcem in umdaištvu kaj pa na! mati kmet, poljski delavec ia viničar? Prihranjenega nima nihče ničesar, ker komaj založi iz dneva v daa, nujne iivljenjske potne^čiae »e dražijo, od javne dobrodelnosti ljudje todi ae morejo i;veti. kako »e bo tedaj preživel U ruti revni stan? Tisto malo sadja in sliv, kar j« imel naš mali človek ali §p!ob m mogel prodati ali pa so bile cene tako nizke, da ni bilo plačano niti delo. Za 900 litrov sliv so ponujali 33—fc) din, če jo k<So dobi! 50. s« je štel srečnega. Jabolka so tacala ia zgn.La, namizna je i« ta ali oni plačal po
90 par kiloeram, v najboljšem »'»čaj« po 1.10 din. »hramb pa r»» bajtar in viničar nuna. Je torej »e ta kruh premalo in vsi se sprašujemo, ««• P® na» mali človek preživel zimo in kaj bo spomladi. Kaj drugega, ko lakota po naših kočah, otroci pa goli in bosi. Ali naj »e čudimo, če se laki siromaki obnašajo sovražno nasproti vsem. o katerih milijo, da ne trpijo lakote kakor oni? V vseh Halozah ne srečam niti enega človeka v praznični obleki in »e ne čudim njihovemu mišljenju. Vsi, ki delamo med tem ljudstvom in mu sami ne moremo kaj prida pomagati, se sprašujemo d strahom, kaj bo spomladi? Treba bo za te ljudi storiti nekaj, kar bo res izdalo.
Man fantovskega odseka Css Ivan je očrta! pomen prosvetnih donx>v. Sedite so proste vaje članov in članic ia t borca deklamacija pred Marijinim
kipom. Govorili so Se: bivši podane« Tbeuer-iebah. profesor Braajea, kaplan g. Mihelič, dr. Si-mooiti Lojze in Koreenik Ljuba Lepo so izvedla dekleta prizor >Z» vasjo je čredo paslac. Vsa dvorana je cavdoše&o zapela »Hej Siorer.cic Lepe » bile ritmične vaje mladenk. ki jih je zaključila >Oj Doberdob« in >Kokx članic ter fantovska tinus*. Bil je zares lep dan.
Saartso pri Sloreaigradc*. Na praznik ,Brex-sadeža* S. deceabra priredi FO «kupiw z DK akademijo z zelo izbranimi točkami. Na »po-rtda to Upe «Jaboi>čae. ritmične ia proste vaje, ki bodo nudile obiskovalcu dovoli ufitka. Ker je čiati dob.ček namea;ea za božičnico farnim ia ob-č:3«ki mnogim. ste prav vsi iskreno rab leni I — Včeraj je obhajalo Prosvetno dreitvo X FO m DK pe»:er Miiliržev večer. Obdarovali to bili vei railčki i lepimi darili. V la naicea «o priredila dekleta zbirko is ob tet priliki pokazale, kaj zmore dobra volja. Vt, ki ste kaj darovali, iskreno za-kvabeai!
Vejaik pri Celj«. V nedeljo 3. decembra smo Uoresno zaključili sv. misijon. Vodili so gt č. oo. frančiškani iz Ljubljane. Vsem gospodom se najlepše zahvaljujemo. Zlasti preč. g p. Odilu, ki je v« čas misijona tako lepo vodil ljudsko petje. To naj bi bil poleg drugega zunanji vidni uspeh misijona. da bomo farani v naii cerkvi uvedli IJadsko petje. Prizorov, ko je pela vsa cerkev, saše najlepše cerkvene pesmi, paf ne bomo pozabili. Kako lepo je bilo videti in gledali nsio mta-iino, ki je v crkvi Uko pasivna, a je zdaj v času misijona tako t veseljem prepevala pri službi božji. Sko-ja je le. da se delavstvo iz tovarn misijona ni moglo udeleževati.
Galicija v Celja. Odbor prosvetnega društva si je nade! teiko nalogo, d« si postavi primeren društveni dom, v katerem naj bi se vzgajala naša mladina po katoliških načelih. 1 parno, da bomo potrebni les nabrali po vaseh, saj ga že precej imamo. Tudi denarno pomoč so že obljubili nekateri. Stroški so preraču-njenj na okoli 40 000 din Teika je ta naloga, zlasti za naš oddaljeni hriboviti kraj, toda z železno voljo in božjo pomočjo bo že šlo. Ker je nemogoče, da bi sami toliko spravili skupaj. se bomo v kratkem obrnili j prošnjo na nekatere osebe in ustanove s prošnjo, da nam priskočijo na pomoč. Tudi v Galiciji naj se postavi primeren »Slomškov domc.
•	Katoliško prosvetno društvo bo
§nrediio na Marijin praznik, dne 8. decem-ra i n v nedeljo, dne 10 decembra I9>9 vsakokrat po večernicah t Slomškovem domu filmsko predstavo s kraikim predavanjem, ki nam bo v zivi sliki predočil« svete kraje Gospodovega rojstv« ,a trpljenja. Betiehem. .Mrtvo morje in Jeruzalem. 'Vabinio vse prijatelje od blizu in daleč, da si U lepi film ogledajo. Obenem že vnaprej opozarjamo, da bomo za bo ziS*.e Pr"D>ke predvajali prekrasni film »Mala sv. Terezija«, ki je povsod zbujal veliko pozornost Prt vsaki predstavi bo za nameček se kratek šaljivi filmi
Sv. Jani pri Celja. 1. decocaber tmo lepo praznovali. Naii drattva *o ce dopoldne udeležila
"»i* ia proslav* v iob; zvečer pa je imelo Prosvebao dreitro v dvorani katoliikega doma ***dt«iK, c petjem, deklamacijami in govorom t kaplana Fefaša. — T. dni ie hO* odobritev —rt občilwke Bariat tehtnic*, Id eloji aa krifciča pred poito. Ker i« nU kraj rila o tr£Jčc za fi. rmo ia je v ojem tudi vei prekupčevalcev s aad-
jem in senom, bodo pozdravili novo delo občine ne samo šeotjurčanii. ampak tudi kmetie iz dal;ne okolice. — V sedel o 10. dec. bo v dvorani KatoL docna sestanek krajevne Kmečke tveie. na katerem bo fovoril tudi »eaator Mihelčič. Vabimo k čxn večii udeležbi!
Mozirje. Oni ponedeljek je bil v druiiveai sobi sesiaoek MJRZ, katerega «e je udeležilo precej članstva. — Letos ie zadruga zgradila noro hiio, v kateri bodo dobile svoje proatore '.udi naie mladinske organizacije. — V Lokah popravljajo nsest čez Savinio, ki je bil popravila res že nuioo potreben. — Pri na« je vedno več pritožb zaradi motenja radio-preeocov --/o večernih urah.
Galicija pri Celja. Z delom sa občinski eeeti Lopati-Galiciia «e bo v kratkem pričelo. Odpra-viil bodo tudi precej ovinkov in nekatere klance bedo izravnali
naznanila
d že za pet dinarjev »i morete zagotoviti pravico pri tekmi za lepa knjižna darila v znesku do 100 din. ako kupite v ksHlarni ali pa pri svojem trgovcu novo »Družinsko Pratiko«. Same slike *o že vredne tega denarja ne glede na izredno bogato vsebino novega letnika. Podrobna pojasnila dbite v nagradnem razpisu, ki ga objavlja naia Pratika.
n Lep koledarček ta 1940 je Izdala Zveza
mlekarskih zadrug v Ljubljani. Nadomesluje mlekarsko knjižico. Ima navodila za ravnanje z mlekom in drage koristne nasvete, ki so v iveii c
živinorejo.
n Karet Vt.: Obaova ia oskrba viaogradev.
Poučni opisi Kmetijske zbornice, rv, l. Izdala in založila Kmetijska zbornica v Ljubljani, 1339. Str. 54. cena 5 din. »Kmetijska zbornica« je pravkar izdala poljulno strcVovno knjižico »Obnova in oskrba vinogradov«. Namen knjižice je, da bi se ta obnova vinogradov vršila pravilno in da se ne bi ponavljale napake, ki so bile napravljene pri obnovi pred 40 leti. Razen tega so v knjižici nasveti glede pravilne oskrbe vinogradov, t j o obdelovanju, o pravilnem zatiranju bolezni in škodljivcev, o gnojenju, da se z novo obnovo doseženi hasek trajno vzdrži. To lepo knjižico bi moral line.i ran vinogradnik, vsak vinifar. vsi učenci vimčarski in kmetsko-nadaljevalnih šol v vino-rodnih krajih.
n fišla j« draga številka lista >*ali ge.pedar. List je namenjen predvsem rejcem malih živali in vsem malim gospodarjem, ki Imajo kos vrta. njivo sadovnjak, t j. vsem. ki se poleg svoje obrti ali stanu ukvarjajo s tovrstno rejo in kmetovanjem
Naroča se pri upravi v
Letna naročnina je u člane
Ljubljani, Gajeva tu n" rejskib H
včlanjenih v Osrednjem društvu » din. u" pa »i din. Piiito upravi, da vam pailJe jlV(K| na ogled!	^
■ Pšata. Prostovoljno gasilno druitro Pšati bo priredilo r nedeljo. 10. decembra ,1 J IKipoldne v Prosvetnem domu v Sv Jakah ob Savi ljudsko igro: »Žrtev ljubezni« . i kah. K udHe/bi vabi odbor.	*
n Moravče. Krajo na kmečka zveza i.ki na sestanek, ki bo r nedeljo, 10 decembra no. poldne po litan:jah v dvorani Ljudje-« L raa. 1'dele/ba za flane ob>ezoa; vabljene m tudi žene in dekleta, ki se zanimale za na^e gibanje. Govorili borno o potrebah današnje ga časa. Pridite v obilnem številu'
n Opozorilo ie vabilo sorodnikom bivtii borcev, ki so v letih	■* Koroškeia
Štajerskem, v Prekmtsrja ali Med jim ur ja m dli ali ki so že pomrli Pravilnik k ukazu kr namestnikov, s katerim je biia ustanovljena sjiominska kolajna na boje ob severni meji pred 20. leti, določa, da »e te kolajne priznajo tudi tedaj padlim in drugrim medtem ie po. mrlim borcen. izroča pa v na pi-meno pri-ja»o njihovim sorodnik >m. Zaio prosimo, n«j sorodniki pošljejo nekolkovano prijavo '— po možnosti x navedbo znanih jim podatkov fo. kor n. pr. rojstnega datuma ali v*aj rojstne letnice, rojstnega kraja in domovin',.; občine, tedanje njepove vojaške edinice, voja^kc»a či-na. dneva in kraja smrti, kje je pokopan, imena predpostavljenih stare-".in. nekaterih lovari^r ild.l vsaj do konca leta glavnemu odbora Legije koroških borcev v Ljubljani. Cankarjevo nabrežje 7-L Iz prijave mora biti razviden natančen naslov in sorodstveni ndnost (n. pr.i oče. mati, brat. sestra, stric, sestrična iid.) do tičrika. ki vlada prijavo. Gornje podatke p trebujemo tudi za «eznam padlih borcev, ki bo objavljen na čelo nameravane »"-pomin^ke knjige o bojih na severni meji«, posvečene nji-hovemu »pomšnu. Ce je pokojnik zapustil ir tedanje dol* kake vojaške fotorrafije ali vo-ja-ke bele/ke ali celo dnevnik, izvolite to poslati semkaj v pregled proti vrnitvi Morebiti)« originalne tedanje vojaške dokumente pokoj, nika prepišite dodovno in prepi« priložite prijavi. originalno listino pa dobro shranite. -Glavni odbor L K. B
n Opekel se je ia »mri. V Dobrovi fotona Šmartno pri Slerenigraikuj je fevel nad KI letni
čevljar Iv.-.a Vrhovni k p. d. Kušsr. Preteklo nedeljo je pri štedilniku zasp.il. Med sinjem pa se mu je vnela obleka, pri čemur se je starček, ki je bil slaboten in boleben. močno opekel po vsem telesu. Zaradi rezkih bolečin se je zbudil. Z opeklinami in pregorelo obleko se j? reve! s težavo splazil ven. da bi našel drugo obieko v želji, da se preobleče. Opeklinam se je pridružil Je prehlad in dobri stnrček je preko noči izdihnil n Z motorni«! kelesvm v smrt. V ne leljo. fina 26. novembra, je bil dan prometnih nesreč. V P1*" valjah je bil kot delovodja zaposlen 42 letni polir Ašr.oh Franc. Okrog 4 popoldne se je peli»l ' ml>-tornim kolesom is Farne veni proti Prevaljatn-Na ovinku na dovozni sesti proti postaii Prevalje je ix neznanega nroka tavozil ob rob hodniki na desni strani .-est«, pri čemer ga ie vrelo z žila in z vso sik) je priletel v oporni zid. Obleuj ie na cesti v mlaki krvi in s počeno lobanjo. Bit je bil prepeljan v slovenjgra*ko bolnišnica se mu je takoj nudila zdravniška pomoč. A doou je pretežke poškodbe in včeraj je umrL
Kmetijska zbornica vabi
z 'napred-
^ro&^n-ad-LrTvo^-11- ^
n„	bo .dala na razpolago brezplač-
SLJtt knj,se in navalila.
ta^fe^	prX
šenc^n. konen leta p. jim
vrednost svoje kmetij? in io .J.T 'P""«1« UaU. Spoznali	je^p,--^^
na lastni kmetiji in kakšne dohodke vam ponaša kmetija.
Prijavijo naj se le oni, ki imajo res veselje in voljo, da bodo pri začetem delu vztrajali točno po navodilih in to tudi v ča«u večjega dela. Prednost bodo imeli manjši tn nji posestniki, nikar naj se pa javijo oni, se samo trenutno navdušijo.	, _l„
Prijave se sprejemajo do 29. decembra 1959. Sporočiti se mora točen naslov, vas sj" no številko, občina in okraj. Navesti se tudi vsaj približno velikost kmetije . . Prijavite se na naslov: Kmetijska iboro«* dravsko banovine v Ljubljani.
Triletni otrok zavrni! odraste,
ki so sramotili Brezmadežno
(Resničen dogodek v vlaku.)
Bilo le leto« na dan pred praznikom Marijinega Vnebovzetja. Peljala sem se v kupeju gorenjskega vlaka. Bilo je 6ilno soparno, posebno še zaradi tega, ker je bil kup6 nabito poln. fie po hodnikih so se drenjali ljudje, vsak je komaj čakal, da bi zapustil vlak.
V našem kupeiu so sedeli pri vratih štirje moški in čitali popoldnevnike. Nasproti mene je pri oknu sedela gospa, ki je imela v naročju drobnega, veudar lepega, kake tri leta Btarega otroka. Poleg navedenih ie bil v kupeju še kmečki zakonski par in dve dijakinji. Sopara me je tako utrudila, da sem zadremala. Zbudil me je sprevodnik, ki je zahteval karto. Moški, ki bo prej čitali časopise, so jih medtem odložili in vsi so tarnali zaradi res neznosne vročine. Eden izmed njih je povprašal, zakaj je danes tako nenavadno poln vlak.
»Ali ne veS,< je odgovoril drugi, »da gredo danes ljudje na Brezje, ker je jutri Veliki Šmaren I«
»Saj resi To bodo duhovniki spet zaslužili. Saj bo vsak romar pustil v nabiralnikih nekaj denarja. TI farji pa res znajo. Ljudje so pa neumni kot noč, ker se jim dajo vleči za nos. Toda kaj pravzaprav pomeni Veliki Šmaren?«
»Menda mu pravijo tudi Marijino Vnebovzetje)«
Vsi štirje moški so se zanlčljivo poemejall ter se spogledali. Eden je obrnjen proti nam glasno dejal:
»Se bolj neumni pa so ljudje, ker verujejo celo v Marijino Bresmadelno Spočetje ia ne sainO to, da je bila v nebo vzeta...«
Že sem pripravljala krepak odgovor, pa me Je prehitel otrok v naročju gospe, ki se je pravkar prebudil in povpraševal mamico:
»Mamica ali bomo kmalu na Blezju?«
»Kmalu, kmalu ljubček moj, kar lepo pridna bodi!«
Otrok pa ni miroval. Oklenil se je matere in prosil:
»Mamica, na Blezje, na Blezje!«
Gospe je bilo za hip nerodno. Bala se Je, da Jo bodo zaSeli moški sramotiti. ,
»Ali ste jo v kaki bolezni zaobljubili na Brezje, gospa!« jo povprašam prijazno.
Gospa Je a vidnim olajSsnjero odgovorila, ko Je tadi v meni čutila silen odpor proti nesramnim taljlvoem Marije:	j , ,
»D«, punčka Je bila prezgodsl rojena. Vedno Je bila zaradi tega slaba. Letos spomladi Je dobila ie pljučnico. Trepetali smo za njeno živlienve, saj Je edinka. Končno smo jo v najhujši sili obljubili k Mariji Pomagaj. Punčka je ozdravela. Ro-
manje sem hotela še odložiti, da bi vsaj malo odrasla. Toda kakor vidite, otrok sam sili na Brezje Ic
Pobožala sem otroka, ki je spet in spet spra-Seval po »Blezju«. Gospa se je nasmehnila in dejala:
»Tako gorečo sem hvaležna Mariji!«
Pogledala sem po sopotnikih. Gospod pri vratih, ki je bil prej najbolj zgovoren, je onemel, vendar se je delal, kakor da ni ničesar slišal. Nekaj časa je še sedel, potem pa je stopil na hodnik z izgovorom:
»Nevzdržna vročina Je v kupeju!« P. K.
NOVI GROBOVI
m Umrli soi v Mengšu višji sod. olicial Bokalič Franc, v Gornji Radgoni; soproga zdravnika Josipina Čretnošnik, v Podčetrtku 86 letna Marija Slemenlek, pri Sv. Bolfenku pri Središču posetnik Alojzij Vrabl; v St. Vidu pri Vipavi bivši eolski župnik, duhovni svetnik g. I. Jane; na Bledu, posestnica Ana Burja roj. Zupan, v Raki pri Krškem, brat višj. sadj. nadzornika posestnik Alojzij Hu-mek, v frančiškanskem samostanu v Nazarjih p. Akvin Ottavi, v Ojstriški vasi pri Sv. Juriju ob Taboru, Andrej Urankar, v Sp. Pol-skavi tamkajšnji župan Matija Kotnik, v Preski učiteljica v p. Terezija Scharlach, v Mariboru višji kontrolor drž. žel. v pok. Jernej Schmautz, v Mariboru notar v pok. Križan Ferdo, v Slov. Bistrici Karolina Metlika roj. Počkaj, v Celju pristav ministrstva notranjih 4el Milorad Lazarevič, v Mojstrani železn. uradnik v p. Alojzij Ažman, v Lahovem pri Blokah Uršula Modic, na Čatežu ob Savi, Terezija Namori. v Leskovcu pri Krškem, soproga gostilničarja Ana Pole roj. Butara, v Zagrebu Ana Markič roj. Pogačnik, na Vrhniki Ivan Čepon, v št. Vidu pri Vipavi Ana Rudolf roj. Hlad in v Postojni Frančiška Ceč roj. Vadnal. — V Ljubljani so odšli v večnost: Emil Koprivnikar iz Litije, vdova po želez, ttradniku Angela Rajgelj roj. Nabornik, Ciril Jeras, mestni trot nadpaznik v p. Mihael Bi-
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
■adruga s neomejenim jamstvom
UubUaM. MlkloJKeva cesta 6
▼ I ustni palači
obrestuje hranilne vloge
najugodneje
Nov« ta »tare rloge,
ki so v celoti vsak čas izplačliive
obrestuje po 4°/»y proti odpovedi po 57»
MR.BAHOVEC

Beg. br. 12461/82.
tenc, upokojenka tobač. tovarne, Apoloni j a Pestotnik roj. Jevnikar, hišna posestnica, ia Venedig Maksimilijana roj. Maurer. Naj počiva v mirul
m Umrli so: v Podkraju pri Velikih Laščah Marija Žužek, mati g. kateheta v Kranju; v Celju Antonija VondraČek; v bolgarski Sofiji župnik pri tamošnji cerkve sv. Jožefa slovenski kapucin p. Leopold Zorman; na Bledu Franja Vovk roj. Mencinger; v Straži pri Teharjih posestnica Neža Kroflič; na Pre-valjah priv. uradnik v p. Josip Rifel; v Kranju Franc Savli. —• V Ljubljani so odšli v večnost: 79 letna Hedviga Dietrich, državni uslužbenec v p. Rafael Dolinar, Hana Mer-cher roj. Miklič, soproga zvaničnika Cecilija Mibelič. — Naj počivajo v mirul
radio ljubljana
Četrtek, 7.: 18 Pester spored Radij, orkestra, 18 40 Slovenščina za Slovence, 20 Samospevi. — Petek, &: ».15 Prenos cerk. glasbe iz Iran«, cerkve 10.30 Verski govor, 10.50 Praznični koncert 13.02 Godalni kvartet, 14 Nastop otrok, 17 Kmet. ura: Kdaj je treba živali operirati, 174» Z«, dobro v trt jo, 21.20 Samospevi. - Sobota, 9.. 18 U deloous 18.40 Ob 20 letnici Aleksandrove univer-~ X 0 zunanH politiki. - Nedelja 10: 9.45 Verski govor, 10 Prenos cerkv. glasbe lz stolnice, 1115 Kvartet »Fantje na vasi«, 13.02 Nedeljski koncert Rad. orkestra, 17 Veselo popoldne za lovske družbe, 20.90 Verdliev večer. - Peaed.ljek, 11.: 18 Zdravstvo mladostne dobe, 18.40 Blaž Potočnik, 20.30 Koncert Kad. orkestra. - Torek, 18 Veseli zvoki, 18.40 Cudeiuoat slvare^a - Bre-«a, 13.: 18 Mladinska ura: a) Slov^ki Uterarnl zemljevid, b) Kaj pravita znanost in tehnika, 18.40 O štaierskih gradovih, 19.50 Fotografiranje v n*. ?a«"ag, 20 Koncert zbora Glasb. Matice.
n Primaren dodatek k božfčnema darila, ki je
obenem zelo Up. koristen a vendar poceni, je aaš* ^Družinska Pratika«, ki vsebuje vretne poučne to zabavne vsebine tudi 16 strani ,lik v bakrotisku. stane pa samo 5 din.
n u»o knjižno aagrado do zneska 100 din st aiorete P'?doTit7"e z malim izdatkom 5 to ak» kupite sbiHtMAtO' Pra«*o< tn «« gradne tekme, ki te razpisanaj novem Utokn . »ratike. Dobite io v vseh te)ij!«r«h in boHS>» Cvteah Zahtev,|t. »a sam.	• V0*0*0
| av. Družine aa nafielnl strani.

Mali
tBU arsnaa mt-zi «4 o» rrattc- it li ti turi Dtr : »arocai* »I>o«olMbe« caeilt mm-:>alovce. it: tropu-er btimt pniaefei; tat »i erosiajc rvo*	it u.«.t cot-o*
jhilu »omoriko' ai »»jani-ti «c ure«.	Prototsca* u	»<ta»e t piacai« aapra.
Si—»diiit-CEi. aa-r*-v t. .- 'ifcCI tafi:
l*4a k «»*»} al-»esc C«nae VIL, Si . i-ljc t


Tijm: etnofc « I»I»K t * np^itnjl
J'.i.aa 1X4 CUL Poc.ijfi-upr. l>gau!:2t>a. l»7at
Kram tika
ttill UdDr nu. *i*!t C. .BUltK. paaMfce. mati
c-čA^t.tt M-
proda; Vpraiat: tw>-l*: »btOD«. I-juoi,
n a j ,. £ o An* j* o-vn.
' "RIC. urr.Jama — 6: v«! »n BUtru.
8K din mtmiK
iahke raj. Mihtl; — Pailjti« um. »
^tg-jv«. - JM. Batt£, Ljoc-iiar^ VIL
Paseitvc ir nik«

tiMb dftrtjf
fižol ir. vi« druge vrvic »esnena te upi izpran Pogačnik d. s o. r v lajubiiani. Tyr-fceva (Ehznajaka) otx-su tr 12 — Jem a«.adi*ia
izrienrga dinarja
motrili, s manjšo oru*:tao ii-:-em t mhc • petim: tataj:.. Naiiov v upra»-: »Domoljuba« p«! it. 2»§PW.
Preki«
P-^op:sar.» žor.tar Ma-r4>a Vincui« »2. proti.. v:.: ,-m. iT obžaiujen:. kar	nere«nl*neca
govorila o 2i»ntar Julij: ia Vtraaa* 4L « in ae Ji p, v*■ j u >en.. <U Je odatoplia od u>t-be — žontar Kinu
Bakev goitl
aa počesat >11 naprodaj
test *€
Sauki «Jtta'
int*<5 • v.i*■ ir. oorzva-vift^lM pruat. tti* saiamUtve u 1. Ja-uuar 1M( - Kuiov v upr -ll>fla0lJUOa« POČ tL uu:
Krav®: leižžker
ptMf^B. — Vela* vrb. Stranaka vas 11, Ln>-brova pri Ljub ;anl
Vi#er ali trkai
siv! »Garveua G»wt, p*wlam Juvar Franc. OUevek	Pred-
dvor pri Kranju.
Hlapa za knetiit
s p r * : n. *- n. Crul Ivan. hv Janob ob bavi 11 pri Ljub jani. fi IH>L
lesarskega vajena
i rjfc O**-
MSllSlia* m
ure^na
potic? ja t MULcr.us: vr -ume ix- s	pntj-
k .• r-* r:. u- orvd>-?flb. jrrjfrMTK u apoau>jer»-ca aH i>brtatk» z oru-lit^c m psm! u«'-<in.nal pogoj. o<ida	»'
±ei;o tuOi	htit
Vprašati pr. fiietac Juvanc. Trebnje
iiajk^ fanta
te deio duma tr. n« iux»et:J: »prr»mete. Na-•iov pn upravi »I>t>-moijuba« pod it 2SJ21
Dekli
ješ* kme-^ut dela li^Se Supr.iifte v Krait.j. p ItUKavlea.
»prejme ftviffllj, dov:6eva ul 2«. ljuih
Odrezke
fc «d! strmm
irlkoja. totJ! r«t>-ijeno. (iste triko parilo. kupujemo po ta)-vi«: dnevni ceni * po*iljkar. od * ks jm-pTBi Vzor« ln ponudbe rta Ketmc - C©., Kanslk
Dve slHŽkmji
Kritanskl. xa Krnsko dele sprejmezr. s novim ietom. — Fbvnlk, Tomačevo I. pr: Loub-
SJanL
Hlapa si (M:)«
m &m«Cfc» dela spre}-merm po Bofttiu. Ljub-ijant.. Vatelkon t Mt.
Knjižm
lajudske pt>t is hran v fci Jerneju x %'iofc od £ OOC/ do 16 l»l»C am ramer.)an, sa kzCl«eo Ljuaai.e al: £and:jain v Koven mestu. Z*glasiti »e Kovc mesio — Prešernom 22
10ast OETtf
zaraščen, kupim blizu Kranja. Ponudbe na upravo »I>omolj.« pufi »Igiast« H<5£
Ikteijrtf seac
farpuie pc najvtijlb dftevnifc <?«3sar bever a Kurmt- Ljubljana.
Kmfkt M«!t
okru« 31 ie*. a&aro. zcu-^zi.c samostojno voditi vedle poiMčatvc in OpnvUati v«* deta n» kraetiji. •pr^jo^em »a buZiv -	aubffc
»iuiua tr&jna Ponudbe v upravo »I/otno-ljuba« pod -ZvcAioua-*t i«acs
Hi»
rtajruie v bltžinl Kranja ali Bs»o!i* i^uKt kupim. I't>nudb« r na-v«fdot> cene na upravo -Irumoljuba^ pod »Pia* can lakoti«,
Dekle
za kmečka duia aprej-Rte Kttenc. boatrv fc ji I>0brun>«
Kovaški neti
flkrof«i iJrina T t' cm. prodam, benidica 1". Ueovude
Vteva
mar tt tet hre« ptrok.
h :ul-x-t.	po-
ročili ■ t.: o**Ki* al! vCi'tl nutre 31 flb le-, tir« otrok. * nekaj tnunar ali i po-[»n. DoiitM- puntati Zta Janko 1'orUnc, Žaluj m j> Dev M«. * Polju
Btške obleke
perrliD UD vbc obla Si ta po pri mar. o ttizkit conah ai nabat-lle pn Preakerju - fiv. Peira M« 14. LAoMJasL
T;ae: »jaz pa poznam ženska, ki irpi za »o, kar reruje.«
Ione »ka.i pa Ternje*« line: >\truje namreč, da more noiiti na aogab čerlje h. Vi, noge pa ima re it %.<
MIKLAVŽA, ROŽIČ in NOVO LETO
Kailep*e darilo barometer xa«sonj Velik 13X16 cm. kaže vreme 24 ur v aaorei. patentiran poii/e proti poTraflio siro^tor Din 5-v znamkaii
Buraeter Lpbtjau I
pailni predal IS. 8 a aa a *e liltil
MONEL HEfiOLt
K A« ISO«
5im
PfcrtB® (uahit u vj. »»ive in kuni« dftone ^ »trdne uirudtu. i >. i.-7[;irij
h. STimOL UBBUMU. Gm*awntake cesu 1
Aroerikatiec n.*rseva julijo » IJubljun le	je »iruiiiu, ueprijeiiit.' jt- u, <rtuin,
pra» kdkttr r pfkiu.«
?. jubljančan »\arc Aruerikaiicea. ic. ju rei »si kraji r.ni>Ui.<
knpnie
Uub&uia
Zlato
t»T fe-.ra rwt!a i*> pri Zmaiak^ir nitwlu
Grapartra je pitala Aniku rlopitmtv ai) pride prihoarje dni tie ims prušičt ?ni .t. Aa-zek )it ni odpuvori! Graporc;. murve; l -t-j>tr;o: >''-iri»-ni ▼ sredo bodi tudi ti pripre- .ea. -» Ajižrk«
Črni gaber kupim
ir i.>ko ab aa pumk paatan P. »<nr 'kaj, i »d preti p—ettuKi Ponudbe ja pulrelmr ;o«:itl laku u* upraeii -iKimnliulia« poč dtet-ilcc 'iT/t
Gtnip« f> je pripovedovala ptHi»e T >Vj na vestt. kak.šeii zna ms je nioja ui>va fciL.ij.ja. Oni v«"-er HeTc prveVnlt tri muje pr.j frljice, d« vržrmci kane ker »e ena pi *t t »i :iC7'6ia w je elb/kibja vrpl» * nt.-io {-Meko ie v« vnčer ? cent icraia A tc »r rs: vse jat heit namreč pnipraJa »ac sjetto meserni. ; s: o.€

KMETJE EN DELAVCI!
atl te voste tiifi Je naie-rfj*« trrov),, . Unh'iml 1» ▼MSUaltte btit«o u Obieae arajre m prednam t h
ti»«t» nube doie (oee. itovt~. pietmie joptm p«uu. Boeaviee n>ltavio» iul.t Kai-eoejj« kup.u »ua.
V GOlUCAfUEM TKGOHM
nm>k;.rK za cekejsk blaoo is ostav-btf ft
rKTKA NA^IP^IS. »«« lev,	kot UltUum
T blHti. Zmanketn m«!o. kur Je tudi ot. «re 3«» rc oohotit trojupirjev tre,, lan. dobite vednn ftaaati ar di« ij» «arrrai. barhent ia oblake tvd dm sanrej. tniovint n» dve utran' oH du. M -v*?**- ™*"** rjooe <h! din K— oanr«;. riattel drko. V*-	-	knrtpke it«* ot! dri X
Ako P» n»Tr-boiete ka: boli««sre u m»;ke »ukr ia mo »w ooiek«, i-«r. boij*.	ali taMne fcr jAe H.
m m»»u- pa imate krateč, tr. velike iAtro
» Goriearjevi ptavai traovini. S*. Petra cesta 2*. v »oro Mteureieoih prano-'h Eae Je velika raliMra,
^'i.^vSjIT"* ti "•"if""' ~ PrirwmiDjamo pa. Ha je v Vaian. toleraao. da o. odiaiau- i naknpom.
kar \an j» wkou K*5 «•!»: « •.' fc-t aaalatek, rrlt promet!
»BED!J>< u pniRt5«. — Vstk kmeitwai« ai lat to bit-!.- ic t malimi »tr,:it. zrtd gvote praiiee Zadn-a'cje ie 1 caritek za 1 pnfllfa ter stane 1 t»t < dia, pc prrirt' 12 din. K ut. pr po^ti 24 din. 4 Ul. po pok: M d<n. — Mnopc aabvalnifc ornem Pazilet pravi Rediti ae dobi aame i. oornic slika
tot Žttonki al.
Ka de7»i; pa prodaja ItedtE 'takt trpo^nitL
Čarljarji h stšarp pozor!
Vaiika aaJaga ta praj kuplionegi untrv Dobita (iptM cani kot pradi 3 oc*r:i
Jenke Franc
trf aaarte ta 6rv« potreMUte. Mctboilai
SaiholHke RrFrtstvn prKH
tmmm mat* fferf) a
te te lic črn niaiila
t(OKAHAM
N' e t telo priznan; od babit in m a 1 * r. mazilo hidovito upodno ir h i trn dc^J^i1^
Ocb
* lekarnah in d r op t t ij »•>• GRat-na tcaloea lekarna
kvMo«4 (JaMlai*
d ta aa «eta tata, aa taaaeaetea ar dr« -
D«pie» ia a^iae kprejeaaa
•pra.a >MjriM. -	*t aar^anateje p. p«^,^ ^ik, _
r»4|ak. — IMalk: Ma Katttck —
CT". •f«<»l*«*a »fWawU«lia«. aaretahM. ta.erate Ia Tatetaa are4a^iitvat» a prava: 40 M. ladaiateli: 4t. Gra(*ri|