Edini slovenski dnevnik
t Zedinjenih državah ■ ■ ■
Velja sa vse let* . . $3.00 Za pol leta ...... $1.50
GLAS
TELEFON PISARNE: 4687 COBTLAMDT. Entered m BecomLCla« Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York; N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TiT.wnw PTnAP^. Am CQRTLAHDT.
NO. 202. — STEV. 202.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 28, 1916. — PONEDELJEK, 28. AVGUSTA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
ITALIJA JE NAPOVEDALA NEMČIJI VOJNO.
NAPOVED SE JE IZVRŠILA PO POSREDOVANJU ŠVICE. — OFICIELNA POROČILA. — MED OBEMA DRŽAVAMA JE FAKTlCNO ŽE DALJ ČASA OBSTA JALO VOJNO STANJE.
Rim, Italija, 27. avgusta. — Zunanji minister baron Soiinino je danes izjavil, da bo napovedala Italija Nemčiji vojno. Zunanji minister je obvestil o tem vse nevtralne in bojujoče se države.
Berlin, Italija, 27. avgustu. — Italija je napovedala Nemčiji vojno.
Berlin, Nemčija, 27. avgusta. — Danes je bilo izdano tukaj uradno poročilo, ki se glasi:
Italjanska vlada je potom švicarske vlade izjavila, da bo vladalo od 28. avgusta naprej med Italijo in Nemčijo vojno stanje.
Pariz, Francija, 27. avgusta. — Italjanski poslanik v Bemu je izročil danes švicarski vladi sledečo noto:
— Nemčija je dala Avstriji na razpolago veliko vojaštva in orožja ter tako omogočila, da je Avstrija izborilo zavarovala svojo fronto napram Italiji. Iz Avstrije je pobegnilo več italjanskih jetnikov v Nemčijo. Namesto da bi te begunce obdržala, kot zahteva postava, jili je posla-Avstri ji-nazaj.
Nemška vlada je naročila bankam, da morajo smatrati Italjane za sovražnike, in da ne sinejo nobenemu Ita-Ijanu izplačati niti najmanjše svote denarja. Italjanskim delavcem v Nemčiji, ki so opravičeni do penzije, se ne izplačuje niti penzija niti kaka druga podpora. Vse to Ita-ljauom zelo škoduje. Tega ne moremo več gledati in prenašati. Situacija je posledica dejstva, da pripadata Avstrija in Italija dvema različnima skupinama.
Iz teh vzrokov izjavlja italjanska vlada, da bo od 28. avgusta naprej vladalo med Nemčijo in Italijo vojno stanje ter prosi švicarsko vlado, da naj Nemčijo o tem obvesti.
Rim, Italija, 28. avgusta. — Ko je bilo tukaj razglašeno, da namerava Italija napovedati Nemčiji vojno, je nastalo med prebivalstvom silno navdušenje. Vse iiiše so v zastavah, po cestah se pa vrše demonstracije.
Popoldne je bilo razglašeno, da je italjanska vlada konfiscirala slavno Palazzo di Venezia, ki je bila že od leta 1797 last avstrijske vlade. Ponavadi so v palači stanovali avstrijski poslaniki.
Položaj na Balkanu.
RUMUNSKA VLADA SE BO NAJBRŽE ŽE DANES ODLOČILA. — KAV ALA V BOLGARSKIH ROKAH. — ZAVEZNIŠKO BRODOVJE JE ZAČELO BOMBAR
DIRATI MESTO. — SRBI ZOPET PORAŽENI.
i _
London, Anglija, 27. avgusta. — V pondeljek dopoldne bi se imelo vršiti veliko zborovanje, katerega bi se u-deležili kralj, ministri in vsi uglednejši politiki v Buka-reštu. V zadnjem liipu je bilo zborovanje preloženo in se bo vršilo v pondeljek ob petih popoldne.
Diplomati se bodo posvetovali o sedanjem vojnem položaju. Pri tej priliki se bo najbrže odločilo, če se bo Runi uns.Va pridružila zaveznikom ali pa Avstriji in Nemčiji. Ogrska poslanska zbornica je včeraj celo noč zborovala.
Berlin, Nemčija, 27. avgusta. — Danes zvečer je dospela iz Sofije brzojavka, da se nahaja grško pristaniško mesto Kavala v bolgarskih rokah. Bolgari nadaljujejo s svojim prodiraujem po dolini reke Strume. Na zapadnem krilu so bili Srbi poraženi. Bolgari prodirajo tudi južno od Ohridskega jezera.
V dolini reke Vardar se vrše vroči artilerijski boji.
Sofija, Bolgarsko, 27. avgusta. — Nocoj je izdal bolgarski generalni štab sledeče poročilo:
— Na desnem krilu neprestano prodiramo. Nek naš oddelek, ki prodira južno od Ohridskega jezera, je zavzel vas Maliko.
Paris, Francija, 27. avgusta. — Vrhovni poveljnik zavezniških čet na Balkanu, general Serrail, poroča, da so Bolgari zasedli Kavalo. Angleške, francoske in laške bojne ladje so začele obstreljevati Kavalo.
Grška vlada je vložila proti temu oster protest.
Atene, Grško, 27. avgusta, — Kralj Konstantin je za-povedal, da se mora takoj izpustiti iz službe one grške poveljnike in častnike, ki so se kar na svojo roko bojevali z Bolgari in se na povelje svoje vlade niso hoteli umakniti.
Šef grškega generalnega štaba, general Duamanis je stopil v pokoj. Njegov naslednik je postal general Mosu-pulos, velik prijatelj zaveznikov. On je uporabil ves svoj upliv samo da se bo Grška vmešala v vojno in stopila na stran zaveznika.
Roj&kijgioveiici, spominjajte se slovenskih revežev
v stsrszn ICTJIIU*^?
^ — — — -
Lfrgrtfi^agHUV^„ ■ ■ x: *Ififr"	1Kb- ill
Boji na Somme.
Angleži so zavzeli dvesto jardov fronte severno od Basentina. — Slabo vreme ovira operacije.
na
London, Anglija, 27. avgusta. — Angleške čete so pritiskale na se verueiu delu Soiiime in so severno od Huzautin-le-Potita zavzele 200 jardov sovražnih zakupov.
Nemci so obstreljevali angleške postojanke blizu Bethuuue, severno od soimneske fronte, toda napada niso poskušali vprizoriti.
Aiigleško uradno poročilo pravi, da so Nemci v bližini višine stv. 60. eksplodirali mino, toda ni povzročila nobene škode.
Večerno uradno poročilo se pa glasi, da so Angleži tudi severozahodno od Ginehy-ja zavzeli nekoliko ozemlja.
Paxiz, Francija, 27. avgusta. — Francosko uradno poročilo se glasi, da je bilo na sommeski fronti radi slabega vremena nenavadno mirno; na verdtmski fronti so pa Nemci vprizorili tri napade na francoske pozicije na črti Vaux-le-Chapitre, toda vsi so se mu ponesrečili.
Večerno fraueosko poročilo se pa glasi, da se ni nič posebnega dogodilo.
Beviin, Nemčija, 27. avgusta. — Danes izdano uradno poročilo naznanja, da se je vršilo sicer več bojev na mnogih točkah sommske, fronte, toda Angleži niso popolnoma nič napredovali; torej položaj je £u»to neizpremenieu.
Berlin, Nemčija, 27. avgusta. — Neko poluradno poročilo se glasi, da so Franeozi od 21. februarja pa do 20. julija spravili na bojišče šestinšestdeset divizij ali 800,000 vojakov.
V bojih na sommeski fronti je bilo pa dozdaj zapletenih triindvajset francoskih in sedemintrideset angleških divizij ali 720,000 mož.
Zavezniki in Grki.
London, Anglija, 27. avgusta. — Iz Aten se poroča, da so angleški, ruski in francoski vladni zastopniki obvestili grškega ministrskega predsednika Zaimisa. da zavezniki ne bodo branili grškega ozemlja.
Pažič na potu v Solon.
London, Anglija, 27. avgusta. — Bivši srbski ministrski predsednik Pašič se je danes vstavil tukaj, ko je na potu proti Solunu.
1>ENAB SE LAHKO ODPO&LJE ▼ STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK.
Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše jef da se nam posije $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam ie dopošlje.
Zdaj je mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000.
Brezžične posiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.
Natančno smo poizvedel!, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiiljatev traje tndi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavo; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakasnitev, ako te urina kje kaka napaka.
Kdor želi poslati na ta način denar t staro domovino, mora na* tančno napisati naslov in dodati: polU« naj m po bresžtčnem brsojaviL
Denar za brezžične brzojavke pošljite po poštnem Money Orderu ali pa gotov denar v priporočenem pismu, ne pa potom privatnik če-
a a i s a
Piknik, ki so ga priredila vsa gveaternewyorška pevska in zabavna društva, $e nepričakovano dobro uspel.
Prostoren vrt je bil zaseden do zadnjega kotička, kajti prišlo je vse, kar je moglo priti.
Čistega dobička je:
nad $300.00
Denar bo h—anil odbor, sestoj eč iz uradnikov vseh greaternewyorskih slovenskih društev in ga bo poslal po koncu vojne slovenskim revežem v staro domovino.
Slovenske naselbine na noge!
Peščica newyo^skih Slo* vencev naj vam bo vzgled!
» » ^ TV
Rusi.
Rusi so zavzeli z naskokom več kafr-patskih višin in so napredovali za kake tri milje.
Od vsepovsod.
Nemci poročajo, da je Bremen na potu, toda tu ga zastonj pričakujejo. Kriza v Avstriji. Liebknecht.
"Bremen" pelje barvila.
Bremen, Nemčija. 27. avgusta. Glasom poročila, ki ga je prinesla "Cologne Gazette", pelje nemški trgovski podmorski čoln 'Bremen', ki je zdaj na potu proti Združenim državam veliko barvil.
Kriza v Avstro-Ogrski.
London, Anglija, 27. avgusta. — Razvoj na Balkanu je napravil v Avstro-Ogrski veliko neprilik, kot se poroča iz Berua, .Švica.
Ta poročila pravijo, da so ogrski voditelji opozicije zahtevali, da se napravi skupen kabinet, namreč avstro-ogrski, česar pa cesar ni dovolil.
Pristavlja se še, da je bila avstrijska zbornica celo noč pri seji, kakor tudi. da so se zadnje dni vršile sedem do deseturne kabinetne seje.
Kajzer je preložil kazni.
Berlin, Nemčija, 27. avgusta. — Danes je bilo izdano sledeče poročilo :
"Nemškj cesar je naročil, da se preloži izvršitev kazni nad francoskimi ujetniki, vojaškimi in civilnimi, radi činov, ki so jih izvršili do 1. septembra t. 1."
Prekmorska poročevalna agencija pristavlja, da časopisje piše, da se je to ukrenilo v sporazumu s francosko vlado.
Angleži bodo oborožili vse trgovske ladje.
Berlin, Nemčija, 27. avgusta. — Glasom brzojavk iz Rotterdama, je angleška vlada naznanila Nizozemski, da bo sredi avgusta pričela oboroževati vse trgovske ladje.
Prekmorska poročevalna agencija pravi, da so poveljniki na par-nikih dobili povelje, da napadejo vsako sovražno ladjo, nikakor pa ne nevtralne.
Kapitan, ki je potopil 'Lusitanijo', odlikovan.
London, Anglija, 27. avgusta. —
Stifts-Tidende"' iz Ribe, Danska, — pravi poročilo Reuterjeve agen-ture iz Kodanja. — je prinesel poročilo, da je potopil "Lusitanijo" Maks Valentiner, sin dekana v soiidersburški katedrali.
Kapitan Valentiner, pravi oni časopis, je bil dozdaj že z večjimi redi odlikovan odkar je potopil "Lusitanijo". Med drugim je dobil tudi železni križec prvega reda in pa Red hohenzollernske hiše z mečem, kar je osebno darilo cesarja Viljema.
Liebknecht jo dal zopet pcizhr.
Berlin, Nemčija, 27. avgusta. — Dr. Kari Liebknecht, socialistični voditelj, ki je bil v sredo obsojen naitiri leta. je dan« aopet vložil priaiv.
Petrograd, Rusija, 27. avgusta. Iz današnjega poročila ruskega generalnega štaba je razvidno, da se ni na zapadni ruski fronti pripetilo ničesar posebnega. Popoldansko poročilo pravi, da so zavzeli Kusi par jako važnih strategičnih točk v Karpatih ter da so za kake tri milje napredovali. Vjeli so 178 avstrijskih vojakov in zaplenili precej vojnega materijala. V bo-jili se je posebno odlikoval nek let-ski bataljon.
Petrograd, Rusija, 27. avgusta. Uradno poročilo ruskega generalnega štaba se glasi:
Sovražni letalci so se pojavili nad našimi postojankami pri jezeru Disvijat in so vrgli več bomb, ki pa niso povzročile skoraj nobene škode.
Sov razna artilerija je obstreljevala prehode preko reke Stohod. V tem boju je bil ranjen polkovnik Mikov.
Berlin, Nemčija, 27. avgusta. — Rusi, ki so zadnji čas precej opustili Kvoje operacije v vzhodnem delu Galicije in pri Dvini, so zopet začeli napadati ob Dvini.
Včeraj so hoteli prekoračiti reko zapa-lno oil Friedriehstadta, pa se jim je poskus temeljito izjalovil.
V južnem delu Volinije vlada mir. V Karpatih se sicer boji neprestano nadaljujejo, toda situacija se ni veliko izpremenila.
Boj za 8-urni delavnik se bo najbrže končal s stavko.
DELAVSKI URADNIKI SO SE, RAZVEN ŠTIRIH GL. PREDSEDNIKOV, VRNILI DOMOV. — PREDSEDNIK WILSON BO NAJBRŽE NAGOVORIL KONGRES — MAGNATI BODO SKORAJ GOTOVO DANES ZA-VRNILI DELAVSKO ZAHTEVO ZA OSEMURNO DELO. — ZAPLENJENJE ŽELEZNIC. — DELAVSKI U-RADNIKI IMAJO S SEBOJ NAROČILA IN NAVODILO ZA NAPOVED STAVKE.
Zaplenjena pošta.
Včeraj je prišel v New York parnik "Ryndam", last nizozem-sko-ameriške črte..
v	t 4
Lastniki so izjavili, da so angleške blokadue oblasti držale parnik v Kirkwallu nad dva dni. — Angleži so vzeli s parnika 146 vreč pošte.
Pozor pošiljatelji denarja!
▼dad negotovega dostavljanja pošte, ki ja namenjena ls Amerike ▼ Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne poftOjatredo preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJKE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAS NE BO V NOBENEM BLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastaM sa-morejo le samnde. Ml jamčimo s* vsako denarno poiiljatev toliko časa, da se izplača na določeni na-ftlov. Iitotako nam jamčijo sanes ljive ameriike banke, s katerimi smo sedaj v mri radi vojne In radi popolne sigurnosti pri poil> ljaajm denarja.
Oene:
K	f	K	S
5--------.85	!	120....	16.20
10....	1.50	j	130....	17.55
15--------2.20	j	140....	18.90
20....	2.85	j IGO________20.25
25--------3.55	j	160....	21.60
30....	4.20	j	170....	22.95
35....	4.90	j 180--------24.30
40....	5.55	j	190....	25.65
45....	6.25	I	200....	27.00
50--------6-90	j 250________33.75
55....	7.60	|	300....	40.50
60....	8.25	j	350....	47.23
65....	8.95	j	400....	54.00
70....	9.60	j	450....	§0.75
75....	10.30	j	500....	67.50
80....	10.95	j	600....	81.00
85--------11.65	j	700....	94.50
90....	12.30	j	800....	108.00
103....	13.50	j	900....	121.50
110--------14.85	j 1000--------132.00
Washington, D. C., 27. avgusta. — Združenim državam preti največja kriza, kajti velika železniška stavka je, kot zdaj izgleda, skoro neizogibna.
Magnati so trdovratni, nočejo ugoditi delavcem, temveč zahtevajo, da se podvržejo razsodišču.
Danes se je v Bijou gledišču vršila seja železniških u-radnikov, ki je bila najdaljša izmed vseh.
Garret son, Carter, Lee in Stone so delavskim uradnikom natančno opisali eelo situacijo in jim dali potrebna naročila.
Po seji so se pričeli pa uradniki odpravljati domov.
Vsak ima zalepljeno kuverto, v kateri so navodila kako se mora delavce pozvati na stavko. Zalepko bo vsak šele takrat odprl, ko bo dobil od glavnih unijskili predsednikov brzojavko, v kateri bo neka gotova beseda, ki bo služila kot znamenje, da se naj stavko napove.
Delavske voditelje se je vprašalo, kakšen je zdaj cel položaj.
—	Mi smo vstrajni; mi hočemo osemurno delo brez razsodišča, — je bil odgovor.
Tega stališča delavcev nimajo tudi štirje unijski predsedniki pravice spremeniti, temveč morajo, na istem stališču stati do konca, dokler jim se ne ugodi.
Magnati so se tekom današnjega dne vozili z avtomobili po tukajšnji okolici in bili prepričani, da, ko bodo jutri prišli v Belo hišo, bo predložil predsednik Wilson pred nje drug načrt in druge predloge. Pričakujejo tudi, da bo Wilson šel pred kongres in ga pozval, da se privoli železniškim družbam višje cene.
Predsednik Wilson je bil danes v konferenci s senatorjem Newlandsom, predsednikom senatnega trgovskega komiteja in s tajnikom za notranje zadeve Lane-om. Domneva se, da so sestavljali resolucijo, katero bosta zbor-niea in senat sprejela, da bodo magnati lahko povišali prevozne cene.
-Washington, D. C., 27. avgusta. — Predsednik Wilson in senator Kem, demokratični voditelj, sta se danes pogovarjala o načrtu za skupno zasedanje zbornice in senata, da bi ju Wilson nagovoril in naprosil za postavo, ki bi prepričala stavko.
V Washingtonu je v vseh krogih splošno menje, da je skoro nemogoče, da bi prišlo do sporazuma med delavci in magnati.
Washington, D. C., 27. avgusta. — Samuel Rea, predsednik Penna. železnice, je izdal v. imenu magnatuv sledečo izjavo:
—	Za vodstva železnic bi bilo ugoditi zahtevam "rsra-uizacij in uda ti se predlogom predsednika Wilsona toliko kot z enim udarcem uničiti veljavo razsodišča, ki je dozdaj veljalo kot trajna moč med sliČnimi nasprotstvi.
Ako bi ugodili, bi bila sedajna preteča stavka odstranjena, — to je res — toda kdo nam garantira, da ne borno imeli čez čas zopet kake take zahteve.
To so na kratko povedani vzroki, zakaj se vodstva železnic zoperstavljajo delavskim zahtevam. Ako zdaj ugodimo delavstvu, bi bile družbe zelo prizadete, toda to še ni vse — poleg tega bi bile pa tudi v večji nevarnosti, da se v nedoglednem času zopet kaj takega pripeti; z drugo besedo, družbe bi bile v večni negotovosti. —
Washington, D. C., 27. avgusta. — Nekateri so mnenja, da bo kongres delavce in magnate prepustil sainim sebi, ako bo prišlo pa do stavke, bo zaplenil železnice in žnji-uii obratoval kolikor bo potrebno, namreč toliko, da ne bo prebivalstvo trpelo pomanjkanja in da se bo dostavljalo pošto.
Washington, D. C., 27. avgusta. — F. Loree, predsednik Delaware and Hudson železnice je rekel, da je predsednik Wilson zelo kratkoviden, ko zahteva, da se delavcem pripozna osemurno delo, češ, da bodo Združene države po končani vojni v velikem boju za svetovno trgovino; dalje bode že tako primanjkovalo delavcev; ako bodo delali samo osem tir na dan, jih bo pa še bolj manjkalo.
Loree pravi dalje, da ako bodo železnice priniorane delavcem pripoznati osemurno delo, se jim bo moralo tudi privoliti, da povišajo prevozne cene, vsled česar bodo morali tudi izdelovalci svoje blago podražiti, česar posledica pa bo, da ne bodo mogle Združene države dobiti zase svetovne trgovine.
Ker se sdaj cene denarja skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnorejiih oenah in bomo tndi nakasfrvaU po njih. — Včasih se bo sgodHo^ da doM na. ■lovnik kaj več, včasih pa tndi kaj manj. Ust daspi na sapad ponavadi par dal kasneje ta med tam,
ko dobi MrtwslkMrtj roka, m
-


__ -
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
j The only Slovenian Daily S j in the United States.J
ft Issued every day except Sundays ft I —: and Legal Holidays. :— I j 50.000 Readers. |
^t=ir "' it M u II ir=ii5
GLAS NAHODA. 28. AVQ. 1916.

"GLAS NARODA"
; jnypypyj
RtOvuIO PUBLuutuiC 0O.
■	Cort?»»at "">2. ^Baro^** XL. Iiitoi Bit ¥adi Cttjr, E ^
Z »oi Mm M BMtO RMV I«4U «.00 m »UHI MWikte	4J»
• . a	w
« • ■ lotit	1.70
■fLil NAHODA" lahaja wwaM, «M
1L4I Ril OD A*
("Y«M «fl UM PeopU").
MM arfn lat mpt
MIUIdU« rnrlj m
MU M N^taaovaU^HMI H »
Mr—T
11 l"IlA lOlA"
■	WiHtodt Bfc« mm TotQ Ctty.
Ttlitai 4887 Ocrtufti
je ponorela. V Ameriki se ravno-tako navdušujejo za zmage kot t Evropi.
Kaj je pravzaprav zmaga f — Ali se zamore misliti, da bo sploh kdo zmagal T Par kvadratnih milj pridobljenega ozemlja ne p omenja
nič v primeri s silnimi izgubami.
Kaj bi se dalo kupiti in napraviti z denarjem, ki ga potrosijo v enem samem dnevu?
Kaj bi se dalo napraviti, Če bi ljudje uporabili za gradnjo in zidanje polovico onih moči, ki so jih uporabili za ruaenje T
Vojno odobravajo samo tisti, katerimi kaj nese. Čimveč dobička, tembolj se navdušujejo zanjo. .
Najbolj infamno je pri tem to, ker se včasih izkažejo silno velikodušnim.
Z denarjem namreč, ki ga dobe za morilno orožje podpirajo razne bolnišnice in kupujejo ranjencem cigarete.
Z desnico koljejo, z levico božajo.
Upajmo, da bo nekoč drugače. Nekoč, ko bosta gospodarila zdrav razum in trezna prevdarnost.
—k.
Konvencija društva sv. Barbare.
Par misli,
Na .i ve t n so tudi ljudje, katerim jc vojna v veselje in zabavo. Vojna se jiin zdi velika dramatična predstava, katero hočejo kolikor-mogoče od blizu gledati in se nikakor ne zadovolje s kritiko in o-pisi.
Te dni smo brali v ameriških časnikih vest, tla je bila na somme-tškem bojišču ženska iz znane mi-Ijonarske rodbine Vanderbildt, da je bila tam in da je malo manjkalo, da ni bila ranjena ali pa celo ubila.
Časopisje je o tem na dolgo in široko poročalo.
Po posredovanju ravnatelj« ameriškega Rdečega Križa na francoskem bojišču se ji je posrečilo dospeti tik za fronto. Stanovala je v mali iiiši in ponoči je nenadoma eksplodiral v neposredni bližini hiše šrapnel. Ona se je prebudila, in pomislite, bežala je v sami spodnji obleki in copatah iz hiše.
Časopisje je priobčilo njeno fotografijo, njen natančen životopis in opis njenega smešnega bega. — Cele kolone se je pisalo o tem,
Ljudje se še dozdaj niso toliko izpametovali, da še vedno mislijo, da je med miljonarjem in člove-vem velika razlika.
Nikomur ne pride na misel, da bi sočustvoval z miljoni ranjencev, ki trpe strašne muke po bolnišnicah ali so pa pozabljeni sredi vojnih poljan.
Bere in piše se: — Ljudstvo strada, novorojenci morajo lakote poginiti, ker matere nimajo mleka, da bi jih nasitile. V enem samem dnevu je padlo štirideset tisoč mož.— Sovražnik je z dvema streloma porušil celo vas....
Vse to se piše in bere, ne da bi kdo mislil na to oziroma premišljeval o tem.
Sočutja ni več in tudi občudovanja ne.
Vojna je prevelika in preobširna, da bi jo zamogli pojmiti, zato se pa nehote omejujejmo na podrobnosti in na posamezne slučaje. Novico, da je bilo na tisoče ljudi ponedolžnem ubitih, preberemo iu v istem hipu tudi že pozabimo. — Da je morala miljonarka bežati v samih copatah iz hiše, ne bomo pozabili tako kmalo.
Pa naj bo že kar hoče. Če se za nimamo za vojno ali ne, to je postranska stvar. Edino žalostno je. da se nam vojne ne studi, da pri vsaki najmanjši priliki ne obsojamo tega nečloveškega klanja, da ne zremo s pomilovanjem pač pa z odobravanjem na vojaka, kateremu se jc posrečilo v 3mrtni nevarnosti doseči ta ali oni uspeh
Med nami so celo taki, ki največje rablje takorekoč po božje Častijo, ki jim je vsal^a njihova be* seda nezmotljiva, podobna nekakemu božjemu razodetju.
Človeku prihaja nehote na misel vprašanje, če se bodo ljudje sploh kdaj izpametovali, če bodo sploh tnali ločiti resnico od laži in
N? samo £vyopa, tuOI Affltnkt
.	S!m b . as
Društvo št. 21, spadajoče v Forest City, Pa., je sna svoji izvan-redni seji razimotrrvalo o bližajoči so konvenciji; zato prosimo podpisani uradniki, da se ti predlogi na konvenciji kolikor mogoče u-poštevajo.
1.	Naj <se odstavi ves stari glavni odbor.
2.	Zmanjša naj se tudi gl. odbor, kot naprianer II. podpredsednik, pooblaščenec in upravni odbor, ker s tem bo manj dnevnic na konvenciji.
3.	V gl. odbor naj se voli le po enega člana od postaje.
4.	V glavni odbor naj se tudi ne voli odbornikov -drugih organiza eij, ker oni so že tam zaposleni ir se spUoh dvema ali večjim težke dobro služi.
5.	Plače naj se ne poviisa gl. odboru.
6.	Konvencija naj bi se vršila vsakih 5 let, ker s tem bi se prihranilo veliko stroškov.
7.	Podpora naj ibi so iplaecvala ne i)) an j kot za 10 dni, ako pa bolezen traja dalje, se bolniku izplača vse dni nazaj.
8.	Vstopnina v društvo naj se zniža na $2 in .podpora naj se izplačuje po preteku dveh mesecev, ko član pristopi v društvo.
9.	V društvo naj se sprejemajo zdravi otroci tudi od nečlanov.
Seveda to je le nelkaj važnih nasvetov, vse druigo pa naj cenjena konvencija uvatžuje po svoji najboljši razsodnosti.
Kar se pa tiče združitve vseh organizacij, ni naša postaja proti temu, kadar bodo večje organizacije za to pripravljena. Odločno smo pa proti temu, da bi se v ta. namen volil kaikšen ndbor hi trosil denar, kot se je to že godilo po tjklepu zadnje konvencije. O združitvi pa še danes ni ne sluha ne dula.
Želimo konvenciji obilo uspeha.
Za postajo št. 21 v Little Fails, N. Y.:
Anton Mliner, predsednik.
Frank Grogorka, tajnik.
Frank Čuk, blagajnik.
Frank Preveč, zastopnik.

cesar je tudi glede Belgije treba "pravih garancij". Notri citira nek stavek dr. Petra Spahn-a, voditelja 'katoliške osrednje stranke, ki ga je izustil v Reichstasgu; namreč, da "mora biti Belgija pod nemško kontrolo v vojaškem, eofcnomičnem in političnem ozi-ru
Proklamaeijo zaključujejo ti( nemški agitatorji za nadaljevanje vojne:	|
"Angleški načrt nam grozi s političnim in ekonomičnim zasuž-
* .	-v-..,	....	v	]
njenjem. .Njihov cilj je nase življenje kot ljudstva in države. Njihov cilj je naša kultura. Vpora-biti se mora vso eneržijo, ne oziraje se na kako stvar, da se prisili' sovražnika do miru. Napravimo tako, da se ne bo vresničilo, kar je rekla Anglija, namreč, da bomo mi zmagali v vseh bitkah, toda Anglija bo dobila končno zmago..."
Zagovor lorda Cecila.
Iz Londona se poroča, da je lord Cecil, angleški blokadni minister, v zbornici zanikali, da ima angleški cenzurni sistem namen! kontrolirati kupčijo kakih nevtralnih držav.
Re»kel je:
"V gotovih krogih Združenih držav se je izražalo stmmičenja, 'da je namen amglešike cenzure o-' | svoj iti si ameriško trgovino. Že| večkrat se je uradno zanikalo, da se cenzure ne vporaiblja v kake Itake namene, toda, kljub temu naj ob tej priliki še nekaj prista-' vim.
j "Ni mogoče nataučuo razložiti splošne in statistične informacije, katere so bile za .vlado njegovega J veličanstva velikanske vrednosti pri preprečevanju importiranega blaga preko nevtralnih dežel v so-j vražnikovo ozemlje: nikdar se pa ni vporabljalo, da bi se ogrožalo , nevtralno trgovino z namenom, da bi se jo pridobilo zase. j "Nevtralna trgovina nas popolnoma nič briga tako dolg<~ . dokler ni ista v kaki zvezi s sovražnikom.
"Obdolžilo se je tudi, da one osebe, ki berejo nevtralno pošto, ki je v resnici čisto nevtralna, po-Item prodajo razne skrivnosti an-'gledkim tvrdkam. I "V odgovor na to je. da vsak,
I' kdor 'hi poskušal izdati (kake take skrivnosti, je ravnotako kot bi se pregrešil proti kaki zelo važni angleški stvari.
"Naprimer on bi lahko izdal ene angleške tvrdke drugi tvrd-. ki."
Dalje je lord Cecil izjavil, da . so pri cenzuri sami zanesljivi ljudje. Vsako "črno ovco" se napravi talkoj neškodljivo.
"Nobenega pisma se ne vniči", pravi lord Cecil, "aie da bi se ga prej pokazalo višjemu uradniku, ■ ki ipotem odredi, kaj se naj s pis-Imoin zgodi, ne da bi se pri tem kaj kršilo mednarodno praivo.
"Značilno je, da se nam dozdaj kaj ta'kega še ni dokazalo. Kadar se nam bo dokazalo, bomo stvari posvetili vso svojo pozornost. Dokler se nas bo pa samo obdolže-valo in se naim ničesar dokazovalo, smo seveda le mnenja, da prihaja to govoričenje od strani naših sovražnikov."
To se tiče namreč samo nevtralne pošte.
Žeja bolnice v pomladi.
Jutro pomladno! Sapica veje, tafn od dobrave, ljubo se smeje solnce z višnve; glavico dviga mlada cvetica, ko se ji vžiga rosna solzica.
Gori pod nebom glasno prepeva mili škrjanec; doli ob vodi pa žvergoleva slavec — moj zna neg.
A osamela jaz tu ostajam in se v spominih tožnik napajam.
Cveti, oj cveti pomlad na nebu, cveti prijazno, mi ob pogrebu...!
Z drobnim ti cvetjem
(grob mi nastelji, a sladkim ti petjem , vanj me popelji!
fe	Fo—Tika.
J. S. K. J.

Deseto glavno zborovanje je pred durmi, zato bi pa tudi jaz prosil malo iprostora r našem glasilu.
Reči moram, da paano čitam utlanke. katere pišejp člani J. S. K. Jednote; z nekaterimi dopisniki se strinjam, z nekaterimi pa ne. Sploh s tistimi ne, kateri so proti centralizaciji.
Jaz scan za to, da centralizacija ostane in bi prosil vse člane naše organizacije, da naj dobro premislijo, če je nam centralizacija potrebna ali ne. Sedaj, ko Jedrci*, plačuje bolniško podporo, smo wsi sigurni zanjo, nikakor pa ne dru gače. Dokler so aama društva plačevala podporo, je bilo samo toliko časa dofero, ddkter je bilo -kaj j in $2 dnevno« v blagajni; toda potem? Povišat 4- Člani naj se sprejemajo v asesment v bolniški sklad; kaj je Jednoto tudi od 45. do 50. leta, bolj razburilo člane* kadar se je. kateri se pa ne morejo više zava-kaj takega povedalo na društveni' rovat kakor za $250 smrtnine m seji. Bil je večni prepir med člani, $1 bolniške podpore dnevno, bolnik je pa le malo glsdsl, ali boj 5. Poškodnindka zavarovalnina dobil podporo aii ba, ko je bil v naj ostane' pri itmn. resnici opravičen do	6. U o*ir* radi velikih ttroikov
ko so društva plačevala podporo/ m raji tega poviianjc aseanentm. »i Vll9 drugega na seji,	fe naj	ftfeu**	fc i*
je tajnik prinesel celi kup pro-j šenj in pa žrebalu-ik tiketov za v pomoč raznim društvom za obstanek in pa bolnikom sploh. * Cenjeni člani in članice, sedaj, pa premislite, če je nam potrebna! centralizacija ali ne. Sedaj gremo pa tam iskat, ko ni treba nobenega žrebanja, da, bolnik dobi podporo. Taka skušnja me uči že pre-tečanih 12 let.
Nekateri dopisniki se jeze, da morajo sedaj bolniki predolto čakat za podporo, predno jo dobe. Resnica je, da mora čakat 2—3 tedne, pa je le siguren da jo bo dobil. Koliko časa je pa moral čakati pri društvu, kadar je bila blagajna prazna? En mesec, da je društvo dobilo dovoljenje od gl. urada za razpošiljanje prošenj; d va meseca pa, da so bili listki vrnjeni ali pa denar; to je tri mesece skupaj. Bilmik pa ni bil še siguren za podporo, če jo bo dobil ali ne. To pa zato, ker se je več listkov vrnilo kot pa denarja. Sedaj ni treba tega.
Jaz ne pišem zalo, da bi bilo naše društvo kdaj razpošiljalo kake prošnje, čeravno smo imeli vedno dosti bolnikov in tudi dolgotrajne. Na prošnje pa tudi ni-j smo mogli velilko pomagati, ker, ni 'bilo v blagajni.
Jaz bi svetoval, da bi se aia 10. glavnem zborovanju uredilo ne-, koliko zaradi bolniške podpore; čeki da bi se nakazovali večkrat' v mesecu, in sicer 10., 20. in 30.,' potem bi noben bolnik ne čakal predolgo. Potem, da bi glavni u-radniki ne zadrževali i čepkov, da bi se jih takej odposlalo na pristojna mesta, kamor spadajo; potem bi ne bilo krkanja od strani članstva in bi šlo v lepem tiru.
Jaiz bi tudi svetoval, da bi se uvedla bolniška podpora od $1 do $3 dnevno; s tem bi se tudi veliko članov pridobilo. — Ravno tako za posmrtmno da se napravi več razredov; $250 bi bilo zelo koristno onim, katerih starost presega 45. leto in bi pristopili v našo vrlo Jednoto.
Veliko se piše o lastnem glasilu. Zelo treba ga je nam; samo s temi dohodki, kar jih sedaj Jednota dobiva, je nemogoče obdrža-vat svojega glasila; če bi pa povišali dohodke, pa že areste, kaj bo: samo kritiziranje, iker so že sedaj visoki asesmenti.
Jaz »bi svetoval tako-le: Ako bo naša organizacija poslovala sama, je moje mnenje, da. zadostuje se-dajnje glasilo, ker je najboflj razširjen list med člani. Lastnik naj bi pa privolil dvakrat na teden stran, kjer je klišej in pa glavni uradniki, za nadaljne članke za v korist Jednote, društev in članov, sploh za poučen je in poslovanje Jednote in društev.
Ako pridemo do združenja, je pa potrebno lastno glasilo.
Konvencija naj bi se vršila vsa-ikih 4 ali 5 Qet; s tem <bi se zopet prihranilo nekoliko stroškov. Kar je pa kaj važnih stvari, naj se rešijo potom splošnega glasovanja, kakor določajo pravila, in naj bi odločevala nadpoloviena večina članstva. Kavno tako bi svetoval, da naj -se konvencije vrše v sredi Združenih držav.
Potem manjša društva se pritožujejo zaradi pravic delegatov. Moje mnenje je, da bi se tudi njim dalo pravico poslati delegata, katero društvo 'bi štelo 25 dobrih članov; več kot dva delegata pa nobeno društvo, maj šteje članov kolikor hoče.
Skoraj me bo (kateri kritiziral zaradi centralizacije, 'koji je proti njej, pa ko bo prišel do prepričanja, se bo pa gotovo strinjal.
Končno pozdravljam vse člane in članice J. S. K. Jednote; prosim, da naj se še kateri k>»j oglasi, čeravno je že malo časa. Desetemu glavnemu zborovanju pa želim veliko uspeha za dobrobit Jednote, društev in etenstva-Josip Dremelj, 'zastopnik društva štev. 36 in delegat za 10. gl. zborovanje.
Naše društvo sv. -Barbare št. 3 J. S. K. J- je na rodni mesečni seji 20. avgusta za 10. gl. zborovanje naše Jedncte odobrilo sledeče predloge:
1.	Centralizacija naj ostane kakor je.
2.	Za smrtnino se naj upelje še dva razreda, in sicer za $250 in $1500.
3.	Bolniška podpora naj boJfl.
NlŠ3 p6s6id«
Ker je bil zadnji program za koncert jugoslovanskih pevskih Iruštev pomanjkljiv, zato ga objavljam danes še enkrat:
VS PORED:
Nedelja, 3. septembra, 1916.
Sprejem d oslih društev.
Ob 9. dopoldne skupna vaja tauiburaških društev v Majestic gledališču.
Ob 10. dopoldne skupna vaja pevskih društev v Majestic gledališču.
Ob 2. popoldne koncert v Majestic gledališču.	I
Ob 8. zvečer banket v Hrvatski' dvorani na^7. A*ve.
Ponedeljek, 4. septembra.
Ob 9. dopoldne zborovanje za vstamovitev Zveze jugoslovanskih' pevskih društev v prostorih Slov. pevskega in izobraževalnega društva Bled'* v Conemaugh, Pa.
Popoldne ljudska veselica, piknik na V. Faithovi farmi v Mo-relhrlle; prosta zabava, petje, godba in ples.
KONCERT:
1.	Moxham godba: Naprej!
2.	Združeni tanrtniraši: Vienac hrvatskih narodnih popievaka.
3.	Skupna društva: Fr. Grbič: Slovanski brod.
4.	Bled: a) St. Piimat: Jesen in pomlad, b) Dr. G. Ipavec: Oblaček. ]
5.	Rodoljub: a) Vilko Novak: Hrvatom, b) Gj. Kiseuhuth: Spas brodara.
6.	Zvon (mešani zbor): a) A. Foerster: Naše gore. b) Jan. La-barnar: Pozdrav.
7.	Edinost: A. Foerster: Pobra-timija, bariton-solo, poje Primož Kogoj.
8.	Sloboda: a) M. B. Rašan: I star ska himna. <b) M. B. Rašan-U večer!
9.	Bas solo: Dr. G. Ipavec: U polnoči; poje Karol Kovačič, na glasovirju spremlja Peter Srno-vršnik.
10.	Vihar: a) F. A. Vogel: Cigani. teuor-solo, poje Fr. Naglič. b) ^ * Socijalistična koračnica.
11.	Ženski duet: Hr. Volarič: Divja rožica; pojeta ga. Fani Sus-inan, sopran, in gdč. Mary Sever, alt; na glasovirju spremlja Peter Srnovršnik.
12.	Tatran (slovaško): Th. Ren-dessy: Napred Slovak!
13.	Zvon (moški ^bor): a) K. Bendl: Svoji k svojim. ,b) Hr. Volarič: Zvečer; bariton-solo, poje Jakob Cempre.
j 14. Edinost: A. Foerster: Po-I vejte ve planine! i 13. Skupna društva: F. S. Vil-har: Slovenac i Hrvat.
16. Tamburaši: Kolo. , 17. Moxham godba: Vienac hr-^ vatskih napieva.
| Prosim vsa društva, kaikor tudi posamezne udeležurke, da mi pravočasno naznanijo, s katerim vlakom pridejo, da jih moremo pri-^ čakati na kolodvoru. I	Ignacij Hude,
913 Von Lunen Road,
Johnstown, Pa.
Nemški mirovni pogoji.
Iz Berlina poročajo, da je "Neodvisni odbor za nemški mir" izdal proklamaeijo, v kateri navaja pogoje, pod katerimi bo Nemčija podpisaila mir, ko bo prišel čas.
Oodbor je bil nedavno vstanov-Ijen in obstoja iz najvnetejsih nemških agitatorjev aa nadaljevanje vojne.
Proklamacija pravi, da, kljub temu, da imajo Nemci in njihovi zavezniki pod svojo oblastjo tri kraljestva (Belgijo, Srbijo in Čr-nogoro). zavezniški državniki še vcfcino govore, da bodo sferi i Nemčijo, še vedno doiže Nemčijo in ji očitajo, da je prekršila .mednarodno pravo, medtem ko sami niso popolnoma nič boljši, ker prisilju-jejo nevtralne države, da se vde-ležijo vojne, in to <z najnečlove-škimi sredstvi — z lakoto in vojaško silo.
V dokumentu je navedeno, da mora biti nemško vse rusko ozemlje od Baltiškega morja pa do Volhinije, katero bo služilo Nemčiji kot nekaka stena proti ruskim napadom.
Tudi Zahodu bo mer?!a Nemčija obdržati ^nekoliko ozemlja, in sker iz strategieaNh oziiw, kajti Fmeozi se tudi po vojni ne bodo izne4)iH svojih maščevalnih idej.
Belgija bo aK wamBri ali angle-i" (»IIihiii^Ii
naprej Glas Naroda, kateri naj bi1 dvekrat na mesec izdajal prilogo za vse dlane Jednote. V to prilo-J go naj imajo pravico pisati vsi člani Jednote vse, kar ni čez ipra-' vila in proti zakonom Združenih ■ držav, brez vsake cenzure.	j'
7.	Plača prvega tajnika naj ne . presega svote $150 mesečno, po-j sebno ako ima tajnik poleg Jed-j notmega urada še drugi urad z dobro plačo.	j
Predsednikova plača naj ostane pri starem.	{
8.	Vsaiko društvo s 25. člani in ! več naj bi imelo pravico poslati le enega delegata na glavno zborovanje Jednote.
9.	Konvencija naj se vrši vsakih pet let in to v državi in me-stu, 'ki je najbolj v sredini večine društev.
10.	J. S. K. J. naj temelji na katoliški verski podlagi, kakor je bila vstanoviljea in kakor že obstoji 18 let, in to ime naj se nik- ' dar ne spremeni; ta predlog je 'bil enoglasno sprejet.
Nekoldiko razmotripanja o tem vprašanju.
Čudno je, da se društva ali dopisniki tako malo zanimajo za to vprašanje, ki je eno najbolj kočljivih. Le par se jih je nekaj izrazilo o tem in med temi tudi sam g. G. L. Brozieh. G. Brozich vidi v tem vzrok, da Jednota ne napreduje v članstvu tako kakor bi imela, ker je — katoliška. Mogoče .pa zalo ne, ker je premalo katoliška! Katoliška je zadnje čase samo na papirju, v bistvu pa ne! Da kaka Jednota temelji na katoliški verski podlagi, s tein še ni rečeno, da je kaka verska sekta. Ni pa dovolj, da Jednota podpira podrejene člane le gmotno, pač pa naj podpira tudi duševno in moralno, in to na isti verski podlagi, kojo nosi narod, ki tvvori Jednoto. Slovenci smo po veri vsi katoličani, kateri ni, je odpadnik! In kot taki naj (bi se sramovali imena "katoliška" v prid odpad-ništvu? Ne, nikdasr ne! Jednoto so vstanovili katoliški možje z ' društvi katoliških Slovencev, katera društva nosijo skoro vsa imena svetnikov hi druga nabož-' na imena; teh je 90 društev in le 5 jih je z dragimi imeni.	|
i Podreti temelj stavbi se pravi stavbo podreti. Izbrišite ime "ka-1 |toliška" in trstih par točk v pravilih, !ki še nekoliko značijo versko podlago, in Jednota bo rešena tiste more, za katero ste toliko trpeli, katera je marsikateremu vzela pogum. In potem? Zauka-žite društvom, da njih dragocena društvena bahdera in znake (regale) zmečejo na groma do in za-žgo ter društva prekrstijo, ker so ta'ka nabožna imena in bandera le j v sramoto in brez vsakega pome- j na za nekatoliško Jednoto.	j
Taiko g. G. L. Brozich. Jednota bo dobila s tem napreden princip, potem bomo lahko napredovali, ker bomo korakali s tako-zvanim duhom časa, časa brez ver-' stva in odpadništva.	j
Imamo Jednote drugih narodnosti, ki so. strogo katoliške, pa krasno napredujejo, 'kakor n. pr.: Knights of Columbus, Catholic Order of Foresters i. da-.; te orga-J nizacije imajo ogromno število članov katoličanov, kateri se pa ne sramujejo biti katoličani, ne] cerkve, ne verskih obredov, dasi1 so izobraženci, (bogatini, delavci,1 rojeni Amerikanci in naseljenci, j
Torej možje, deilegatje za deseto gl. zborovanje naše J. S. K. J.J dobro premislite za posledice tega1 preobrata v naši Jednoti, ako bo-1 dete glasovali, da se odstrani be-' sedo "katoliška" iz imena Jednote! Premislite, da bodete žalili verski čut tisočem podrejenih članov in članic, posebno starejših. ki si ne bodo mogli pomatgati z odstopom. Pomislite, da bodete s tem storili velikanski korak v prid našim največjim sovražnikom, (kateri bodo imeli kmalu priliko zagrniti s svojim rdečim plaščem še to Jednoto.	I
Ako >pa Jednota ostane še za naprej na katoliški verski podlagi (kar mora biti), pa zopet pazite. kakor može boderte volili v gl. Jednotin odbor. Volite može take, ki bodo zanesljivi dobri katoličani. ker sramotno ;bi bilo za katoliško Jednoto, ako bi sedeli v gl. uradu Jednote na svojih stolcih možje protiverskega duha, od zu-( naj pa imeii napiis: Katoliška Jednota. — Naše geslo naj bo: Bog in narod!	|
Z bratskim pozdravom in na svidenje!
Mat. Komp, delegat in zastopnik društva sv. Barbare štev. 3 JSKJ. _v I* Salle, SI.
DAKUJTK
Večer m leskovem listu.
Spisal D. Klanoar. *»_ .
- v
Bil je hladen poletni večer.
Dva komarja sta sedela pod grmom na leskovem lTstu in se pomenkovala o časovnih vprašanjih, i Prvi, Pivček, je bil lepo rejen, imel teninordečkast debel trebuš-ček; drugi. Mivček, je bil suh, da se je skoro videlo skozi njegova rebra v prazni želodec. Imel je Mivček danes slabo bero, čeprav se je bil zjutraj zaklel, da pride na večer domov, sit, ali pa ga več ne bo. I! "To pravim", pričel je Mivček ( s slabim, tožnim glasom, "ljudje . so dandanes večinoma slabe krvi. ^ Saj imam hvala Bogu. še vendar nekaj dolg rilec, močan tudi: a j' kjer sem poskusil. — saj sem naletel na marsikaterega človeka, — jovsodi je bila malo prida, kakor voda v kapuieah na Krasu ob najhujši vročini."
"To že jaz dobro vem", odvrne Pivček, in si gleda temno-rdeči, re-jeni trebušček, "zato sem pa že e davno sklenil, da ne sedem na no-
-	benega človeka več, in tega tudi i res ne storim. Obiskujem rajši ko-ijnje, krave, bike, teleta, vole, pse,
-	in da to več nese, to je živ dokaz moj trebušček, ki-ni baš v najslabši oskrbi. Nevarnost je pa povsod!
i jednaka, naj te že bikov rep osine t, po plečih, ali pa če te sčežaui iu ^zmaže dlan človeške roke". ej "To je res; naših pravic nam a itak nihče ueče priznati; pristavi e velevožno Mivček. Po črevih ga je 11 pa zvijalo, in mislil si je: "Sedaj-
-	le bi pa sedel prvi kravi, ki bi pri-Išla, naravnost na smrček, naj bi še
I	tako hlastala z jezikom po meni. '• Bolje je s stitiin trebuhom umreti. a kakor pa z lačnim živeti."
"No. čc boš čakal svojih pravic,
II	potem pa pojdi kar k medvedu ►-,pod dren iu čakajta sjcupaj, nie-a dved drenovih hrušk, ti pa pravit*. ° Kaj vama bo hasnilo, povejta po-l> tem", nasmeje se Pivček zadovo-
Ijeu s svojo primero in s svojim svetom.
rj 'Ne sinejaj se tako škodoželjno', za rohni Mivček, "sicer zapodim ri-Jlee naravnost v tvoj trebuh in ti e izpijem kri iz želodca".
"No, no, ne deri se tako! Če se >_ danes malo izpostiš. boš imel pa jutri boljši tek", potolaži ga Piv-j ček. "Povej rajši, kje in kako si c».bral danes, tla imaš želodec tako e| prazen kakor cigan pipo."
"Saj sem že rekel, da ljudje v H današnjih časih nimajo več krvi I po žilah. Toda jaz sem še vedno ^ tako neumen, da rajši sedem na gladko kožo človeško, kakor pa na kosmato živalsko. Saj se spomi-*.njaš, ko sva šla zjutraj vkup na a| občinski pašnik. Ti in ostali tova-riši ste se izgubili po juncih, kra-, vah in teletih, jaz sem se pa lotil » pastirja. Piskal sem mu tako milo a v e-duru okoli ušes in nosu z nado, lj da ga omečim za par minut. Ko sem že mislil, da sem mu dovolj 11 preludiral. spustil sem se prav na . lahko na uho.
lJ Pričel sem tipati po žilah, utak-nil sem rilec sedaj sem, pa ga zopet pretaknil, a naletel sem na vse drugo, le na kri ne. No, to mi je bilo pa že odveč. 'Za božji čas. kak človek pa je to?' sem premišljal in zapodil rilec do korenine v uho, naj se zgodi, kar hoče: čc se odlomi ali pa odtrga, do krvi se nio-priti. Ali krvi nisem dosegel, pač pa je pastir udaril z roko po ušesu in po meni. Stemnilo se mi je pred očmi. — Koliko časa sem ležal brez sape v travi, ne vem. Ko sem se zdramil, spravljal sem si s silo ves dogodek v spomin, ob j edine m pa gledal po sebi, kje me kaj boli. —■ Hvala Bogu, rilec je bil drugače čisto cel, samo na koncu malo u-kriljen. To se že poravna. Splezal sem na bilko, pastirja iu čede iu bilo nikjer. Zletel sem. Letel sem dolgo, a nikjer nič, sama puščava, nobenega človeka, nobenega živin-četa. Kakor sem po želodcu in po solncu sodil, bilo je okoli poldne. Slednjič sem priletel ves upehan do gozda, ali kako se že imenuje, do parka blizu mesta. Tam sem u-gledal, da se v senci po travi valja nekaj gospode. Takoj sem jih parkrat obletel, potem pa brez daljšega uvoda sedel neki bledi gospodični na hrbet; bila je namTec razgaljena bolj, kakor je navada pri ^spodobnih ljudeh. Z nravnega stališča seveda ta stvar ni prav, pa saj veš, da nisem hud moralist. Zato sem prav dosledno sklepal, da bo tukaj obilno krvce zame, ker se kaže, toliko mesa.
(Konee prihodnjič.)
ROJAKI NASOČUTS SE HA "OLAfl KABODA", HAJVSftJI SLOVENSKI DNEVNIK ? ZDI PKAVAB.

... ''
4?- Tv '	v*^
gi ■ —	1 =a
lugislovanski gj^B Kitil. Jidutti
■U- —-:	E)
ckarporirtni dne 24. januarja J901 v državi Minn—ots
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA.
,	c
OZJLVHI USAOraa:
1 F« »Jtednik: J. A. GE&M, 607 Chary Way boa •?, M
dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Iti. [Kjril,
Ohio.
6iavni tajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Mina. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn. Eaopnik: LOUIS COSTELLO. Box 583, Salida, OoU.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
m. MARTIN 1VEO, 900 N. Chicago St., Joliet. DL
NADZORNIKI:
MSXI EUNICH, 421 ~ 7th St., Calomot, Mlefc.
PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AU8EC, 5427 Homer At«., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠN1K, Route 2, Bnrley. Idaho.
POROTNIKI:
**AN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PI8HLAR, 308—6th St., Rock Springe, Wyo. m. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wank.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH K KRT EL, od drnfttTe sv. Cirila in Metoda, Hat, L
Ely. Minn.
rxmiH CHAMPA, od druitTa ar. 8rc» Jezusa, »ter. 2, Ely, Mina, JOHN ORAHEK, »t., od druitva Slovenec, iter. 114, Ely, Minn
Vel dopisi, tikajoči eo uradnih aadev, kakor tndi denarne iiljstve, naj ee pošiljajo na glavnega tajnika Jedaot«, ?m pr <oib« pa na predsednika porotnega odbora.
Na oeebna ali neuradna pisma od strani ilanov §e ne beds
oalralo.
Društveno glasilo: "O LAS N ARO Da '
IZ URADA GLAVNEGA PRED SEDNIKA J. S. K. J.
Zailnji'*- sctli nekoliko površno
poroča! rudi vožuj«* delegatov. Naj tempotoiu malo bolj natančno po-pnrueam, ker se mi je zadnjič vrinila pomota ratli ne wyo rakih de-
letfatov.
To raj newyorski delegatje se snidejo s peniiH.vlvanskimi v Cle-velatuiu tint* S. septembra ob 11.4-3 na I Hion postaji. Tam se jim pridružijo tudi iz Ohio države.
Delegati iz Penn*ylvanije tiaj kupijo tikt te sami od Pittsburgha. ifer m« bodo odpeljali iz Pitts-Imrjrlia po New York Central že-tržnici ob 9.15 zvečer; toraj naj l h h i o v Pittfcburjrhu vsak do 4. ure pnpold'o\ ker ob 6. uri ujrent offiee zapre.
Ko pridejo v Chicago na So. St. postajo drugi dan ob 8.15 zjutraj, jih bo tam pričakoval zuaui Mr. M Kanton Mot z iz So. Chicaga.
Kar jih odpotuje na North West ern postajo iz Chicaga, gredo na prej 9. sept. ob 6. uri zvečer in bodo v Duluthu. Minn, dne 10. sept. ob 8.30 zjutraj. Tam jih bo pričakovalo društvo "Duluthski Slovani". nakar se bodo skupaj peljali na kari v Eveleth. Minn, ob 3.50 popoldne, nakar bodo ob 6.40 v Evelethu.
Vsak naj se drži tega programa.
Drugo sem že zadnjič omenil. — Omeniti imam še, da jih bo v Pitts-burghu pričakoval Alois Hrovat.
1 dani.
J. A. Germ, predsednik. -
IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. PROŠNJA.
Cenjene krajevne zastopnike uijuduo prosim. da za ta mesec pošljejo asesment na glavni urad, če je le mogoče, ne kasneje kot do 30. avgusta. Glavni tajnik in blagajnik morata imeti vse knjige v v* du ob tem času, da bode mogoče nadzornemu odboru pregledati finančno stanje Jeduote teden dni pred zborovanjem.
Ako ima katero društvo svojo sejo pozno v avgustu, je tem potom uhprošeno, asesment plačati kakor je razpisan. Ako se pojavijo kake razlike, jih bom drage volje popravil iii uredil po zborovanju. tako da ne bo nihče oškodovan. Za to naklonjenost od strani krajevnih društev bom zelo hvaležen.
NAVODILA ZA DELEGATE IN URADNIKE J. S. K. J.
za potovanje na 10. glavno zborovanje Jednote na Eveleth, Minn.
1. — Ker Ne je sedaj malokje dobijo znižane eenc za potovanje, j«- prošen vsak delegat in uradnik, da si kupi sam vozni listek do in<'sta zborovanja in nazaj. Vsi naj gledajo da pridejo v Duluth. Minn, v nedeljo dopoldne, due 10. septembra.
V Duluthu bode sprejelo delegate društvo "Duluthski Slovani"
Geo. L. B rožic h, glavni tajnik, in jih spremilo na postajo. Vlak odide iz Dulutha ob 3.40 popoldne na Duluth, Missabe & Northern železniei, katera bode preskrbela poseben voz za skupno vožnjo delegatov. Vlak pride na Eveleth ob 0.30 zvečer. Kvelethsko društvo bo napravilo sprejem in odkazalo prostore za delegate iu uradnike.
1!. — Vsak delegat naj bode preskrbljen s poverilnim listom, pravilno izpolnjenim iu podpisanim kakor zahteva forma, ki je bila poslana tajnikom krajevnih društev za oddajo delegatom. Če je mogoče, želeti je tudi. da ima vsak delegat potrdilo od ageuta železni-ee, kjer si je kupil listek. To potrdilo se imenuje "Mileage Voucher" in Je tudi bdo jMjslano vsem delegatom. Če se na kateri postaji ne more kupiti tiket naravnost na Eveleth, Mimi., naj se kupi do Dulutha in potoni zopet od Dulutha naprej, eena je ista. Minnesotski delegati se pridružijo ostalim na Evelethu v nedeljo zvečer, dne 10. septembra.
3. — Deseto glavno zborovanje J. S. K. Jednote se začne v pou-deljek zjutraj dne 11. septembra, ob poide veti uri. Vsak naj pazi, da bode do tega časa na svojem mestu. Če ima kateri kak važen zadržek, naj se opraviči pri predsedniku Jednote.
POLDNE, du za morejo biti navzoči na zborovanju v Evelethu v pondeljek zjutraj.
Ako želi kdo imeti se kaj nadaljnjih informacij, naj se obrne namf.
Z sobratakim pozdravom vaem članom in članicam udani
Geo. L. M*, glavni tajnik.
ZBOROVANJE J. 8. K. J. v EVELETH, MINN.
Joseph A. Martel	1,	Ely, Minn.
Matevž Zgone,	1,	Ely, Minn.
John Merhar, St.	2,	Ely, Minn.
Joseph Kolenc,	2,	Ely, Minn.
Matt Komp,	3,	La Salle, 111.
Joseph Avbelj,	4,	Federal, Penna.
Louis Balant,	6f	Lorain, Ohio.
John llenich,	9,	Calumet, Mich.
Joseph Plautz,	9,	Calumet, Mich.
Dr. J. V. Grahek,	12,	Pittsburgh. Penna.
Frank Krajsek,	13,	Bsggaley, Penna.
Joseph Merhar,	15,	Pueblo, Colo.
Gregor Hresčak,	16,	Johnstown, Penna.
John Putz,	18,	Bock Springs. Wyo.
Frank Fortuua,	18,	Rock Springs, Wyo.
Louis Balant	pob. 19,	Lorain, Ohio.
Frank Justin,	19,	Lorain, Ohio.
Frank Kochevar,	20.	Gilbert, Mirni.
Frank Skrabcc,	21,	Denver, Colo.
Anthony Motz.	22,	South Chicago. 111.
John Primozich,	25,	Eveleth, Minn.
George Kotze,	25,	Eveleth, Minn.
Anton Z. Arko,	27,	Diamondville, Wyo.
Leo. Slabodnik	pob. 28,	Ely, Minn. *
Valent. Peterncl,	29,	Imperial Penna.
Louis Hrovat,	31,	Braddock, Penna.
Gregor J. Poreuta,	32,	B'ek Diamond, Wash
Anton Krzen,	33,	Trestle, Penna.
John Jereb,	35,	Lloydeli, Penna.
Joseph Dremelj, K,	36,	Conemaugh, Penna.
Mihael Rovanshek,	36,	Conemaugh, Penna.
Frank Milavec,	37,	Cleveland, Ohio.
Rudolph Perdan,	37,	Cleveland, Ohio.
Joseph Čulig,	38,	Pueblo, Colo.
Valentine Bruketa,	39,	Roslyn, Wash.
Anton Kosoglav,	40,	Claridge, Penna.
John Prijatelj,	42,	Pueblo, Colo.
Math Kramar,	44,	Barberton, Ohio.
John Hribernik,	45,	Indianapolis, ind.
Frank Marolt,	47,	Aspen, Colo.
Marko Gushtin,	t 49,	Kansas Citv, Kans.
F. G. Tassotti,	50,	Brooklyn, N. Y.
Frank Augustine,	52,	W. Mineral, Kans.
Joseph Homovec,	53,	Little Falls, N. Y.
John Rupnik,	pob. 57,	Delmont, Penna.
Martin Shetiuc,	58,	Bear Creek, Mont.
John Movern,	pob. 60,	Chisholm, Minn.
Matija Vardjan,	61,	Reading, Penna.
Fr. Praprotnik,	pob. 64,	So. Range, Mich.
Joseph Zalar,	66,	Joliet, Illinois.
Edward Dusich,	68,	Monessen, Penna.
John Maloverh,	71,	Collinwoood, Ohio.
Joseph Mravincc,	75,	Cannonsburg, Pa.
Louis Usnik,	78,	Salida, Colo.
Frank Praprotnik,	81,	Aurora, Illinois.
Anton Borše,	82,	Sheboygan, Wis.
Matt P. Karcich,	84,	Trinidad, Colo.
Frank Sustersieh,	85,	Aurora, Minn.
Anton Oberstar,	pob. 87,	St. Louis, Mo.
F. G. Tassotti,	pob. 90,	New York, N. Y.
Anton Oberstar,	92, _	Rockdale, Joliet, 111.
Andrej Bartel,	94, "	Waukegan, 111.
Anton Celarc, . Sgfl 94,	Waukegan, 111.
John Movern,	107,	Duluth, Minn.
Frank Skrabec,	pob. Ill,	Leadville, Colo.
John B. Smrekar,	114,	Ely, Minn.
John Somroek,	114,	Ely, Minn.
John Rupnik,	116,	Delmont, Penna.
Leou. Slabodnik,	pob. 117,	Sartell, Minn.
M. P. Karcich,	pob. 118,	Cokedale, Colo.
Frank Praprotnik,	pob. 119,	Aurora, Minn.
Tirpitz.
POJASNILO.
Društva, katera žele poslati kaj pročil ali brzojavov na zborovanje Jeduote. naj jih naslove na "J. S. K. J. CONVENTION ARMORY HALL, EVELETH, MINN.", kjer se bo zborovanje vršilo.
enkrat opozarjam vsa ona druSva, katera nimajo zadostnega števila članov za poslati svojega delegata, da mi naznanijo, ako se so, ali ako se bodejo pridružila s katerim drugim društvom v to svrho. Njih poverilne liste in pojasnilo, na en ali drugi način, moram imeti najkasneje do 1. septembra.
Kolikor se vožnje tiee za delegate in uradnike iz Pennsylvania je in Ohio, mi poroča brat predsednik Germ, da bo on preskrbel skupno vožnjo. Vse podatke glede tega bode on razposlal. Ako kdo ne sprejme, je prožen na njega se obrniti za časa. Ostali delegati so pro&eni ravnati se po posebni okrožnici, razposlani pred par dne-Naj glftdajo na to, da pridejo v Duluth, Minn, v NEDELJO DO-
Je že več kot tri meseee, odkar je nemška vlada obljubila, da ne bo več napadala in potapljala par-nikov nenostavnim potom k* da ne bo več ogrožala in vnieevala življenj nevtralnih.
Od takrat se je vršila v Nemčiji velika kampanja, za obnovljenje rojevanja s submarini in sicer pod vodstvom admirala Tirpitza, bivšega mornariškega ministra, ki je moral na zahtevo kajzerja 4' v sled bolezni*' odstopiti. Končno je postalo to gibanje v Nemčiji tako u-poštevanja vredno* da je Mr. Gerard. ameriški poslanik v Berlinu, smatral za potrebno, da je o tem obvestil svojo vlado v Washing-tonu.
Dvom je, da bosta imela Beth maun-Hollweg in kajzer toliko mo či, da bosta zatrla pritisk Tirpitzo ve stranke.
Dne 19. aprila se je predsednik Wilson pojavil pred senatom ii» zbornico in jima povedal, da je v svojih dolgih kontraverzah z Nemčijo vse diplomatične vire izčrpal in da je Nemčijo obvestil, da bc prekinil diplomatične zveze, ako takoj iie prekine z vojevanjem s podmorskimi čolni, ter naprosil za "odobrenje in podpiranje".
Dne 4. maja se je Nemčija uklonila, obenem pa izrazila upanje, da bodo Združene rdžave zhtevale od Anglije kakih koncesij.
Združene države so odgovorile, da aa enkrat ne bodo nie vkrenile. pač pa kadar bodo nanesle priložnosti.
Nemčija je držala svojo obljubo, vsaj v širšem pomenu besede. Združene države pa še niso dobile istih takozvanih — priložnosti, da n stopili na prste Aii^ji
Ako se bosta kajzer in ksarkir
.Jala Timkxn -- *---------»
veda 1 a kake imsledice bo to imelo Udala se bosta in pri tem vedela, da bo takrat državni tajnik Lansing izročil Bernstorffu potne li stiue in odpoklical Gerarda iz Ber lina.
Ali bo to vredno? Ali bo vredno vstreei Tirpitzu iu pri tem priti ob prijateljstvo Združenih držav?
Nemški narod — ne nemška vlada! — danes vživa prijateljstvo ameriškega naroda. Ameriški narod je že skoro pozabil grozen zlo-čiu nemškega submarina, ki je potopil "Lusitanijo".
Ameriški narod občuduje Nemce, ki so res pokazali, da so narod, ki je eden najbolj patriotičnih, najbolj hrabrih, najbolj požrtvovalnih, z največjimi zmožnostmi.
Amerika je pozdravila kapitana Koeniga, pri tem je na "Lusitanijo" popolnoma pozabila.
Amerika ni proti submariuoin, Amerika je proti nepostavni upo-•abi tega sredstva.
Ako bo Nemčija ponovila voje-vanje s podmorskimi čolni, bo pri tem vedela, kakšne posledice bo to imelo.
Priprave še za dvoletno kluje.
Vojaški ekspert londonskega "Timesa" pravi v neki razpravi o sedajnjem vojaškem položaju, da je njegovo mnenje, da konec vojne še ni tako blizu, in pravi, da je potrebno in pravilno, da se zavezniške stle pripravljajo še za kampanje za leto 1917 in 1918.'
"Naša moč na feojnem polju", pravi dotieni ekspert, "no bo tako dolgo odgovarjala potrebam,' dokler ^ »e <*>do pokasafe zna-
hodu j o spomlad bomo uii docela preskrbljeni, nakar bo nase prvo delo. da bomo opremili ruske armade t vsem potrebnim za vojno. Mi lahko opremimo naše vojake1
takih letih kratko vroče poletje in dolga, sila mrzlo zimo. — To 'so razmere, ki se kaj prilegajo za o-j hranjanje pozimskega snega in le-
____ . — du čez leto. Sneg in led se tedaj
za 1. 1917 in 1918, ki bodo končno j nabirata po debelih skladeh. To je »trle vse poskuse centralnih dr-pa prav tisto podnebje, pod kate žav, in. ako bomo vzdržali tako rim so utegnili nastajati ledniki. dolgo, ali pa še dalje, ako bo tre-| V tistem
veku, ko se to zgodi, ba. hotno zadovoljni samo tedaj,' pride naša zemlja ob kresu solncu ako se je nam v vsem ustreglo, najbliže. V teh vročih poletjih na-
kar mi zahtevamo.
'" Zavezniki bodo končali vojno kot največje vojaške sile. v sled česar bo Nemčiji nemogoče v našem času pričeti zopet s kako vojno.
"Mnogi vojaki so prepričani, da se bodo dali naši politiki prodati pri sklepanju miru. Toda to mnenje je bre/dvoma popolnoma napačno, kajti za vojno je danes tako močno ljudsko mnenje, da,
tezuje solnce z največjo močjo k sebi vode in ozračje in privleče veliko množino morskih voda na našo severno stran. Naredi se silna množina soparjev, in iz teh pride padavin na obilje. Od mnoge padavine p se ozračje koncem poletnih dnij dosti hitreje ohlajuje in hitreje za vročino pride huda, dolga zima.
Od prevelike množine poletnih padavin je ozračje uasičeuo z via
ako bi člani na«Hi vlad poskušali m, jn po hudem pozimskem mra-kaj taikega podvzeti, bi jih naro-'2u sueži tako obilno, da sneg ne di takoj obesili na prvi drog..." Klcnniii v krutem n>»l»Hi.	v
Današnje nemško časopisje v Ameriki.
Kdor je teikom vojne, recimo do maja meseca t. L. seuiintja pogledal lium^ke časopise v Ameriki, je videl velike in kričeče naslove ali takozvane "headlines", ki so bili okrašeni z a vstrijslaimi isi
skopni v kratkem poletju, čeprav je vroče. Snežniki ostajajo leto za letom bolj in bolj s snegom pokriti ; ledniki rastejo, razširjajo se na vse kraje, celo po ravneh okoli tistih dolin, po katerih sega led z gora v ravan. In ledeua doba je pred vrati!
Med ledeno dobo severne polovice sveta ima južna polovica prav nasprotno vreme. Med na !o dolgo zimo jc tamkaj dolgo poletje; iu med našim kratkim poletjem je tamkaj kratka zima. Tedaj pride
nemškimi grbi in zastavami. V tamkaj 63 stotin solučue letue gor-teh napisih so nemški uredniki kote iu 11,9 iu 37 stotin na 166 naznanjali svetu o velikanskih ^ij- Gorkote jt oraj tamkaj v pri-ueloških zmagah.	jmeri s številom dnij dosti primer-
Ako se je recimo v Združenih razdeljen nego pri nas. državah kaj posebnega dogodilo,! Zategadelj oudi ni nobene ne-so le s kako majhno notico ome-! rednosti med letuimi časi; podueb liili; sploh domačim stvarem so ostane jednakomerno toplo, ka-posvečali jatko malo pozornosti. I Vršnega bi se tudi mi veselili, če-Drugače je sedaj. Zadnja dva *>rav v sedanjosti ne trpimo mraza meseca se le redkokdaj vidi kak ledene dobe.
velik napis v kaki nemški "caj-tungi. s katerim bi se poročalo o kaki nemški zmagi.
Zdaj se vidi le še kaka "headline" o preteči železniški stavki o političnih korakih v Washington u itd.
Toda o zmagah, o kakršnih smo bili prej navajeni čitati v nein-»kem časopisju, m več kričečih, napisov, okrašenih z grbi in s slikami avstrijskih iu nemških,vladarjev.
Značilno!
Iz prirodoslovja.
(Nadaljevanje).
B. Bali je pa našel še drug astronomski vzrok, ki poleg različno razdeljene gorkote vpliva na toplino zemlje. Iz natezanja med planeti in med zemljo izvira nekako iz premiujanje ali motenje zemeljske poti krog solnca. V sednjem času je ckliptika, po kateri se giblje zemlja krog solnca, skoraj jedna-ka krogu. Podoba ekliptike je pa izpremenljiva. Dva svetova našega osolnčja, tiste rodbine kakor zemlja sama, planeta Jupiter in Venera, jo razteza po dolgem tako, da pride solnce iz sedanje srede bolj h kraju zemeljske poti — se-ve, to se godi v teku dolgih vekov.
Med dolgočasnim geološkim raz-: vi j an jem zemlje še je pa — Če prav čez več tisoč stoletij — vendarle ponavljala večkrat ta izpremenlba. V takem stanju pa jednakonočji, jesensko in pomladansko, nista pol leta vsaksebi: jed na polovica — če smemo še reči polovica — ima po 190, druga po 166 dnij. V takem skra jnjem naklonu jc razloček med poletjem in med zimo 199— 166 = 33 dnij.
Na to dvoje astronomskih razmer opira R. Bali svoje razlaganje vrstitve med toplimi in mrzlimi dobami.
Naj bo zemeljska pot okroglasta ali podolgasta. razdelitev gorkote po 63 stotin za jedno in po 37 sto tin za drugo poluto ostane, kakor je. Ta razdelitev velja tudi tedaj, ko ima jedna letna doba 166 in druga 199 dnij. Dva naklona pri deta torej v preiskovanpe: stanje poduebja. ko ima poletje 166, zini apa 199 dnij in pa temu nasproti ima poletje 199, zima pa 166 dnij.
Vsak teh naklonov proizvaja bistveno različne podnebne ali klimatske razmere.
V prvem naklonu je dotičua pol krogla prejemala svojih 63 stotin v kratkih 166 dneh.
Posledica tega je kaj vroče poletje. Na to poletje je nastopila najdaljša zima in razdelilo se je 37 stotin gorkote med 199 dnij; tedaj se je toplina morala znižati do kaj niake stopinje.
"Dotttna	atmlj« ima v
Ni dvomiti, da bi naše podnebje ne bilo prijetnejše, ko bi se razdeljevalo 63 stotin gorkote med 7 mesecev in drugih 37 stotin med pet mesecev. Tako ugodnejše podnebje bo pa nastopilo šele v sredi tistih vekov, ko bo južna polovica sveta imela hudo ledeno dobo.
Značaj astronomske razlage ledene dobe je torej v tem. tla med ledeno dobo vsake polovice sveta uživa druga polovica prijetno smerno toplo podnebje. Ta uk ne pojasnuje le sledij, ki so jih zapustile ledene dobe na kamenitih ste nah tedanjih tednikov, ampak u-mevamo tudi. kako so nastala primeroma topla podnebju v ;eku raz-vijanjo naše zemlje. Možuo je celo po tem uku priti do zakona, po katerem se vrsti obhod med ledenim in toplim podnebjem.
Becimo. da stoji soluee uajdaljc od središča zemeljske poti tedaj, ko ima severna polovica sveta svojo ledeno dobo, južna pa prijetno podnebje. Solnčni odstop od središča, ekscentrika imenovan, se pa izpreminja jako počasi, in je možno, da se med tem dolgim časom ustanovijo trajajoči različko v podnebju. Če bi se odslej ekscentrika prav no izpreminjala, vendarle bi ne prenehali oni razločki podnebja. Menjavanje solnčnega stanja v obližju in v oddalji zemlje se vrsti namreč tako počasi, da med obhodom soluca pride celo "Platonsko leto": torej med polovico obhoda polovica "Platonskega leta, to je 10,500 let. Nasledek tega obhoda je ta, dt» se še le 15,500 let potem, ko je naša severna stran sveta prestala najhujši čas svoje ledene dobe, prične na južni polovici ledena doba. na severno pohiti pa prijetno podnebje.
Dokler je ekscentrika precej veli ka, ne preneha ledena doba: ko pa ekscentrika miucva. gre tudi h koncu nasprotje podnebja. Med menjanjem ledene dobe s toplotno pa nastopajo podnebja srednje vrste, kakršnih smo vajeni Evropei.
Ponosno je vzkliknil R. Bali koncem svojega razlaganja: "Ko bi geologi po ledniakih sledeh ne bili spoznali doslej, da so vladala taka podnebna nasprotja nad razvojem zemlje, astronomija bi jih opozorila na pretekle veke, v katerih so vladale na zemlji skrajnje kli-matiene razmere."
Crollova teorija pa uči še več. Po njegovem računu jo Imela severna poluta leta 9272 pr. Kr. ali 11,161 pred nami sredo svoje zadnje ledene dobe. Ker je polovica te dobe 15.500:2 = 5250 let, je trajala zadnja ledena doba do 9272— 5250 = 40B2 pr. Kr. Leto 4022 pr. Kr. je torej časni mejnik med zadnjo evropsko ledeno dobo in med sedanjim podnebjem.
Od leta 4022 do srede tople dobe naših krajev je minulo zopet 5250 let. Topla doba je torej segla čez Kristusovo rojstveno leto.
Mi štejemo letnice od rojstva Je rasa Kristusa, torej odbhramo leta pod Kristusom. Odbomo 4022 od
•	' 'J -'
5250, pa zvemo, do katerega leta našega števila je segla topla doba.
Potem dobimo 5250—1022 = 1228. Po tem (Crollovem) računu bi bila naša severna polovica sveta dosegla sredo svoje tople dobe leta 1228. po Kristusovem rojstvu. (Konec prihodnjič).
Nemški vjetniki so ušli.
Watertown, N. Y., 27. avgusta. Sem sta prišla dva nemška vjetui-ka. ki sta ušla iz kanadskega vjet-ništva, namreč iz ječe v Fort Hen-rv-ju. Kinston. Ont.
Nemca sta nek inženir iz Ijuee-beca in pa nek trgovec iz Brazilije.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" m knjige, kakor tudi sa vse druge v nafio stroko spadaj oče posle.
Jenny I ind. Ark. In skollea: Mihael Clrar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovita.
Denver, Colo.: Frank Skrabec.
Leadville. Cols.: Jerry Jamnlk.
Pueblo, Colo.: Fcter Cullg, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo, in skolka: Louis Ca-stello.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudman.
Woodward, la. in okolica: Lokaš Podbregar.
Aurora, HL: Jernej B. VerbUL
Chicago. HI.: Frank Jurjoroc.
Depoe, IIL: Dan. Badovtaac.
Met, IIL: Frank Laurlch. Jobn Zaletel In Frank Bambieh.
La Salle, III.: Mat. Komp.
Nokooous, IIL in okolica: Matb. Gal-sbek.
So. Chicago. DL: Frank Čerco 1
Springfield. IIL: Matija Bar bori?.
Cherokee, Kans.: Frank Režlsafik.
Oglesby, IIL: Matt, llrthcrnlk.
Waukegan. DL in okolica: Fr. Petkov 5ek ta Math. Ogrin.
Columbus, Kans.: Joe Kuafelc.
Franklin, Kans.: Frank Leskorec.
Frontenac. Kans. in okolica: Frank Kerne ta Rok Firm.
Kansas City. Kans.: I*eter ScbneUer.
Mineral. Kans.: John Stale.
Bingo. Kans.: Mike Tendl.
Kitzmiller, Bid. in okolica: Frank Vodopivec.
Calumet, Mieh. In okolica: Parol Sbaltz, M. F. Kobe in Martin Rade.
Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotzian.
So. Range, Mich. In okolica: M. U.
Llkovich.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc In Jakob Petrich.
Duluth, Minn.: Joseph Sharabon.
Ely, Minn, in okolica: Iran Gouže. Jos. J. Pesbel in Louis M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L VeseL
Hibbing. Minn.: Iran Potiše.
Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-mlch.
Nash wank. Minn.: Geo. Maarta.
New Duluth. Minn.: Jobn Jcrtaa.
Virginia, Minn.: Frank Hroratlcb.
St. Louis, Mo.: Mike Grabri&n.
Klein, Mont.: Gregor Zobec-.
Great Falls, Mont.: Matb. Urlcb.
Bed Lodge. Mont.: Joseph JeraJ.
Roundup, Mont.: Tomaž Paulln.
Gowanda. N. ¥.: Karl Sterniša.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregurka.
Barberton, O. in okolica: Math Kramar.
Bridgeport. O.: Frank Hočevar.
Collin wood, O.: Math. Slspnlk.
Cleveland, Ohio: Frank Sskser. J. Marinčič, Cbas. Karlin^nr. Jakob Res-□Ik, John Prostur In Frank Meb.
Lorain, O. in okolica: J. Kumde In Louis Balant.
Niles. Ohio: Frank Kogovfiek.
Youngstown, O.: Ant. K Ike! J. »
Oregon City, Oreg.: M. Justin.
Allegheny, Pa.: M. KJarl«-b
Ambridge, Pa.: Frauk Jak£*.
Bessemer, Pa.: lx>uis Hribar.
Braddock. Pa.: Ivan Ccrm.
Bridgevilie, Pa.: Rudolf Pleterftek.
Burdine, Pa. in okolica: Jobn Dem-fiar.
Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch.
Cecil. Pa. in okolica: Mike Kofevar.
Conemaugh, Pa.: Ivan I'ajk in Vid Rovansok.
Claridge, Pa.: Anton Jrrlna.
Bronghton, Pa. in okolica: A Dem-5ar.
Darragh, Pa.: Dragutln Slav!*?.
Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Bahor.
Export, Pa.: Frank Trebetz.
Forest City. Pa.: K. Zalar ta Frank Leben ta Math. Kamin.
Farell. Pa.: Anton Valentin«?
Greensburg. Pa. In okolica: Frank Novak.
Irvin. Pa. in okolica: Fr. t>ea«ar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenia ta John Polsnc.
Luzerne, Pa. In okolica: Anton O sotaik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlta.
Moon Bon. Pa.: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa. In okolica: Z. Jaksbe, I. Podvasnik, L Magister In U. E. Ja-koblcb.
Sooth Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-privSek.
Steelton. Pa.: Anton Hren.
Unity Sta^ Pa.: Jowph SkerlJ.
Wwt Newton, Pa.: Joelp Jovan.
Wiilock, Pa.: Fr. Seme ta J. Peter-neL
Tooele, Utah: Anton Palčič. Wintervoarters, Utah: L. Blailrb. Black Diamond, Wash.: G. J. Po-
renta.
Davis, W. Va. la okolica: J. Broslch. Themaa, W. Va. In okolica: Frank Kodjan ta A Korenchan.
Keooaha, Wis.: Aleksander Pesdlr.
Milwaukee, Wis.: Jostp Tratnik In Aug. Collander. | flhuhansn, Wisu: Heronlm Svetita la 'Martin Kos te John StampfeL | West Affis, Wis.: Frank Skok.
' • . *; -
GLAS
mm
m Ava. i8ii.
i
Slo»«n«ko s«t«U(|r«
i> -"L^.- m
i. 1
prop. nnrciw n^v tnmrt|
——————— ^f ] T	'
jfe	M
ZA WMNJ8NB PtZAVB SEVUtNE AMERHX, 8eda£: PORBST CITY, PA.
Miilrtmi Jm 21. Immm—jm 10QS f M PiMijIniilp
«UVm CKABMKIi
hilBflilli : JOŽEF FITEBMBL, Bok 96 Wffiock, hu 1 podpradsadatk: KiBOL ZALAB, Baz 847, Forest (Sty, Fa. XL podpredsednik: LOUIS TADOHAB, Bisk J3S» iMft SpsftMfc VM 1*}nJk: JOHN TBLBAN, Bok 707, Forest City, Pa. E t»Jatk: JOHN OSOLIN. Bok 408, Fwcst City, Pa. Bhimlntlr: 1CABTIN MUHlG, Bac S37, Forest Cttj. Pa. FstibleMwe; JOSIP LiLifi, 1004 North Chlcafo St, Jstt*, flfc
VBBOTNI WTMHU	1
Dt. MATIN ITBOt 000 CWfl» St. Jottst. U.	1
NADZOBNI ODBOBl
Predsednik: IGNAC POD VAS NIK, «329 Station St. E. £., Pittsburgh, Pa. L sadaoralk: JOHN TORNlfi, Bok 022, Forest City, Pa. II. nadsarnlk: FRANK PAVLO VČIČ, Bos 106»	Pa.
QL ■iliMnllr; ANT>BBJ SULK. 7710 Inter Are, Osfatod, OMk
POBOTNI ODBOBl
Predsednik: MARTIN OBRSŽAN, Box 72, But Miami, bMy L porutnik: MARTIN feTEFANClO, Box 78, FraakUa. Kami A porotnik: MIHAEL KLOF&3, 020 Dsreoo Are, B. F. D, L SllM Bstd. Detroit. Mich. '
fJPBAFNI ODBOBl
PMdoednik: ANTON HOČEFAB, B. F. XK Ne. 2 Bat 11 H, FilUrem Qu L sprevnlk: ANTON DEMfiAB. Box 135, Broockion. Pa. DL apremlk: PAVEL OBBEGAB, Box 402, Witt, DL
Ml es peffijejo L tajniku Eras Tsttan. P. O. Bsk 10T, Twli OMrp, Pesaa,	.............
Di^i — glasilo: "BLAB B A BOD Amt
jal iii ae ravno tisto dopoldne bil se mlad in sem bil ob takem dem se javil v hotelu, kjer je sta- pogledu takoj v zadregi. Vedno «ovel stoj bodoči gospodar grof se mi je zdelo, da kdo vidi moje &	- misli! Vzel sem s tase svež koza-
Sprejeli so me* a veseljem, po- rec iu pričel natakati Lini vina.
DELEGATJS ZA PETO REDNO KONVENCIJO.
Za posts jo Stv. 1 v Forest City, Pa. Matija Komin in Avgust Gostila.
za postajo živ. 3 v Moon Ruu, Pa. Frank Močnik.
ta postajo it v. 6 v Cleveland, Ohio John WiderwoL
za postajo stv. 7 v Lasa lie, III. Anton Klanšek.
za postajo Stv. 8 v Johnstown, Pa. Josef Intihar.
za postajo št v. 11 v Duryea. Pa. Martin Sore.
za postajo stv. 13 v East Mineral, Kans. John Kastelic.
za postajo št v. 16 v Wilioek, Pa. Joku Fatur.
za postajo tv. 17 v Broughton, Pa. Mihael Mali in Jakob Dolenc.
za postajo stv. 19 v Bridgeport, O. Martin Potnik.
za postajo stv. 20 v CUridge, Pa. Frank Zupančič.
za postajo št v. 21 v Little Falls, >k Y. Frank Gregorka.
za postajo št v. 22 v Imperial, Pa. Louis Teršinovie.
za postajo stv. 23 v Springfield, III. Joe Golob.
za postajo stv. 25 v Jeny Lind. Ark. Frank Teropšič.
za postajo štv. 2<J v C oil in wood, O. John Grošel iu Josef Gubane.
za postajo štv. 29 v Roek Springs, Wyo. Frank S. Tavčar.
za postajo štv. 30 v Eveleth. Mirni. Jakob Aučan.
za podajo tv. 31 v Calumet. Midi. Josef Srebernjak.	g
za postajo tv. 32 v Braddoek. Pa. John Gačuik.
za postajo štv. 33 v Cleveland, O. Joseph Marinčič.
za postajo štv. 34 v Vaadling, Pa. Louis Zavrl.
za postajo štv. 35 v Ralphton, Pa. Anton Budna.
za posts j o štv. 37 v Radlev, Kans. John Lekše.
za postajo štv. 41 v Mulberv. Kans. John Homec.
za postajo štv. 42 v Winterquarters, Utah Ignac Podvasuik.
za postajo štv. 44 v Franklin, Kans. Anton Selak in Jul. Bognar.
za postajo štv. 46 v Pens Sta., Pa. Frank Demšar.
za postajo štv. 47 v Frontenae, Kans. Rok Firem.
za postajo štv. 49 v E. Palestine, O. Jakob Istenič.
za postajo štv. 50 v Burdine, Pa. Jernej Hafnar.
za postajo štv. 53 v Pittsburgh, Pa. Anton Zbašnik.
za postajo štv. 54 v Greeusburg, Pa. Frank Novak.
za postajo štv. 55 v Conemaugh, Pa. Anton Gabrenja.
za postaj o štv. 57 v Homer City. Pa. Frank Omejc.
za postajo štv. 58 v Chisholin, Minn. Ferdinand Živortnik.
za postajo štv. 65 v .Joliet, 111., John Živec.
za postajo štv. 68 v Indianapolis. Ind. Josef S. Zore.
za postajo štv. 70 v Gilbert, Minn. Josef Brajer.
za postajo štv. 71 v Johnstown, Pa. Mihael Cent.
za postajo štv. 72 v Hostetter, Pa. Anton Plauinšek.
za postajo štv. 76 v Detroit, Mich. Charles Gabrovšck.
za postajo štv. 77 v X. Alexandria, Pa. Tony Modic.
za postajo štv. 85 v Bryant, Okla. zastopa John Telban
za postajo štv.86 v White Valley, Pa. Anton Rozina.
za postajo štv. 90 v Gross, Kans. Alojz Vene.
za postajo štv. 92 v Edison. Kans. Fred Konec.
V NA2NAKJE DELEGATOM.
De I epa t je iz oddaljenih držav najbolje store, da pri nakupovanju vožnji h listkov vprašajo na postaji za listek do Scranton, Pa., oziroma Carbondale, Pa. ali pa za Susqaehana, Pa. ker tamkaj ±ai je najdejo iste postaje, kakor pa Forest City.
Ko se pripeljejo do omenjenih krajev, lahko vzamejo listek za
Forest City, Pa.
Želeti je, da si delegatje uredijo vožnjo tako, da prid«j« že vi nedeljo v Forest City, Pa.
Za one, ki so namenjeni brzojaviti v času zborovanja, naj »oš Ijejo brzojavke na naslov: City Hall. Kateri pa želi poslati pismo n«
r^t" CityJ P UMj DaSlovi takole: Za Pct0 zborovanje, Box 707, Fo
Z bratskim pozdravom - _ JOHflT TJSLBAH, gL tajnik.
-kanali so mi sinčka hi mi ga iz-eTOČili v oskrbo, takoj sem se ua-iStanil pri njih in a njimi odpotoval v Nemčijo.
Gospa' grofica je bila silovito lepa. CV je imela njena hčerka šc tako mlado in lično guvernanto, če so prišle še tako lepe dame na poset, x njo ni bilo mogoče primerjati nobene.
Jaz sem jo spoštoval skoro bo-jsanstveno.
Gospod grof je bil največji flegmatik, kar sem jih videl iu spoznal na svetu. Njegovo vidno največje veselje so bili trije dresirani psi. Največji, nekdaj lovec, zdaj debeluh, po imenu Kastor je razumel vse, kakor človek. Če si mu rekel, naj gre v kuhinjo in pripelje kuharico, se je •takoj vzpel po vratih, odprl in kmalu privlekel za predpasnik kuharico. Druga dva sta bila fok-sterierja, oba sta imela prisekane repe iu pristrižene uhlje. Tisti, ki je imel na levi strani glave črno liso. je slišal na ime Filaks, — drugi, ki je bil popolnoma bel, se je z val Pilaks.
Čc je sedel tujec ali gost pri večerji in je primanjkovalo zabave in pomenka. je gospodar odprl vrata in zažvižgal na hodnik. Takoj so pridrli vsi trije v sobo: Filaks in Pilaks sretno in poskočno, debeluh Kastor nerodno in za-sopljeno.
Gospodar je zaprl vrata in pričel s pasjo predstavo.
—	Pojdite. — je velel psom, — in poklonite se gospodu gostu-
ln vsi trije so šli. Kastor v sredi, ustavili se pred gostom in po-kimali z glavami. Drugo povelje je bilo:
—	Gospoda gre na izprehodi Foksterierja sta se postavila na
zadnje noge, stisnila se drug k drugemu in počela počasi prome-nirati. Tudi Kastor je šel po zadnjih nogah za njima in bil zaradi svoje debelosti jako komičan.
Zadnja točka pasje predstave je bila vedno: Kastor je mrtev!
Takoj, ko je gospodar te besede izgovoril, je padel veliki pes po tleh, zaprl oči in se nič več ganil. Filaks in Pilaks sta naprej po njem skakala in se valjala, grizla ga za uhlje, rep in vrat. pograbila ga nazadnje eden za prednjo, eden za zadnjo taeo. pa ga vlekla po sobi.
V letih nerodnih,
Milan Pugelj.
1.
\ zadujem letu mojih dunajskih študij me je povabila uekoč k sebi soproga poslanca in politika B. in mi rekla:
—	Službo imam za vas!
—	Saj še nimam izpitov! --sem jo prostodušno zavrnil.
—	Za službo, ki jo imam v mislih, ste ravno prav učeni! — je odgovorila gospa iu brž razložila, da gre tu za mesto domačega učitelja v rodbini bogatega nemškega grofa H.-a. č'e le hočem, pa mi laapiae ona priporočilno pi-m® tfMfcoj m M«« veselja
os
sprejeli. Kažejo se mi rasne u-dobnostL Po potoval hom. z rodbino po Nemčiji, Franoiji, Italiji in bog ve kod še. Plača krasna, krba i zborna. Sinček, ki je meujen meni v varstvo, je star osem let, ponižen je kakor jag nje in srčkan kakor angelček.
Tako je razlagala gospa S., — sam sem «i pa v svoji domišljiji dodajsl vse droge m vse lepše stvari. Romantične gradove sta rili nemških bogatašev, grolovUke razkošje in biedoličM grajako da u«. ki se snide nekifte % menoj v prostrani in starinski knjižnici sredi sto in sto tei£msd«eifc-ifl zlatopisanih knjižnih štrfetov.
— Prosim vas, milosti va, kar
—	Pijte, prosim vas!
Trčil sem z njo in ona je pila.
Ko se je nagnila nazaj, sem opazoval njen močni in lepi vrat. — Njena polt je bila bela. lepa in vlažna. In nekaj je ležalo po njej uekaj sočnega, pritajenega, živ-Ijeuskega.
Zdelo se uii je. da ji je muč-uo. Igrala se je s svojimi prsti, nazadnje je stegnila roko z rokavi do komolca po mizi prot meni. Prijel sem to desnico iu jo pričel božati in .stiskati. Dekle je gledalo v tla, jaz sem se smehljal vse tako naprej v mladeuiški zadregi in nerodnosti.
Spodaj je zaškripal v vratih ključ iu midva sva planila s svojih sedežev. Jaz sem naglo stopil skozi tapetna vrata v svojo spalnico, Lina je stekla na hodnik brez pozdrava in slovesa. Mislila sva, da sta se vrnila grof n grofica. pa sva «e motila. Strežaj je bil, ki se je klatih ob lepih nočeh po bližitji okolici mimo samotnih hiš in zalezoval dekleta.
Takrat smo stanovali v nemškem okraju B. V pritličju vile, ki je stala na samoti sredi prostranega vrta, je spala služinčad. v prvem nadstropju jaz in moj nčenec, v drugem grof. grofica, hčerka in guvernanta.
Spomlad je bila, majnik in junij sta cvela zunaj in noči so bile divno lepe in polne sanj. Človek je gledal vanje in v idol v njih vse tako po svojih mislih sijajno in sladko bodočnost. -
Tam nad gozdovi, kjer šušli po vejah hladeča nočna sapa. visoko v nebeških zvezdah, ki gorijo skozi noč v milijonskih korih, je stala zapisana povest o resnični ženi, ki ima telo tako belo kakor mleko ali cvetovi belih lilij in je še nedotaknjena. Njeno oči so kakor črn žamet in začudene gledajo predse kakor otrok v gledališko zaveso, o kateri mu pripo veduje stric, da se vsak hip dvigne in odpre pogled v čarodejno brezdno čarovnic in njim sorodnih nočnih duhov in pošasti.
Tisto noč sem slonel še proti jutranjim uram na oknu. Moti! me je v sanjah strežaj, k je prilezel skozi svoje okno na vrt in pričel trkati na sosednje.
—	Lina, Lina! — je klical pridušeno. — Ali te ni v sobi. ali si mar tako bedasta, da se me bo-
Prizor je bil jako smešen iuljiš?
vsak gost. ki ga je imel priliko prvič videti, se je od srca smejal in zabaval.
Guvernanta, ki je uživala moji enako Čast, ni bila Angležinja samo po duhu, temveč tudi po zunanjosti. Suha je bila. dolga iu s tistim pristnim angleškim izrazom na obrazu.
Meni se ni zdela grda včasih, zlasti v širokem rožnatem slamniku in nekem opekastordečem krilu, ki ga je večkrat oblekla, naravnost lepa. Vendar je ona vedno skrbela za to, da sva živela v hladnem in daljnem razmerju. Nikoli ni izdala nobene svoj«* intimnosti, tudi o svojih starših in sorodnikih mi ni likoli pripovedovala. Do Londona sva prišla, naprej ni šlo nikdar.
Moj učenec je bil hvalevreden. Nikoli ni prizadeval ni kakšnih sitnosti n skupaj sva shajala lepo in dobro.
Razen teh, ki sem jih naštel iu petletne domače hčerke, je bilo še v hiši več služabnikov in služabnic. V oči mi je padla mlada in zdrava sobarica, ki je pO hodnikih rada prepevala, se talila s komurkolii n se pri tem twIo in razigrano smejala.
Nekoč, ko ni bilo doma ne grofa in ne grofiee in sva sedela z angleško guvernanto pozno v noč pri mizi in pri vinu, sem rekel:
—	Ženska, to je nekaj blažeče-ga za nas moške. Meni je kar žalostno, ko ne slišim mesece in mesece tople dekliške besede!
Guvernanta je sazdehala, pouu dikt roko, sedeta lahko noč in odšla. Jaz sem siknil za njo:
—s AinoraLnost!
šgg
Sedel sem še tako pozno v večer pri mizi sam in pil. Ko je bi» la ura polnoči, je stopila v sobo črsta sobarica in mi želela lahko noč ia dobro spanje, Vedel sem. da to pomeni: jaz grem spat, — stregla vam ne bom torej več!
—	Tudi jaz grem spat, — sem odgovoril in se jI ljubeznivo smeh IjaL — Ali-ne bi izvolili, gospo dična Una,- ali ne bi iavotili mogoče m«k> sesti!
Sedla j* in ispod njenega be-iog* kr3s ae jm pokazalo dvoje okusnih, okroglih In polnih nog v
sem pričel pripravljati in prirejati svoj aparat. S tem delom sem bil kmalu gotov in splazil sem se po prstih skozi tapetna vrata v obednico in iz obedniee v spre* jemnieo. Tam sem odvil električen lestenec, da se je vsa soba na-mah razsvetlila in pričel takoj o-perirati s svojim aparatom.
Grofico sem fotografiral od petih strani desetkrat. Pričakoval sem najboljših uspehov, privll luč in se odplazil nazaj v svojo spalnico.
Od tistega časa dalje sem hodil zgodaj "spat". Poslovil sem se takoj ob deveti uri in odpeljal s seboj svojega učenca. Ta je rad spal. Takoj, ko sva prišla v mojo sobo, mi je vljudno želel lahko noč in odšel v sosednjo svojo izbo.	i^gi
Jaz pa sem pričel nemudoma z delom. Razvijal sem pločo za plo-čo in v treh dneh sem imel že kakih trideset dobrih odtisov na papirju. Nosil sem vseh trideset vedno s seboj. Kadarkoli sem bil za hip sam, sem jih privlekel iz žepa in jih pričel pregledovati.
Nekateri so mi se zdeli premalo kopirani, drugi zopet preveč. Zato sem si napravil še kakih trideset odtisov. Pet slik se mi je posebno dobro posrečilo in tiste sem nosil v notranjem žepu suknjiča in sicer v trdi rožasti kuverti. Na njih je bil tisti galantni in vendar ponosni izraz, ki je igral večkrat krog ust gospe grofice, zelo jasno izražen. Tudi izraz oči je bil pravi.
Vse te slike sem imel v nekakšni otroški vdanosti vedno pri sebi, kakor bi delal s tem nekaj dobrega, blagega. Tudi najslabših nisem zagnal stran, ker se mi je zdelo, kakor bi storil s takim dejanjem nekaj žaljivega, brezbožnega in pregrešnega.
V, samoti sem jih pregledoval in se z njimi zabaval, kakor' s svojimi prijatelji. Enkrat pozno v noč. ko sem čital na postelji, sem se stegnil do suknjiča, po tegnil iz žepa eno izmed tistih petih slik. ki so mi najbolje uspele in jo poljubil. Enkrat, dvakrat, večkrat.
(Konec prihodnjič).
m
Socialistični listi v Avstriji zaplenjeni.
V Avstriji so zopet prepovedali celo vrsto socialističnih Časopisov. V teku enega meseca so bili kar trije vstavljeni, in sicer '4 Frei-het" v Čeških Toplicah", "Volks-ville" v Karlovih varih in "War-heif' v Ašu.
Strah pred besedo mora biti v Avstriji res velik, kajti,, znano je/l>Qdpoveljnik. general Cordonier, da ni bilo pod sedanjim eenzurnim eden naših najboljših vojakov. I)a-sistemom, niti enega stavka napi- Ue smatram srbskepa prestuloitn
"Vsak petih narodov je poslal izbrane vojake, ki tvorijo zdaj evet zavezniške rmade"".
"Velika in nekrvava zmaga za zaveznike".
Isti vojaški kritik pravi nadalje : "General Sarrail je že pri Mami pokazal, da je ženij. istotako mora tudi vsak pripozanti. da je njejrov
sati, ki bi bil lahko "nevaren". Res je, da ima strah velike oči.
Vzajemnost zaveznikov-.
J. Reinaeh, vojaški kritik pariškega "Le Figaro" je z ozirom na balkansko ofenzivo napisal tole o vzajemnosti zaveznikov:
"Ne more biti boljšega dokaza o vzajemnosti zvezniških sil kot sestav solunske armade, ki je ravnokar pričela s svojo dolgopričakova-no ofenzivo.
"Sovražni kritiki so vedno poročali o nesporazumljenju med zavezniki, toda zdaj imamo dokaz, da temu ni tako.
slednika Aleksanda. kot vojaka z velikimi zmožnostmi in nekim posebnim vojaškim talentom.
"Reorganizacija srbske armado je za zaveznike velika in nekrvava
zmaga.--
Mogoče, toda ne za reorganizira* no srbsko armado, kajti ta ostanek srbske armade bo brezdvimia. ■!•> kler ga bo kaj, stal v bojni črti; in kaj ga tam čaka si je lahko misliti.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ!
ifllZliiBlZBnBBflBBBflJi!^^
CENIK KNJIG
SLOVENIC PUBLISHING €0.
82 CORTL&NDT ST. NEW YORK, IVI TJ raiEiaglgfiUBBfi^^
POUČNE KNJIGE:	Življenja trn jeva pot —.50
Abecednik nemški	—25 Z filikami mesta New Torka
Ahnov nemškoangleški tol-	P° —-25
mač, vezan	—.50	_
Berilo drugo, vezano	—.40 SPILMANOVE POVESTI: .
Cerkvena zgodovina	—.70 i. Ljubite svoje sovraž-
Hitri računar	»—.40 nite	—.20
Poljedelstvo	—.50 4. zv. Praški judek	—.20
Popolni nauk o čebelar-	6. zv. Arumugan, sin indij-
stvu, vezan	$1.00 -akega kneza	—.25
Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	-.25 RAZGLEDNICE:	* ■ Slov.-angleski in angL-
slov. slovar	—.50 Newyorske m cvetlicami, Slov.-angl. in angl.-slov. slo- humoristične, božične, no-
var	1.50 voletne in velikonočne,
Trtna nš in trtoreja	<—.40 komad po	—.03
Umna živinoreja	—.50 ducat po	—.25
Umni kmetovalce	1—.50 Album mesta New Torka
Veliki slovensko-anglcški	s krasnimi slikami, nudi	•—.35
tolmač	$2.00
ZEMLJEVIDI:
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE Združenih držav mali	—.10
KNJIGE:	veliki	—.25
Doli z orožjem!	—.50 Astrijsko-Italijansks vojna
Božični darovi	—.15 mapa	—.15
Hubad, pripovedke, 1. in 2.	Balkanskih držav	—.15
zvezek po	—.20 Evrope	—.15
flustrovani vodnik po Go-	Evrope, vezan	—.50
renjskem	—.20 Vojna stenska mapa	$1.50
Lcban, 100 beril	—.20 Vojni atlas	—.25
Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80 Zemljevidi: Ncst Tork, Co-
Na različnih potih	—.20 lorado, Illinois, Kansas,
O jetiki	.—.15 Montana, Ohio, Pennsyl-
Odvetniška tarifa	«—.30 vania, Minnesota, Wia-
Pregovori, prilike, reki	—.25 eonsin, Wyoming in West	%
Trojka, povest	•—.50 Virginia in vseh drugih
Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 držav po	—.25
Zgodovina c. in k. pešpolka	Avstro-Ogrske msU	—.10
št. 17 s slikami	—.50 veliki vezan	r--.50
Zgodba o povišanja	t—.30 Celi svet	>-.25
Zgodovina slov. naroda S.	Velika stenska mapa U. B.
zvezek	—.40 na drugI strani pa eeli Zlate jagode, ves.	»—.30 svat	$1.50 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi	v gotovini, poštni nakaznici, ali	pofitnth znamkah. Poštnina je pri	vseh •enah is vračunana.	'
To in one.
In potresel je. okno da bi ga bil najrajši posvaril.
lf.
V takih nočeh sem se nekoč zavedel, da sem v grofico do smrti zaljubljen. Kakor hitro mi je pri-So na misel njeno ime, sem se vznemiril, raztrešči in razvnel v vročem ognju. V družbi sem u-molkuil iu iskal samo prilike, da jo neopazovan pogledam. Belina njenega vratu, vlažnost njenih velikih in modrih oči in svila njenih bujnih plavih las — vse to me je omamljalo.
Če sem z njo govoril, sem hotel biti vedno globok iu povedati nekaj, kar bi ji imponiralo. Vendar se mi ni kaj takega nikoli posrečilo. Njena pamet je bila starejša in bolj razvita kakor moja, o jena inteligenca'pa je bla tudi vsestranska, kar o svoji vsaj v tistih časih nisem mogel trditi.
Za njeno fotografi jo bi dal. ne vem, kaj vse, ali nikakor nisem mogel do nje. V sobah prvega nadstropja ni bilo njene fotografije v nobenem albumu, pač pa je visela v sprejemniei velika podolgovata oljnata slika, ki jo je predstavljala v črni obleki na čisto belem konju.
Kot amater sem. se tiste čase mnogo bnvil s fotografiranjem. Nebroj za to potrebnih plošč sem bil že potratil, fotografirano sem imel že vse bližnje drevje, torov-je, grape in podrtine, tudi svojega učenca sem bil že fotografiral, vse služinčad in tudi gospodično guvernanto, a grofice se za tako uslugo nisem upal prositi.
Ker bi mi pa bila njena fotografija silno ljuba, sem sklenil fotografirati groftčšno sliko v sprejemniei. Ali kdaj? Kadar sta doma grof in grofica, takrat sem se ženiral in zato ne bi bilo šlo. Kadar ju ni, takrat me vidi moj učence, guvernanta, sobarica ali stresaj. Vsakemu bi se zdelo po menljivo: enemu bolj, enemu pa manj.
Odločil sem se nazadnje tako, dar izvršim svojo zamisel ponoči. In storil sem tako.
Ko sta bil« enkrat zopet grot in grofica odpotovala, sem skrbej za to, da smo fli ©stali kmalu spat.
& lijs-ifetv m »tftgflf » i?*
Uradna vojna poročila.
Vojna poročila raznih državnih vojnih uradov imajo to zanimivo lastnost, da vedno le za sovražnika neugodno poročajo. Vedno se glase nekako takole: —"Sovražnika smo prepodili iz njegovih zakopov. Sovražni napad na naše postojanke se je temeljito ponesrečil; vsled našega orožja se je moral vrniti v svoje zakope, pri čemer je imel pa velikanske izgube.--" Nasprotna stran se tolaži na isti način. — Nikdar pa ni omenjeno v poročilih kol ko izgub je bilo na lastni strani. —
Kdo je kriv, da še si konec vojne.
Pri otvoritvi konvencije ameriških katoličanov je nek predsednik neke nemške katoliške organizacije rekel, da Združene države niso nevtralne in da so Združene države krive, da še ni konec vojne. —
: Pri tem je gotovo mislil na to, da Združene države pošiljajo mu-nicijo zavezniškim državom.
To lahko očitajo Združenim državam vsi drogi narodi, samo Nemci ne!
Berlin, On talno.
Že pred par meseei je bilo iz Kanade poročajo, da je v Ontari-ju neko mesto po imenu Berlin, s katerim imenom pa niso prebivalci zadovoljni. Pri nekem splošnem glasovanju so se prebivalci Berlina odločili, da' ga prekrstijo v Kitchener ja, po utopljenem angleškem vojnem ministru. - Prvega septembra, kot se poroča iz Toronto, Chit., bo izdana pro-klamacija, da se bo od 1. septembra najprej Berlin imenoval Kit-teherier.
"Sladko je umreti, za domovino".
i Nek londonski list, ki je ravnokar prišel v New York, je pred dobrim tednom prinesel sledeči dopis svojega korespondenta iz somme-skega bojišča:
; " Ako hi bil na svetu mož, ki bi mogel naslikati te stvari, ali. ki bi 3ih mogel bolj natančno opisati kot sem jih jaz, kajti zdaj ni čas, da. 4»i ta-mogel storiti, ne bi mogel govoriti «» vojni "slavi", niti ne bi mogel pod sliko zapisati: "Sladko, je umreti za domovino", ali kaka •drugo frazo, ki ni drugega kot o-studna laž, za katero se skriva kru t» I_______________
Pozor rojaki!
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga:
SLOVENIJA VSTANI!
izpod peresa Dr. Nike Zupaniča.
Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanili našim vjetnikoiu v Rusijo, pet tisoč jili je na razpolago ameriškim Slovencem.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 et. in se dobi pri:	-T i & ^
Dr. N. Zupaniču,
JL8» £, 40JBL ..	Cleveland, Ohio,

oias nam&a, Am mL
" YMrt!
Poveet. — Spisal I. Štrukelj.
(Nadaljevanja).
"Pa za skiva."
"Le."
V ponedeljek so »li pa v Ljubljano: Košček, Tona in Špela. Po poti je bilo tako, kakor je navada takih popotnikov: Košček je vse plačeval, pa ne prisiljen, ampak a ponosom. In čim več »ta hoteli použiti njegovi sopotnici, tem raj-bi je poravnal raeun. Prav vesel je bil, pa še bolj bi bil, da ni Tone spremljala mati.
Torej ti greš v škofijo", dejala je Koačku v Ljubljani pred frančiškanskim -mostom Špela, 4'medve bodeva pa ta čas nakupili."
"Mene počaka jta, saj bom kmalu opravil; bolje bo; če bomo skupaj; kaj menita, da jaz blaga ne pozna in t" pregovarjal ju je
Košček.
"Kje se bomo pa potem dobi- . lit" skrbelo je Tono.
"Tu pred mostom", določil je Košček. "Mesto si oglejta, potem' pa pridita semkaj, da se ne zgre- J žimo."
On je odšel v škofijo, spremi je- ! valki njegovi pa sta jo krenili k Špelini znanki Lojzi, ki je proda-j jala in pletla nogavice v neki 1
veži.
Vsa zamišljena je bila Lojza v svoje delo, pa so^ustavita pred njo Tona in Špela.
"O jeumasta, kdo bi te bil pri- 1 čakoval!" zavpije in pozdravi x &pelo. "Kaj pa je tebe vendar en- j krat prineslo v Ljubljano?"
"Vsakovrstni opravki", odgovarja Špela po ovinkih.	, "To je pa tvoja Irci. ne?" po- * zvedovala je ona nadalje.
"Moja, moja!" hvalila se je z * naglasom Špela.	J
Potem je pa dala beseda best- x do, še boječa Tona ni smela biti i ves čas tiha, iu Lojza je že vede-'i la. zakaj je šel Košček v škofijo..
"O, tega pa nikar!" odkimala\ je s pol sivo glavo.	!
"Zakaj ne?" upre Špela oči va- ,. ujo.	,,
"Niste dovolj premislili." 0 "Saj so gos|kk1 župnik dali pisanje."	s "Škof bodo tudi — skoro veni, ]j da bodo dali. — jaz pa vendar-lel pravim: takega zakona nikar, ni- » ■karr J
"Ce pa vsi dovolijo?" "Xtč ne dovolijo, samo ne bra- i nijo ne. Sicer pa — kaj, ko bodo(! moje besede zastonj! Špela, ali še j bolj ti. Tona, če nočeš v nesrečo,'t poslušaj me! Pred Bogom ti do-, voljenje ne bo nikoli potrjeno,'v prav nikoli nc! Vesta, zakaj? Za-'s to, ker v prošnji lažeta! Ženin je'j neveste potreben, zato jo je po-'c-treben, pa zato... vse resnično,'j, toda, ali je ravno Tone potreben?(t Ali ne bi mogel dobiti druge, ki « bi jo vzel brez zadržka? To, sa-' v moto pomislita!"	j j
Spola in Tona sta kar obmolk-^ j nili. Lojzi ugovarjati je bilo j težko.	2
"Donna biti ji pa zopet ne ka-že", bila je že vsa v dvomih Špe- u la. "Zmeraj bodeta nad njo Ko-šček pa Andrej..."
"V Ljubljano naj pride, jaz ji a vem za službo; v predilnieo bi ^ hodila, pa dober zaslužek bi bil", s dopovedovala je Lojza.
"V Ljubljano — v to Sodomo u je pa res lie pustim!" odrezala se £ je Špela.	<]
"Ce bi bila pri meni na stano- o vanju, oh, kaj misliš, da imam za take reči slabejše oči kot ti? Pri t tolikih svetih mašah iu pridigah ] je lahko v Ljubljani! In, kaj ja^ s nisem v Ljubljani? Kaj pa ve« o.j meni?"	J v
Špela ni mogla Lojzi na konec, *] Toni se je pa kar skoro na jok. na-j j pravljalo. Seveda — še mož trd- n nega prepričanja bi bil iel omahovati, kaj naj stori: kaj pa šele ]■ omahljivo, slabotno dekle!	t
"Naj bo Koieek, kjer hoče, kar 1 v Ljubljani bom ostala!" dejala š je nazadnje Tona.
"Tako je prav!" pohvalila jo č je Lojza.
"Nekoliko bo treba še premisliti". rekla je Špela, ki je bila tudi ie bolj na Lojzini strari.
Toda Košček naju gotovo že čaka, predolgo sva »e zamudili. Torn, pojdiva!"
"Mojih bes«-di nkkar ne pozabita! Štirinajst dni bom hranila c stanovanje za Tono; če pride, prav, če ne, tudi! Sanno da bo f srečna v zakonu, tega ne morem i nagoto v it i. Meni nekaj pravi, da 4
To je bilo poafednje Lokhio na- g uiHuiMBliBl	j
sta pa Tona in Špela Koščka še dobro dolgo čaikali. Seveda, v škofiji imajo tudi druge opravke, niso namreč praznih rok stali in gledali, kdaj kdo pride, zato se je Košček pač precej pomudil, pa zato tudi — kakor je mislil — dobro opraviL
Že od daleč je spoznal svoji ro-> _ jakinji, ki sta sloneli na ograji ^ frančiškanskega mosta, iu pospe-I % šil je korake, da bi jima naznanil •
0	veselo novico, da so sedaj vse za- ] £ preko odstranjene. Na, namesto.
: veseljk je pa našel kujanje! |l "Zlumkove ženske, nikoli jim < ^ ni prav!" hudoval se je na tihem,' _ glasno pa gladil, kolikor je m o- 1 gel. Pa nič in nič. Obleke nista ] hoteli iti kupovat, prstana tudi
1	ne, jesti nista hoteli, piti nič, sa- ] mo Lojziuo modrost sta prodaja- ]
' ii. Skoro sprti so se vrnili v Ro- 1 bidovje.	]
\	vir.
L "Kaj res ne pojdeš?"	j<
. "Zares ne!"	j
"E, kaj bi se toliko menila za
vsaJio besedo aH za vsak pogled!
Kar obleci se hitro, sedaj je še 1
čas!"	.t
k ' „
j "Reci, kar hočeš: ne grem. pa 5 ne grem. pa je dosti govoriti!" 1 "Kje boš pa potemtakem pri 1 svet i maši ?' *	. 1
"Čeprav nisem nikjer! Moliti j talko ne bi mogla, preveč sem jez- 1 •na."	|ž
"Pa bi vendar-le šla, snedel te S ne bo nihče."
"Če sem pa rekla, da ne maram c prenašati tistih postranskih po-j gledov iu sunkov s^komolci!" j1 "Nedelja je, o»b desetih vem da 0 i ne pojdeš k podružnici; kaj boš ® kar tako, kakor bi ue bila krist- J janka?"	I
"Kristjanka se.m že. .toda vsa moja molitev je zastonj. Koliko' seui že molila za očeta, pa ne od- 11 i nehajo; čimdalje bolj trmasti so. 11 Sedaj pa ne bom več."	u
j "Ne govori nespametno. Polo-' na, da te Bog ne bo 'kaznoval! * tMora že menda tako biti. Še en-krat ti pravim: pojdi v cerkev!" j "Jaz ti pa tudi še enkrat po- 11 I veni: ne grem, pa ne grem!" j1"5 ; "Vsi enaki ste, kar vas je vaše ' rodovine: tiščinasti, da bolj ne morete biti. Kaj se boš jezila nad ^ očetom, ko si sama ravno taka!" 1J "No, še tebi je treba! — Če si ^ se namenil k maši, pojdi že. da ne ji .boš mudil, mene pa pusti!" j j "f. saj te moram. — Samo to S1 l>a ni prav. da v nedeljo ne boš' pri maši. Mar bi šla."	|k
Tako je pogovarjal, nagovarjal p , in pregovarjal Koprivec ob pol v ,!>etih zjutraj prvo nedeljo po zadnjih dogodkih svojo ieno Polono. I toda opravil ni nič. Nikakor nam- k I reč ni hotela biti med poslušalci ti , v cerkvi tisti hip, ko bo njen oče' ^ Tono na oklicih. Prav slabe vo-jv ,lje je ostala doma. pa tudi mož ni n (šel nič vesel k službi božji. Bolj s< med zadnjimi je 'bil in precej hi-J ,tro stopal. Ko je pa ne daleč pred g , seboj zagledal Lazarja in Krivca'šl ■ v živahnem pomenku, ni še bolj 1( [pospešil korakov, da bi ju doseli I in imel druščino, temveč počasne-Jv je tneril pot. Ni namreč nič kaj g želel, da bi se še s tema dvema po- b govarjal o Koščiku in njegovi že- r nitvi, Siij se ve, kar jc komu zoprno. o te:n ne govori raid.	k Ona dva pred njim sta pa zares č govorila o Koščku. Takoj, ko sta p se sešla pri Erjavčevi lesi, vzela si sta ga v misel. I d "Malo postajal sem — no, pa b najprej dobro jutro, Krivee!" za-J g čel je Lazar; "mislil sem, da doj-dem Koščka, ali pa on mene, pa r ga ni nič \ideti." zj "Bog daj dobro jutro! E. Košč- si •ka boš danes težko imel za sprem- z 1 jeva lea. Najbrž je šel skozi lio-sto, ker je suha pot, pa menim, da ii i je že davno v cerkvi, vešr k izpo- p vedi bo moral. Mogoče je pa tudi,
Ida danes v domačo cerkev še ne g pojde ne, kam drugam jo bo mah- al nil."
"Pa se bo le vpregel zopet v zakonski jarem. Takrat o sveti Aga- p ti smo se pri Maitkcu pravzaprav le šalili, pa ni ostalo pri sami n šali."	n
"Sedaj sva pa midva na vrsti, če hočeva biti niož-beseda."
"No, kdaj se bos ti?"	k
"Kdaj pa ti?"	p
"Ha-ha! Jaz — nikoli!" "Jaz pa tudi ne."	s
"Meni ne kaže." "Tudi zame je 'bolje, da se me." p "Pri Koščku je drugače." "Seveda, on nima cele kope otrok."
"Kaj bi si na stare dni nako-paval jezo! Meni bi ne bilo dobro; žena bi ne bila zadovoljna, otroci č .'bi pa kleli mene in njo."	\
I "Težko, da bi bilo kaj dm- 3i
"Saj imam oči in vidim, kako d ------- f
> "Košček naju pa tudi ne bode preveč poprijemal zaradi tiste ob-. ljube."	|
"Ej, moja misel je taflca, da ga i bodeva odslej bolj poredko vi-1 ♦dela."	j
"Prej ko ne se bo bolj doma.' držal."	1
"Doma, da, ali pa žene, ha-' ha-ha!"	j
I "Nisem dosti verjel, nekaj čud-' no se je pletlo, pa se je le raz-' pletlo."	I
"Ali moraš pomisliti, da se je : pa Košček tudi pognal, kar se je dalo."	"	|
• Medtem sta dobili skozi Klanec' grede precej številno družbo in pogovor se je zasukal drugam. | V cerkvi pa je pozneje minula pridiga, oznanilo je bilo oznanjeno, oklicev pa ni bilo nič. Nekoliko so se spogledali tisti, ki so , pričakovali, da bodo vrgli Koščka raz leeo, pa cerkev ni kraj razgo- 1 varjanja. Potrpeti je bilo treba
I" do konca cerkvenega ooravila. j "Kaj bo pa to?"	I
"To mora nčkaj biti."	J
Kar odprta usta sta že imela Krivec in Lazar ter 'komaj čakala,' ] da bi si olajšala srce, ko sta pri- 1 šla pred eenkvijo drug k druge- « mu. V cerkvi sta namreč sedela : daleč narazen: Krivec v tretji,' Lazar pa v štirinajsti klopi. j I "Meni jc hodido med mašo ved- * no na misel, da je morda gospod 1 župnik doma pozabil oklicno knji- 1 go." Lazarju ni bilo mogoče ume-' ti, ikako to, da ni bil Košček okli- i can.	i
"Pozaibil? XI mogoče. Cerkve- 1 n »k bi bil v za kristiji brž opomnil. 1 on dobro pazi na ženine in neve- s ste, in po maši bi bili oklici. To < je nekaj drugega."	i.t
"Pa kaj?"	U
"Ce bi jaz vedel!" "Veš kaj, pojdiva k Soglju 1 malo poziajutirkova-t. Tam se snide • mnogo ljudstjva. morda tam kaj 1 natančnejšega zveva."	|j
"Prav govoriš, le pojdiva! Ko 1 sva poživiia v cerkvi dušo, naj pa E še teio kaj dobi."	j>
Pa sta jo zavila k Roglju, ki je 1 imel prodajalnico in ipa tudi za } lačne m žejne 1 judi marsikaj. J1 ' "L jaz pa dohro vem, da sta 1 bila v petek pri izpraševanju; ne- * kaj ni, pa je", je govoril nekdo! pri vstopu Lazarja in Krivca. A • ko mu je sosed za mizo ugovar-U jal. klical je brž za pričo Roglja: I "No, Francc, pa ti povej, ali ni- * sta bila!"	i
je imel dela čez glavo, 1 ker vsak je hotel imeti brž in naj-} J poprej, zato je šele rta drugo ^ vprašanje odgovoril:	j *
"0. kajpak da sta "bila, sami x sem ju videl. Košček je bil tak.'E kajkor bi ga iz čkatljice vzel, pa L, tudi nevesti ni balo nič reči." tJ "No, no, pa praviš, da ne go- * vorim resnice", rekel je zadovolj- * no vprašalec ter pestil svojega 1 soseda.	Is
"Če je pa takisto, potlej ne u- 13 gaoiom, kaj bi bilo uavskriž pri- ^ šlo, da ni oklicev", udal se je * leta.	1
Še marsikatera se je rekla, a vse je bilo le ugibanje, in naj so L govorili še toliko, zadovoljen ni 1 bil rnhče, ker niso mogli dognati * resnice.	*
E, preklicano, da bomo zvedeli. 1 kaj zavira", zaivpil je tisti rnoži z ček, ki je poprej klical Roglja za j pričo. "Le mene poslušajte; kar s se zgodi, vse pride na dan, če ne 1 danes, pa jutri! Preklicano, rad,^ bi vedel, ali bo pri tej stvari dru- ^ gače ali ne!"
Mnogo jih je še obsededo in pre- 1 rešetavalo Koščkovo žeudtev, La- 1 zar in Krivec pa sta se >kmalu po- ? slo vila, saj resnice tu ni bilo moči L zvedeti.	t
"Košček bode povedal, kar je h in kakor je "/trdil je že na raz- c pot ju pri Erjavčevi lesi Lazar. 1 "Če le ni kaj takega, da bi nje- c ga saanega poniževalo", premi- 1 šljeval je Krivec.	1
"Takega ne bo, saj je mož." 1 "Jaz tudi upam, da ne. — no> * pa saj skoro ne more bifcL"	?
"Pa če bi tudi bilo, kadar bo- * mo dobre volje, -vse nauna razode- * ne. veš, nama!"	1
"E, vsakemu, se ve, ne bL" 1 "Slišiš, prijatelj, tisto telieo. 1 ki sva oni dan govorila o nji, bom 4 pa zares vzel."
"Že dobro, samo kmalu se ogia- < si, da me kdo drug ne premoti." š '' Potlej te ipa tudi nikoli več ne I pogledam."	i
"Majhno —"
"Čisto nič."	j
"E, grdo —V	j
"Nič."	,
Pa te besede sta že bolj vpila t čez njive kakor (govorila, zakaj11 vsak je že storil kakih sto karaJ t kov na svojo stran.	f
Koprivec pa Je hitel v tfeti ras-M dalji pred n>ima kaiuv zjutraj sa'<
«#mt proti	m M* |
i
b je, da bi prejkoprej ženi nazna-f- nil nepričakovani obrat. | "Lej jo, nič niso klicali Košč-i ka!" butilo je -kar samo iz njega.1 -I "Xe?" zavzela se je Polona. j 1 "Ne."	!
ij "No, naj pa Še ja« tebi nekaj (povem: Špelina bajta je že včeraj
-	in danes kar naprej zaprta." I
"Zakaj neki?"
-	"Kaj jaz vem? Sanno to mi je
-	Plavila prej-Ie Brentklja, da sta j šli včeraj na vse zgodaj Špela in'
i tista njena Tona s culami oiblože-' i ni z doma."	i
I "Kam pa?"	j
s "Kako ti bom povedala, če še' i sama ne vem. Potlej pa to-le je (tudi dejala Brenklja: Moj oče in' i Tona sta se neki v petek opoldne . poslovila s temd besedama: 'Kar . molči, khj drugim mar?' in: 'Saj ► jutri tako izginem odtod'. Break-1 >, Ija misli, da nista dobila izpregle-' da in zato ne bo poroke. Da bi le i Bog dal tako!"	j
I'' I, saj. tisto bo; vidiš, pa si bila davi tako nasajena, sedaj-le bi bi-.la lahko že od maše."	f
t "Kdo je pa vedel? No, če grem 'prav enkrat k podružnici, imeli bodo -vsaj otroci strah. Drugače stoje Okrog cerkve in se pogovarjajo, več ket pal jih aii.pri maši."
•	"Dobro je, dobro, če vedo, da i kdo nanje gleda. &amo — poglej,
osem je že naša ura — dosti obotavljati se ne boš smela, .pot se' vleče."	j
' "Pet minut me ne bo zamudilo in bom napravljena."	j
i Pa je bila zopet zadovoljnost v Koprivčevi hdši. On je bil dvakrat vesel, prvič, ker žena ne bo opu-l stila maše, zakaj bil je prepričan, da tam ne doom j c dolgo časa sre-1
•	ča, kjer jim ni mar nedeljskih! 'doilžnosti, drugič mu je bilo pa
j všeč, da se Košček ne bo oženil; prav res bi bilo škoda, ako bi pri-' šlo njegovo imetje v tuje roke.' Polona je bila pa vsa srečna, ker* |je prav ona s pomočjo Brenklje' razgnaia Tono in očeta. Dolgo,' strmo in vročo pot je imela, toda1 j že davno ni hodila tako lahkih! nog in zadovoljnega srea k sluifoi božji kakor to nedeljo. Pač bi brla | rada zvedela, kako se je pravza-J, prav vse razdrlo, pa ga m bilo
•	človeka, ki bi ji bil to razložil. j J ___ V ponedeljek proti večeru se je
! Spela vrnila v Robddo v j e, pa sa-i Ima, brez Tone. Ni je bila volja , pripovedovati svojih rodbinskih! razmer, ,pa je že tako naneslo, da' ni mogla molčati. Ta cas, kar jc' ni bilo doma, krmila je njeno -Jkravieo in kokoši ženica iz soseščine, to je bilo dobro delo. Ali bi | bilo sedaj vljudno in lepo, ako ji , na njena vprašanja še odgovorila 'ne bi? Zlasti ker iza svojo uslugo ni hotela nič nagrade. Začetkoma [je pripovedovala bolj nerada in prisiljeno, sčasoma se ji je še nekako dobro zdelo, da ima člove- ' ka, kateremu lahko odkrije svoje ; Isree in potoži svoje nadloge. Ženica pa je bila tudi hvaležna za vsako besedico — no, saj je poslušala stvari, ki so vsakega zanima- ! le. ipa so bile drugim še prikrite.
"Po punici mi bo hudo, to že sedaj čutim, kaj šele bo!" tako je pričela Špela. "Pa saj bo njej v Ljubljani še bolj. Ubožica! Tako 1 daleč od doma si mora služiti svoj kruhek! Pa Lojza — saj jo poznaš. Tihovo Lojzo. no. bramjevka ' je — me je precej potolažila. Zaslužek bo menda prav dober, še na stran bo lahko kaj devala, da- 1 si bo morala vse kupiti: obleko, jed in stanovanje. Lojza mi je obljubila, da bo skrbela zanjo v vseh rečeh, kakor da bi bila nje-na. Vse ji verjamem, samo doma je ne bom imela. Pa ibi vsega tega , iie bilo treba, če 'bi Košček ne bil ' tako pribijal za njo! Seveda, ko smo se enkrat že ljudem v zobe dalli, takrat, ko smo naredili pisma, potem je bilo sitno razdirati, dasi sva biti s Tono takoj zoper 1 možitev, da sva le zvedeli za bo-trstvo. Košček pa je le silil in silil, pa naju je pregovoril. Oni dan nama je že Tih črva Lojza odsvetovala, tako da moja punica ni imela kar nič več veselja. Ali Ko-šček je dejal: zakaj imam pa dovoljenje? In zopet naju je dotoil na svojo stran. Pa Košček je samo mislil, da je dobil izpregled, a ga ni in ga nikoli ne bo."
Špeli se je dozdevallo, da je že dovolj povedala, pa njena poslušalka jo je znala tako na lahko privijati, da je prav vse izvlekla iz nje.	|
Tisti petek, ko sta bila Tema in Košček pri ženitovanjskem izpra-, sevanju, atii bolj prav, ko sta be namenila k njemu, saj ga ni bilo, tiščal je ženin kaj samozavestno tisto pisanje iz škofije v žepu,
•	češ, sedaj ne more izpodlcteti. { I "Kako *e opravii?" bilo je j vprašanje župnikovo, id se ni na-1
dejal, da bi se Koftefc.se kdaj o-'gtasil jnf njem zftrtfi j,*«* »
Tono, nikar že, da bi kar ž njo [prišel v župnišče. I "Dobro, saj mora biti zapšn-no", odrezal se je Košček in začel j odpenjati suknjo, da bi pokazal I črno na belem.	*
"Kje imate pisanje?" vprašal je župnik, ki ni verjel Koščko-I vim besedam.
j "Tufcaj-le je, a nikar ne zame- ; rite, nekoliko se mi je zmečka- ; lo". opravičeval se je ženin. | "Hm — saj ni nič; kako misli- ,
I te, da bi btti dobro opravili?"
"Nič? Ni mogoče! Naj bi še en- ; krat prebrali!"
' "Nič, pa nič, naj berem kakorh hočem."
| "I, pa mi je dejal tisti gospo- ] dek, mlad, zal je bii: 'Tako, mož, le gospodu župniku pokažite, pa < bo
vse v redu, ste že opravili." |j , "Seveda ste opravili, pa Tone j ne bodete smeli vzeti nikoli."
Hencano je to poparilo Koščka! i j Strašno mu je bilo žal, da ne zna latinskega jezika^ morda je pa le v pisanju drugače, zanj bolj u- -j godno — toda gospod župnik že < ve...	]
Toni je bilo pa vroče, vroče! ] Nikamor si ni upala pogledati; i kdo ve, koiliko bi bila rada daia, ; ,da bi mogla že biti doma, ali še i rajša — daleč kje od domačega ; kraja in znanih ljudi! Zakaj se je i ! začela meniti s Koščkom!
Opravila nista nič. zakaj zadr-[žek je bil tak, da bi se v nenavadnem slučaju dal izpregled, tu I pa take sile ni bilo. Saj ni bila * sama Tona na svetu! Naj si dobi Košček ženko drugje. | Udala sta se, dasi ne prav lah- ! ! ko; a če ni drugače in ne pomaga nič, kaj bi rinil z glavo skozi zid?
"Tona, ti si še mlada, še brez zamude nekoliko čakaš; Bog ve, kaka sreča ti je še namenjena", tako je potolažil župnik nevesto. ! Precej ji je bilo malo lažje pri 1 srcu.	1
"Košček, vi bodete pa kam dru- ! gam pogledali, kjer pojde brez zapreke. V škofiji ste bili sami in 1 veste, da Tone ne morete vzeti za 1 ženo. Začeti pa dokazovati, da ste ; bili le namestnik Blatnikov, to bi 1 •se reklo najbrž mlatiti prazno sla- 1 mo. Stvar bi se vlekla in vlekla, : tačas se desetkrat lahlko že drug- : je oženite. Prošnje bi v Rimu ni- ] kakor ne uslišali, čemu bi jo torej ] delali!"	:
"I no, imajo že svoje postave, po katerih morajo ravnati; saj vem. kako je", pritrdil je Košček nič posebno žalosten.
Odšla sta, pa ne kot ženin iu nevesta, ampak kot boter in kr- ; ščenka. Edino to jima ni bilo po godu, da ju gledajo ljudje; toda kdor so hoiče ženiti, mora se pod- 1 vreči tudi tej nop r i liki.
(Dalje prihodnjič). * ■■■
Francija je zopet dobila posopilo v i Združenih državah.
Brown Bros & Co. so naznanili, ; da so se ravnokar končala pogaja- 1 nja za novo francosko posojilo, ali < bolje za nadaljni kredit, namreč za 1 petindvajset njiljonov dolarjev, za katere bodo Združene države po- ' sla le v Francije raznega blaga.
"Evening Mail", ki je naklon je- ] na Nemčiji, je zo žirom na ta kredit in na zopetno angleško posojilo prinesla članek, v katerem se zgraža, da Amerika zaklada zavezniške se države z denarjem in z blagom na kredit, češ, da se s tem podaljšuje vojno.
To se ravnotako glasi, kot bi Nemčija ne dobivala iz Amerike nobenih vojnih posojil.
Nemci se čudijo, zakaj se vojna na- -daljuje.
Nemški žurnalist Naumaun je v svojein listu "Die Hilfe" prinesel i članek, iz katerega je razvidno, i da se Nfemci čudijo, da še ni ko- ] nec vojne. On piše:	j
"Danes je veliko ljudi, ki prav- \ zaprav ne vedo, za^aj se še vedno i bijemo. Obiskal n nekega voja- I ka, ki je bil nedavno vpoklican v 1 črno vojsko. Jaz ga dobro poznam 1 in vem, da on tako misli kot mislijo navadno ljudje. Rekel mi je: "Ljudem se mora pojasniti zakaj
1
se še pravzaprav borimo, kajti to ' ne vedo. Pred dvema letoma je vsak človek vedel zakaj je vojna, < toda veliko je ljudi, ki niso liste redno brali, drugi zopet niso do- i bro podkovani v zamljepisju, vsled česar jim ni mogoče vsega razume- ! ti, celo sprva so le eelo stvar nekako splošno razumeli. Ljudje ne ! vedo, zakaj vse te žrtve'."
Avstrijci bombardirati Gorico.
London, Anglija, 25. avgusta. — \ \ Iz Rima poročajo, da so Avstrijci tekom današnjega dne bombardi-! rali Gorico in druge laške pošto-' janke na sošld fronti.	<
VBXF0S00XL0.
Dr. Niko Zupanič, ameriški od-- podloik Jugoslovanskega odbora ] ^ v Londonu, pošilja zia slovenske i t v jetnike v Rusiji večjo pošiljate v i pod varstvom zavezniških držav, t ■ Če zeli kdo od Slovencev kaj poslati kojemn od svojih dragih I znancev, lahko to stori preko dr. Zupaniča. (Naslov: 1369 East 40. , St., Cleveland, Ohio.) Rok je od-ločen samo za kratek čas, osem dni Torej požurite se, Slovenci! Najprimernejše darilo za vjete Slovence na Ruskem bi pač bila knjiga "Slovenija vstani!", ker druge knjige bi prišle pod cenzuro in se dotičnim ne bi izročile, če niso pisane v slovenskem in Rusom prijaznem duhu. Denarja se ob tej priliki ne bo pošiljalo, ker se to lahko stori preko bank, posebno preko banke Frank Sakser, ki je poslala v Rusijo že veliko denarja in so ga dotrčni vjetniki tudi resnično dobili.
Dr. Zupanič se je krepko zavzel za naše vjete fante v Rusiji in sedaj se jim veliko bolje godi, ka- ^ kor pa v začetku vojne. Če ima kdo izmed Slovencev še kako posebnost glede svojih v Rusiji ali -pa v srbskem vjetništvu, naj pi- ^ 5e g. Zupaniču, ker on bo gotovo -pomogel, kolikor je v njegovih močeh.	;
NAZNANILO.
PREMEMBA NASLOVA. S tem naznanjam vsem mojim cenjenim odjemalcem in naroče-valcem, da sem te dni premenil svoj dosedajni naslov 29 E. Madison St., Room 1112, Chicago, 111.
Moj novi, ali sedajni naslov je: 7 West Madison St., Room 605, Chicago, HL Zaeno se zahvaljujem vsem številnim mojim odjemalcem za do-sedaj mi izkazano naklonjenost in se vam še vnaprej toplo priporočam, zagotavljajoč vas vedno soflidne postrežbe.
Pri tej priliik naj tudi omenim, da jaz nisem še imel in nimam ni-kakega kompanista (družabnika) ali zastopnika, ki bi potoval v mojem imenu in delal s tem zame reklamo in kupčijo. Šele nedavno sem prejel od neke strani nek znesek za prodano blago. Blago je " nekdo prodal na upanje v mojem imenu; ime dotičnika za sedaj še aamolčim. Z velespoštovanjeui
M. POGORtELC, 7 W. Madison St., Room 605, 1 _Chicago, 111._ *
DAROVI	c
ZA REVEŽE V STARI DOMO- c VINI. i New York Oity. Frančiška f Vouk _
OPOMIN.	I
Vse one, ki mi kaj dolgujejo in zdaj bivajo izven Minnesotc, tem- ^ potom opominjam, da poravnajo T svoj dolg, ali naj se pa vsaj ogla- ^ sij o. Jaz ne bom kriv, ako bodo imeli nepotrebne stroške. Tukaj g je že drugi mesec stavtka in jaz neobhodno potrebujem denar.
Math. Knaus, 216 Oak St., Chisholm, Minn. __(22-28—8)
Iščem svojega očeta in brate ANTONA, JANEZA iu FRANCA SAJN. Vsi se nahajajo v državi Wisconsin ali v Jotietu, III. Prosim jih, da se mi oglasijo, ker umrl mi je mož Andrej La-hajnar, ki se je na avtomobilu ponesrečil. Prosim, da eden pride semkaj v Thomas, ker jaz sama ne morem priti do vas. — Ivanka Lahajnar, Thomas, W. Va.	(26-29—8)
HARMONIKE
Sedle! kakriaekoU vnto ladsinjess la popravljali po naJnUJUi cenah, a dalo trpeino in sansaljlva v popravo ssnesljlvo vsakdo poltjo, ker sem Is nad 18 let tukaj v tem poeta In sedaj v svojem lastnem doma. v popravek
kranjsko kakor vse drnas i harmoniko ter računam po dela ka- i kodno kdo sabteva fetts nsdoljnlk | rpraianj.	_ _	i
JOHN WKNZIL mi »Ml Cod St. Clmlspl, OMa.
KADAR GRE ZA OBSTOJ NA-RODA,NINOB£NAŽRTBV PRE. VELIKA!
POZOR!
Tempotoin opozarjam vse one, ki so mi dolžni, da naj se oglase, aii naj mi pa pošljejo denar. Če tega ne store tekom štirinajstih dni, jih bom izročil sodišču.
Frank Uljan, Bos 494, Norwich, Pa. _ (26-28—8)_
i Iščem svojega prijatelja MARTINA GRLrl. Pred dvema letoma se je nahajal nekje v Coloradi in zdaj ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi njegov naslov, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Jnrkovič, Box 166, Monongah, W. Va. (26-29—8)
VABILO
na	j
WW PIKNIK ^M
katerega priredi	i
društvo.štev. 113 S. S. P. Z. v Meadow Lands, Pa., v nedeljo dne 3. septembra 1916
pri stari šoli na Alesen. Vstopnina za moške $1, ženske so vstopnine proste. Tempotem vabim vse člane iu članice omenjenega društva, kakor tudi vse rojake iz naselbine in iz okolice, da se tega piknika v polnem številu udeleže. Toraj uasvidenje 3. sept.! _Frank Koren, tajuik.
Dr. KOLER,""
(38 Pesa At«., Pitttborih' Pa.
t najstarejši slovenski zdravnik, i p e e i J al t s t v Pittaburghu. ki ima lSletno prakso v zdravljenju tajnih mo
^ Sifilis ali ia-strupi jen j® krvi ^ '/ zdravi s glasovi-nm t>u«. ki ga je izumel dr. prof. Eiiich Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčlstil vam bo krt. Ne Čakajte, ker ta bolezen se neleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh. kapavac ali trl-per in tudi vse driiRe posledice, ki nastanejo radi izrabi ji vanja samega sebe.
Eušenje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času. Hydroeelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?ine V križu in hrbtu in včasih tudi pri spuSčanju vode. ozdravim s goto-vojstvo.
Reumatizam, trganje, bolečine, otekline. srbečo, škrofle In druge koine bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potreb-no ležati.
Važno za priseljsncel
_____ i , _ i
Državni delavski department Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Torku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno.
Ta nrad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav.
Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite robno I
RVA HRVASKQ-SLQVENSM TOVARNA TAMBURiC V AMERIKI
^priporoča m wn ^Hk	Slovenskim tam-
^HB	bnraSkim zborom,
kakor tudi pota-mernikom, k! ljn-H	bljo tambnr«. V
JgH	tej tovarni te izd«-
Jll	lajajo tambaro po
»aujp^«fawi-
M H «rtih
|	Okraloo« so s bi-
K H	aeri ia vvakovrM-
B H	aim i rofaml.
B H	Velika Mkp
B	veakovntaih fodal
J^fl^H^	ia aajbotfiih
dD^^DB	aofceov ter finih
IVMv	alovoBskih pletf k
fJu mL
flnnBB^MBk Veliki tloateova-ilH^n^B >1 eonik ■ tlikami IHHH	vsakem«
asstonj.
IftB Benfič
^	mu SL Cfalr in.
Cleveland, Ohio.	1
* ■ • mmmrn^mmm^wmw mm mm mm mm ..
POZOR3
HIPNOTIZEM
I lila je vseskozi zanimiva knjiga, kakorSne Se nimajo Slo-venci ue tu ne v stnri domovini. Kdor io bo naročil, jo bo z nžlt- , kom prebral In tlobil vpogled v marsikatere stvari, o katerih do- i zdaj Se slutil nI. <
Knjiga ima preko sto strani, J opremljena je t dvanajstimi kr* ; mirni slikami. V njej so natauč- , oa navodila za hipnotiziranje, v ' d jej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden človek za i nenaravne.
Stane 80 centov. Tri knjige $1.50. ! v Oul, ki nI Ž njo zadovoljen, nnj JO vrue in dobil bo denar nazaj. , - Naročajte pri:
| "Sli©VENSKA KNJIGARNA". |
! Box l$ll, New York, N. ¥. 1 ■—• ----------^



M Bert« pi. Suttn*rt
: otroci;marte
M
i u (Nadaljevanje rouiaua "Doli z orožjem I")
{Za "Glas Naroda" priredil J- T.)
(Nadaljevali je).
r 9
Bilu je bledu iii jc gledala
Marta je imela posteljo liu balkonu, nepremično proti vratom.
Vstopil je Kudolf.	M j A
—	Mati, najljubša, najdražja !
Pokleknil je bil poleg nje in ji položil glavo na ursi.
—	Moj Kudolf, kako sem vesela, da si prišel. — Kako sem vesela, da si ugodil moji prošnji.
—	Kmalu boš ozdravela.
—	Morda.... Upajmo, da bum.... Strašno je bilo, strašno. — Mislila sem, du te ne bum nikdar več videla. ... iu to mi jc bilo najhujše.
—	Zda j Ijuin ostal toliko časa pri U*bi. dokler ne boš popolnoma zdrava.
—	Ali dokler ue boni. . . . toda ne. ... ne misliva na ti*. Ko se ji- bil Rudolf par ur pozneje preoblekel v «voji spalni sobi
in se je vrnil v sprejemnieo. je našel tam razen Kajetane iu Silvije, tudi grofa Koluosa, ki je bil že dalj časa Martin gost v Grumitz.
Rudolf se je zelo razveselil svojega starega prijatelja. — Ko je pa pripovedoval o svojem potovanju, su ga le uapol poslušali. — Njihovi odgovori so bili kratki.
O Silviji je vedel, zakaj se žalosti. — Nikakor mu pa ni šlo v gla-vu, zakaj sta žalostna Kolnos in Kajetana. — Morda ni še vsa nevarnost odstranjene. — Morda je rekel zdravnik, da ne bo ozdravela?
—	Zakaj ste tako žalostni? — je vprašal slednjič. — 13olniei se je vendar obrnilo na boljše.
—	Neposredna uevaruosl je odstranjena.... toda.... je zavzdihnil Koluos.
—	Toda kaj ?	'	'r /
—	Predvčerajšnjem jo je zopet napadlo, in ta napad se laliku ponovi. —
Rudolf je maliuma izgubil dobro voljo. — Zdelo se mu je, da so hiši zopet približuje angel smrti.
Pi •i jedi ni izpregovoril nobene besede, fcsilvija je vstala in rekla, da bo šla pogledat k materi. -— Sporoči uaui, kako je žnjo.	' r r
Po preteku par minut je prišla hišua in rekla:
—	Grofica Silvija pravi, da je gospi baronici veliko boljše, da bo pa danes spala in da ne pusti nikogar več k sebi. — Samo grofica Sil-vija bo pri njej.
Predno jc hišna odšla, je vzkliknila za njo Kajetana:
—	Povejte grofici Silviji, da jo bom jaz ponoči nadomestila.
—	Prav, komtesa. — Vam bom pa tudi danes postlala v sosednji sobi kot sem vam včeraj iu predvčerajšnjem.
—	Kako ste dobri z mojo materjo, Kajetana....
—	Da. zato. ker jo imam rada. Po teh besedah je do ušes zardela.
Rudolfu je postalo mehko pri srcu. — Stisnil ji je roko iu jo hvaležno pogledal.
Ker je k malo zatem odšla, sta ostala moža sama v sobi.
—	Imenitna deklica je to — je rekel grof Koluos. — Moj Rog, kaj bi počeli, če bi ue bilo nje v hiši. — Neprestano jo vabijo domov., pa noče priti. — Ona se ne zmeni za nobeno vabilo in za nobeno svarilo
Rudolf g a je zamišljen poslušal.
—	Veš. kaj — je rekel Kolnos. — idiva ua teraso, bova pokadila vsak eno smodko.
Polagoma se je stemnilo. — Zrak je bil preuasičeu z vonjem rož. Okna Martine sobe su bila razsvetljena.
—	Se zdaj ima luč — je rekel Kolnos. — Pred par dnevi sva sedela tukaj ua terasi iu jaz sem ji moral pripovedovati o mojem zadnjem potovanju. — Najbrže je bilo to moje zadnje potovuje. — Jaz sem že prestar, tla bi se klatil po svetu.
—	Kje si bil zdaj 1
—	Pustiva to, pustiva to. — Povedal ti bom nekaj, ua kar sem se spomnil ob postelji tvoje matere. — Tu postelj sem smatral za njeuo smrtno postelj.
—	Kaj mi boš povedal r — je vpraašl Rudolf.
—	Spomin na mojo globoko ljubezen. — Vedi. Rudolf, da sem ljubil Marto Tilling iz vse duše in vsega srca.
—	Ti?----Mojo mater? — je vzkliknil mladi mož. — lu ona?
—	Ona? — Saj jo pozuaš. — Mrtvemu-je obljubila zvestobo. — Pri priliki ti bom dal pismo, v katerem mi je povedala, da ue more poslati moja.
—Kdaj je bilo to? — Jaz nisem uiti slutil.
Petintrideset let je bila stara tedaj, v popolnem razvoju svoje lepote. — Dolgo časa sva si dopisovala, potem sem jo začel obiskovati. ... Ljubiti me ni ntogla.
—	Sele zdaj se mi je posvetilo v glavi, zakaj sta tako dobra prijatelja. iu zakaj smatra tebe za najboljšega svetovalca.
—	Tedaj, ko mi je rekla, da me ue more vzeti za moža, sem lni-fclil. da bom ponorel. — Odpravil sem se na potovanje in se nisem tri leta vrnil v Evropo.
—	iu si prišel ozdravljen domov? — Da, dobro razvedrilo prežene vsako srčno bolezeu.
—	Ne vedno. — To najlažje opaziš ua svoji materi. — Moja ljubezen se je slednjič izpremenila v prijateljstvo iu zdaj ua starost, sva pa res dobra nerazdružljiva prijatelja. — Ne morem ti povedati, kako sem se prestrašil, ko sem slišal, da je zbolela. — Če bo oua u umrla, bom izgubil vse na svetu. . ..
—	Pustiva to— se je oglasil Rudolf. — Prepričan sem, da bo kmalo popolnoma ozdravela.
—	Da. tudi nieui se zdi.
Dolgo sta se še pogovarjala, dokler ui sledujič odšel grof Kol
nos v svojo spalnico.
Rudolf je ostal še nekaj časa ua terasi, potem se je pa odpravil v vrt. —
Medtem je bila prišla tudi Kajetana Ranegg od druge strani vrt. — Krasna noč jo je izvabila iz sobe. — V hiši ri imela več obstanka. — Srečanje z ljubljenim luožem jo je globoko ganilo. Na ovinku sta se srečala.
—	O, Kajetana, ali še niste šli spat?
Srce ji je močno utripalo iu le s težavo je izpregovorila:
—	Jaz.... da.. tako krasua noč je.
—	Da. čudovita noč.
Ponudil ji je roko kot da bi bilo čisto umevuo, da se bosta nekaj čas izprehajala.
Rudolf se je začel pogovarjati o svoji materi. — Najbolj ga je skrbelo, če bo ozdravela ali ue. — Veliko lažje mu je postalo pri srcu ko mu je Kajetana zatrdila, da ni ničesar hudega. Stisnil ji je roko in obstal.
—	Ljuba Kajetana, — hotel je govoriti, pa ni mogel. — Zakaj bi ji vsbujal po nepotrebnem upanje? — je pomislil sam pri sebi!
GLAS NAKOPA.: 28. AVG. 1916.
Odpravil se jc naprej iu začel govoriti z drugim glasom:
—	Zdaj pa grem pogledat še k materi. — Kaj pa vi? — Ali boste še ostali ua vrtu?
—	Da, jaz bom še ostala ua vrtu — je rekla iu izpustila njegovo roko. —
—	Lahko noč, torej!
—	Lahko noč.
—	Nasvideuje jutri.
—	Nasvidenje.
Odšel je počasnih korakov.
Kajetana se je obrnila iu izginila med vejevjem.
Bila je se bolj zaljubljena iu še bolj nesrečna.
Naslednji dan se jc Marta že tako dobro počutila, da je lahko vstala iz postelje in se šla uialo izprehajat.
Ob dveh popoldne je bilo kosilo.
Kajetane ui bilo poleg. — Opoldne se je vrnila k svojim starišem na Duuaj.
^	(Dalja prihodnjič).

Dr. LORENZ,
Specialist tnnAkfb bolesnL
Jas sem edini hrvaiko govor* a Specialist moških bolezni v Pittsburgh^. Pa.
DR. LORENZ. •44 Perns At. II. nadut, na alte* Uradne ure: dnerno od 0. dopoldne do 8. ure zvečer, v pet fcih od 0. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" ca državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, čc so bili oslepaijcni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v uaturalizaeijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Island sli pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osmo do deveto ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedmo do devete ure zvečer.

NAZNANILO.
Izšla je brošura pod imenom: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE.
Izdal iu založil jo jc Viktor J. Kubclka. Cisti dohodek te brošure je namenjen avstrijskim vojaškim ujetnikom v Sibiriji oziroma Rusiji.
Zvezek te brošure velja 50^. Vsa tako nabrana svota bo izročena ameriškemu Rdečemu križu, ki bo denarje razdelil med avstrijske vojaške ujetnike na Ruskem.
Brošura obsega sledeče slike: Prodiranje avstrijskih čet v Rusiji. — Karol Franc Jožef, avstrijski prestolonaslednik in poveljnik našega tretjega armadne-ga zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljci. — Avstrijski poizvedovalni balon. — Avstrijski vojaki z avstrijskimi in nemškimi zastavami. — Avstrijska kolona ns poti v Rusijo. — Avtomobil Rdečega križa. — Oddelek avstrijskih konjenikov. — Most, katerega so zgradili avstrijski pioaiirji — Avstrijske čete v nekem strelnem jarku na Poljskem. — Avstrijci so zavarovali svojo postojanko pred ruskim napadom. — Avstrijski častniki v belih snežnih plaščih. — Avstrijski tovorni avtomobil na progi. — Vnuk Andreja Hofferja. — Avstrijska artilerijska postojanka v Srbiji. — Zavzet strelni jarek v GorUc&h. — Avstrijski vojak pelje svojega ranje-uega nemškega tovariša v bolnišnico. — Avstrijski vojaki defili-rajo pred generalom Mackense-oom. — Vožnja na saneh. — Avstrijski ranjenec in strežnica Rdečega kriza. — Grob avstrijskega letalca. - Avstrijski vojski spravljajo čolne na reko San. — Oddelek konjenice v Goliciji. — Vojaška masa na prostem. — Tabor avstrijskih čet v Srbiji.
NaroČila na broioro in denar naj se blagovolijo podati: VICTOR J. KUBELKA,
17 Battery PL. New Yorik, N. T. i
• * ■ . --
- *
- - -
IsČE SE DELAVCE
za splošno delo v tovarni. Vprašajte pri: Employment Department, Westinghouse Electric aud Manufacturing Company, East Pittsburgh, Pa. (19—S v d)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
POZOR ROJAKI!
>•■£	■««• M M« IMP. kak»r ludi
T"	CM l*mm mrnsiim irukjo v
Mih i«talh krmam *osti la dotoi luj« kakur tudi muškim krasa I brki la brada ia aaboda odpadali i a auv«li Reyrnattzem. koaUbol mM u*a»jc r rokah, oocafa ia t krila. ▼ oanih dn«h popolaona osdra. wim. ran«, opekline, bala. tata. kaaata m srriata. pataa a««« kurje očaaa. oaabB— ▼ aar dneh
IftoMt* "OLAI NARODA" .kozi Mri mesece dnevno, Isvsemil nedelj la postavnih prtmikov. "GLAS NARODA'' Uhaja dnevno na itttih straneh, tak«, ia dobit« tedensko 86 strani berila, v meseca 166 strani, ali 024 strani v ttlrtk mesecih. "OLAI NARODA" ionafta dnevno poročila a bojišča In rasne slike. Sedaj ga sleherni dan raipoiiljame 1*0001 — Ta itevflka Jamo govori, da Je Ust selo rasttrjea. fit osobje Usta Je organlslrano In spada v strokovna anijs.
polnoraa odstranim. Kdor bi a»ja cdtavila brea u*p*ha rabil mu jamčim sa WOO. Pilite takoj po cenik, ki gm takoj poftljam zaatnanj.
JAOOB WAH010. 6702 Bonna A vs., Cleveland. Ohio.
Ur. Janko Ple&ko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo sli rojaki v vseh ozi-rih na roko.
Uredniitvo.
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje denar sorodni kom, prijateljem in mancem, ka teri te nahajajo v ujetništva v Bnsiji sli Italiji Potrebno je, ka dar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikov* dopisnica ali pismo in ae nam tako estofott pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetnika, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako U odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in rnn ne mogli uročiti de aarja.
TVRDKA FBANK 8AKSSX,
81 Gortlandt St. New Tork. N. T.
IftCE SE GOZDABJB
Za delati drva; $1.35 od klaftrza rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plača Ko preneha sezija, jc dovolj dela od kosa ali pa v kenipah.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logso, stebre, trame,.švelarje itd.
Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto.
I. STEPHHNSON CO., Trustee«, HI—7 t d V__Wells. Mie.h
NAZNANILO IN NtVOKO-
OlLO. _ Cenjenim rojakom v Ulevelaa du, Ohio in okoliei naznanjamo da jih bo obiskal nsi potovalni saatopnik
w	ft


kateri je pooblaščen pobirati na ročnino na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle tor izdajati pravoveijavns potrdila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
Upravništvo "Glas Naroda"
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) T GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
t2 GORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRB O JB vsakovrstna pooblastila, vojaško prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žel« dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se saupno na njega, kjer boste tf čno in solidno po-
•Meni.
4Š
44

^ Kaj pravijo pisatelji, ofeajaki la OrfavalU o kaj 1st Borta M 2
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi* TsMoJ Je pisal: Knjigo na s vellkla «tta
kom prebral lo v njej nafiel veliko koristnega. Ts knjiga stfs vpliva na Človeka ln obsegs nebroj lepih mlslL
Friaerlk pl. Bofanteit: Odkar Je omrls aadua Stool s« Mlo ns svetu tako slavne pisateljic« kot Jo Suttasfjeva.
Prof. dr. A Dodel: 'Doli s orožjem' Je prsro ogledalo osteaH-ga časa. Ko Človek prečit«, to knjigo, mora neboto pomisliti, ds ss bližajo OoveStvu bolJSl čuL Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovsld: To knjigo bi Človek naJraJAs poUakU. V dno area me Je pretreslo, ko son Jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Btstgg« pUs: Sedaj sa v aokem gosdn pzl Grleglsch in sem bral kn£go s naslovom "Doli s orodjem r* Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj ifMft mCem. da ste ta dva dnevs nekaj posebnega t mojem HvIJenju. Ko sem Jo prebral, sem ssielel, da bi as prestavilo knjigo v vso kol turne Jealke, ds bi Jo Imela vsaka fc"J«gems, da bi Jo tudi v ■olab ne smelo manjkati. Na svetu so drufbs, ki raaHrJaJo Sveto Pismo. Ali bi os ns moglo ustanoviti drnibow K« bi ndMak te H knjigo?
Henrik Hart: — To Jo najbolj ofiarljlva knjiga, kar srna Jia kdaj bral — >—
C. Neumann Hofer: — To Jo najboljffa knjiga, liar so Jtt apt-sail ljudje, ki ae borijo sa avetovnl mir.
Hans Land (na shodu, katerega Je Imel lete 1SB0 v Berlina)! tj Ne bmn alavil knjige, aamo Imenoval Jo bom. Vmkaara Jo bom po- ? suda Naj bi tudi ta knjiga naila svojo apostoij* ki bi HI tale 5 bnmmtlD uOli vae naroda.	^
ru v poslanski sbonld: Saj Jo	D
•Olssna na pretnaljlv naffn vojna. Knjigo nI — r'ta1 noben voda-	5
51 "^otxU**. »otan driavnlk, pa« pa prlproste a—Barta	L
WL Snttnerjeva. Prosim Vae, posvetite par ur temu delu. imi	-
nlkdo volnavduiavalna vojnoi da bo niabiai — -----
iau m «amr,
■mlOilmq
Slovenic Publishing Cd.,
■SCartUndt atrMt, »Star Tork Oltr, B, T, ------------------ -
/r V*!-'	" "	^
r	m:t •l^'v
• r b-c t
v • ^ \ s^S.	I ri!'^
V' ^ lllV';
Kadar je kako druStvo naai<*njen» kupili banderr, lastnvp, rpgaljp, po«ll>cno inštrumente, kape itd., ali pa kadar iK>tret»ujcte uro. vcriiieo, priveikr. prstane itd., nc kupite prej nikjer, da tudi uas za ccuc vprašale. Uprnšaiije Va» atane le IV. pa si bodete prihranili dolarje.
Ceuike, več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328.
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
a. t o
DELO OKUSNO.
,o. • ,a a(
IZVRŠUJE PREVODE \ DRUGE JEZIKE.
»•i i, »•.
UNIJSKO ORGANIZIRA?
K >. r
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
T8A NAROČILA POSlJITB NA:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Vellkosl; je pri p«lclh.
C==^P Cena 15 cen tor* Qf a
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koiiko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. _ V aalogi imamo tudi
Stensko mape cele Evrope $1.50,___
Veliko stensko mapo, na eni strani^Zjedli; njene države in na dragi pa celi svet, cesta'$1.50l Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-OffrskeMItalijo. Cena je iS centov*
Veliki vojnijatlas
▼ojskojoah se evropskih držav ni pi h/ot j. skih posestev vseh yelesiLf
Obsega 11 raanih aernifevldov: < Cena samo 25 centov?
Naročila in denar potljite mm]	j
Slovenk Pablishing Companv,
O COSTLAHDT 8TBEET,	MXW YOU, H. T,