PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini A f\ 1 * Abb. postale 1 gruppo “ Vi0I13 4'U lil* Leto XXI. St. 238 (6216) TRST, četrtek 7. oktobra 1965 ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA POLOŽAJA Proglašena 48-urna stavka uslužbencev državnih, občinskih in zasebnih elektrarn Glasovanje o filmskem zakonu in poslabšano besedilo člena 5 - Izjave predsednika ustavnega sodišča prof. Ambrosija o obisku v Jugoslaviji - Delo komisije za najemninske pogodbe RIM, 6. — Sindikalne organizacije uslužbencev električnih podjetij CISL-FLAEI, CGIL-FIDAE in UIL-UILSP so za 13. in 14. oktobra proglasile 48-urno stavko uslužbencev ENEL, uslužbencev občinskih električnih podjetij in avtonomnih elektrarn. V skupnem poročilu ugotav- ljajo sindikalne organizacije, da ENEL vztraja na svojem stališču, da se noče pogajati o plačilnih in normativnih izboljšavah, združenje občinskih električnih podjetij noče uvesti enakih pogojev, kakršni so za podjetja ENEL, Confindustria pa ni niti odgovorila v imenu zasebnih avtonomnih elektrarn na poziv o začetku pogajanj. Vsedržavna tajništva sindikatov električnih podjetij so ugotovila, da ne zadostuje poziv ministra za delo, naj stavko odložijo, zlasti ker je naslovljeno samo na delavce in ker ima informativni značaj. Vendar pa sindikalne organizacije to vabilo sprejemajo in so že z določitvijo datuma stavke, ki bo dan po razgovoru z ministrom, o-hranile tudi dosedanjo prakso, da se med posredovanjem ministra za delo ne stavka. Poleg tega so sindikalne organizacije pozvale EN EL, naj se v vsedržavnem okviru dogovorijo za dobavljanje električne energije za nujne službe med stavko. Med sindikalnimi novicami je še važnejša vest, da je prišlo do prvega razgovora med predstavniki delodajalcev in sindikatov gradbincev o obnovitvi delovne pogodbe, ki bo zapadla 31. decembra 1965. Predstavniki delodajalcev so predlagali, naj se sedanja pogodba podaljša za dve leti, ker je že «med najboljšimi v vsej industriji« in ker so izdatki za delo v gradbeništvu dosegli tako visoko raven, da bi najmanjši povišek povzročil nadaljnjo zaostritev krize celotne gradbene industrije. Sindikalne organizacije bodo odgovorile na novem sestanku, ki bo v sredo, 13. oktobra. Medtem ko je v poslanski zbornici v mirnem in celo nekoliko nezanimivem ozračju potekala raz. prava o nekaterih izboljšavah zakona o uredttv; Molilnih seznamov, je bil v senatu na dnevnem redu »pekoči« peti člen filmskega zakona. Senat je ta člen odobril v Poslabšani obliki, kot je bilo to Prvotno dogovorjeno med predstavniki štirih strank, čeprav v nekoliko boljši, kot je to sprejela poslanska zbornica na predlog demokristjanov. Minister Corona je namreč v imenu vlade privolil, da se peti člen glasi: «Rrez preju-dica za svobodo izražanja, ne morejo biti vključeni v program obveznega predvajanja filmi, ki na vulgaren način izkoriščajo seksualno tematiko za trgovsko špekulacijo.« Zakon v celoti Je obširno"”zagovarjal minister Corona, ki je predvsem poudaril nujnost, da se zakon takoj odobri, in dejstvo, da ta zakon pomeni dejanski napredek. Jutri bo prišlo do važne spre-ntembe v vodstvu ZDA, ker bo pred. sednik Johnson operiran, tako da bo dejanski predsednik ZDA podpredsednik Humphrey, ki bo oprav-ljal predsedniške posle, kar pa bo trajalo predvidoma zelo kratek čas. Johnson in Humphrey sta se sporazumela o postopku nadomestova-*>ja in sporazum je bil tudi objavljen ter je podoben nekdanjemu sporazumu med prejšnjimi predsedniki in podpredsedniki. Sicer pa je najvažnejša novica zmaga socialdemokratov na nedeljskih guvernerskih volitvah v skoraj vseh enajstih državah Brazilije. Bivši socialdemokratski predsednik Kubiček se je triumfalno vrnil v domovino. Toda del vojske že grozi, da ne bo dovolil, da bi opozicijski kandidati dejansko prevzeli °blast, čeprav je predsednik Ca-stelo Branco to slovesno zajamčil. Vendar pa volitve ne morejo neposredno vplivati na politiko zvezne vlade, pač pa je verjetno, da se bo vlada odslej začela bolj naslanjati na Kubičkovo socialdemokratsko stranko. Sam Kubiček se je včeraj moral javiti polkovniku, ki vodi preiskavo «o komunistični infiltraciji« in ki ga je zasliševal šest ur, V Indoneziji so bili tudi včeraj boji na Javi in v bližini Džakarte, čeprav v samem mestu vlada mir. Na včerajšnji seji vlade je Sukar-no obsodil umor šestih generalov, Postavil je izven zakona tako imenovani revolucionarni svet, zavzemal se je za akcijo proti vsem, ki so vmešani v gibanje «30. september«, dejal je, da je naklonjen politični ureditvi, ki bi odpravila sedanjo krizo. Tudi včeraj je ameriško letalstvo nadaljevalo bombardiranje Severnega Vietnama in tako imenovane ga področja «C» v Južnem Vietnamu blizu meje s Kambodžo. Sporočili so, da je bilo konec septembra v Južnem Vietnamu 132.000 ameriških vojakov in da jih bo čez nekaj dni že 150.000. Kitajska vlada je izročila Indiji novo noto, s katero «ponovno opozarja indijsko vlado, naj takoj ustavi vdore svojih čet na kitajsko ozemlje«. Končno je govoril o členu 5 in zanikal možnost, da bi se na osnovi tega člena lahko prizadela škoda resnični umetnosti in kulturi. Zvečer se je sestala poslanska skupina KD, ki je razpravljala o bližnji debati o proračunu in o gospodarskem načrtu. Prisostvovala sta tudi tajnik stranke Rumor in minister za povezavo s parlamentom Scaglia. Uvodni govor je imel poslanec Curti, podpredsednik komisije za proračun poslanske zbornice. Izdano je bilo daljše poročilo o njegovem govoru, ni pa bilo izdano točnejše poročilo o različnih stališčih demokristjanskih poslancev, ki so glede nekaterih bistvenih vprašanj načrtovanja dokaj 'ocena. Danes se je sestal ministrski svet. Na seji je poročal minister Corona o debati o filmskem zakonu. Nato je ministrski svet odobri! izreden ukrep glede davkov na surovine za tekstilno industrijo. Ministrski svet Je odobril tudi zakonski načrt o pomoči za škodo, ki jo je povzročilo neurje. Posebna komisija za najemnine, ki se je sestala pod predsedstvom demokristjana Breganzeja, je poslušala poročilo članov Bona! jja in Cucchija o predlogu zakona, ki ga je predložil Bozzi in ki določa obnovitev svobodnih pogajanj za najemnine mestnih premičnin. Pozneje se je sestal ožji odbor, ki jo nadaljeval koordiniranje številnih predlogov zakona s tem zvezi. Ožji odbor je sklenil pospešiti, kolikor mogoče, to delo in bo imel dve seji na teden ter bo poročal posebni komisiji. Sporazumeli so se o trajanju najemninskih pogodb, ki jih določa civilni zakon. Veljavnost najemninskih pogodb ne bi smela biti krajša od dveh let in v tem času ne bi bila mogoča revizija najemnin. Zlasti bi morale najemninske pogodbe veljati dve leti, kadar se tičejo nepremičnin za stanovanja, tri leta, če gre za urade profesionistov, sindikatov, zadrug ter industrijskih in trgovskih podjetij, in pet let za trgovinsko dejavnost, ki je neposredno v stiku z Javnostjo. Za te petletne pogodbe pa se predvideva revizija najemnin. Iz Beograda so se vrnili člani ustavnega sodišča, ki so bili več dni gostje jugoslovanskega ustavnega sodišča. Ob povratku je predsednik ustavnega sodišča prof. Am- mil n ii lian 11111111111111111 iii 11111111111111 n ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiu milili 1111111111111111111111111111111111111111111111 U TANT0V0 POROČILO Znatno boljše stanje na področju Kašmira Indija odklanja plačilo stroškov za opazovalce OZN Spor med velesilami? • Kitajci še vedno izzivajo NEW YORK, 6. — Indijski predstavnik v OZN je poslal včeraj pismo U Tantu, v katerem sporoča, da Indija ne bo prispevala k stroškom za opazovalce OZN na indijsko-pakistanski meji, ker je žrtev napada. Pri tem se sklicuje na resolucijo skupščine o razdelitvi takih stroškov, ki pravi, da je treba z državami, k; so žrtev napada, drugače ravnati kakor z napadalci. Zvedelo se je, da je med štirimi velikimi v varnostnem svetu nastal spor zaradi stroškov za o-pazovalce QZN v Kašmiru. Francija in Sovjetska zveza sta mnenja, da je tajnik U Tant prekoračil svoja pooblastila, ko je prevzel nalogo, ki pritiče samo varnostnemu svetu, s tem da je organiziral večje število opazovalcev za Kašmir. Gre za podoben primer, kakršen je bil, ko so organizirali varnostne sile OZN za Kongo. Tedaj so Sovjetska zveza, Francija skupno z drugimi desetimi državami odklonile plačilo svojega dela stroškov za te operacije in poudarile, da je bil za organiziranje varnostnih sil pristojen izključno varnostni svet ne pa glavna skupščina. U Tant pravi v svojem poročilu, da je poveljnik opazovalcev OZN v Kašmiru pozval indijske in pakistanske čete, naj se umaknejo za sto metrov na nekaterih krajih, kjer so komaj pet ali šest metrov druge od drugih. U Tant ugotavlja v svojem poročilu, da je 80 opazovalcev OZN za nadzorstvo nad premirjem prevzelo svoje funkcije. Stanje se je znatno zboljšalo po stikih, ki so jih ti opazovalci navezali z indijskimi in pakistanskimi poveljniki na področju operacij. Kitajska vlada je izročila indijskemu poslaništvu v Pekingu noto, s katero »ponovno opozarja indijsko vlado, da mora takoj u-staviti vdore svojih čet na kitajsko ozemlje«. Nota dodaja, da bo v nasprotnem primeru padla na indijsko vlado vsa odgovornost za hude posledice, ki bi mogle nastati. Pekinška vlada protestira proti ((oboroženim izzivanjem« indijskih čet na meji med Kitajsko in Si-kimom. Na koncu pravi kitajska vlada, da «zaradi mejnih incidentov, ki jih stalno povzročajo indijske čete, skrbno sledi razvoju in krepi obrambo svojih meja«. Indijska vlada pa je poslala protestno noto kitajski vladi zaradi vdora kitajskih vojakov na ozemlje Sikima, kjer so streljali na indijske vojake. Nota zahteva konec takih izzivanj. Delo v OZN NEW YORK, 6. — Med nadaljevanjem splošne razprave v glavni skupščini OZN so danes govorili zunanji ministri Madžarske, švedske in Venezuele. Prvi je zahteval sprejem Kitajske v OZN in je podprl francoski predlog za sklicanje konference petih o razorožitvi. Prav tako se je zavzemal za neposredna pogajanja med obema Nemčijama. švedski predstavnik Je predlagal širok sporazum za prepoved jedrskih poskusov. Predlagal je tudi ustanovitev ((mednarodnega nad- zorstvenega kluba«, ki bi nadzoroval spoštovanje sporazuma. Venezuelski delegat pa je govoril o zahtevah Venezuele po delu ozemlja britanske Gvijane. Castro o sporih med komunističnimi strankami HAVANA, 6. — Fidel Castro je v svojem nedeljskem govoru izjavil med drugim: «Lahko smo sprti glede ene ali več vprašanj z drugimi komunističnimi strankami, toda če so nesoglasja poštena, so prehodna. Nikoli ne bomo žalili ene strani ali zahtevali kaj od druge. Znali bomo ohraniti nesoglasja v mejah spodobnosti, ker politični problemi minejo, toda narodi ostanejo, ljudje in vodstva minejo, toda revolucije ostanejo. Nihče nam ni rekel, kako naj delamo našo revolucijo, in vendar smo jo srečno izpeljali. Kar se tiče ideologije, bo naša stranka rekla, kar je treba reči. Nikoli ne bomo od kogar koli zahtevali, naj bo prijatelj s to ali ono stranko ali s tem ali onim narodom. Taka je politika naše neodvisne države«. brosini na letališču dejal novinarjem. da so jih zelo toplo sprejeli predsednik jugoslovanskega ustavnega sodišča Jovanovič ter predsedniki republiških ustavnih sodišč. Sprejel jih je tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Stambolič, važen pa je bil še zlasti sprejem pri podpredsedniku republike Ranksvi-ču, ki jim je izročil pozdrave predsednika Tita. V delovnih razgovorih s predsednikom in sodniki jugoslovanskega ustavnega sodišča so govorili o vprašanjih, ki so podobna za obe sodišči, in zlasti o postopku ter načinu Izdajanja sodb. Predsednik Ambrosini je poudaril, da so bili razgovori ne samo koristni s pravnega stališča, temveč tudi zato, ker so utrdili prijateljske vezi med člani dveh sodišč in prispevali k razumevanju raznih stališč. Predsednik je dodal, da so razgovori potekali ne samo v prijateljskem o-zračju, temveč so bili prisrčni in odkriti. Pogajanja v Londonu o Južni Rodeziji LONDON, 6. — Predsednik Juž-norodezijske vlade Smith je danes nadaljeval pogajanja z ministrom za odnose s Commonwealthom. O-poldne je bil na kosilu pri predsedniku vlade Wilsonu. Po jutranjem sestanku z ministrom za odnose s Commonweal-thom je Smith izjavil, da je optimizem še vedno upravičen. Na vprašanje časnikarjev, ali namerava ostati dolgo časa v Londonu, pa je odgovoril: «To je odvisno od dobre volje britanskih ministrov, če bi nam dovolili, kar zahtevamo, bi se lahko vrnili domov že nocoj. Toda moj optimizem ne gre tako daleč«. Na vprašanje, ali Je zaskrbljen zaradi pritiska drugih držav Com-momvealtha proti enostranski razglasitvi neodvisnosti Južne Rodezije, je Smith odgovoril, da ga sploh ne zanima, kaj te države pravijo. Po kosilu z Wilsonom je Smith samo izjavil, da je bilo na kosilu ((prijetno« in Je zanikal, da so govorili o kakršnem koli kompromisu. Popoldne so se pogajanja nadaljevala v uradu ministrstva za Commonwaealth. Po popoldanskih razgovorih je Smith izjavil: ((Popoldne smo obravnavali težavnejše zadeve, toda sestali se bomo zopet jutri. Smo še daleč, kakor smo bili prej, toda nismo bolj daleč. Mogoče je, da se bom jutri sestal z Wil-sonom. Zatem je Smith sklical svoje sodelavce in jim poročal o svojih današnjih razgovorih. Nocoj je Zveza afriškega ljudstva objavila izjavo, v kateri pravi, da se med britansko in južnorode-zijsko vlado pripravlja »mračen sporazum«, član vodstva stranke je izjavil, da so pogajanja o neodvisnosti Južne Rodezije ((sleparija, ki naj bi ustvarila v tujini napačno sliko«. Poudaril je, da če britanska vlada noče izpolniti svoje dolžnosti, bo njegova stranka začela politično in vojaško akcijo. nišču Banias prekinili polnjenje petrolejskih ladij. Od napada na Suez leta 1956 je to prvikrat, da se prekine dotok petroleja, ki pritekla iz iraških vrelcev v pristanišče Banias po naftovodu, ki je dolg 888 kilometrov in gre po sirskem ozemlju. Iz Baniasa gre vsak dan 65.000 ton surovega petroleja. V Adenu pa je britanska visoka komisija zagrozila s strogimi u-krepi, če bo sindikat petrolejskih delavcev v Adenu razglasil stavko z.a nedoločen čas, kakor je napovedal. Johnson pojde danes v bolnišnico kjer ga bodo jutri operirali BEOGRAD, 6. — Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Edvard Kardelj je sprejel danes delegacijo libijskega parlamenta, ki je pred dnevi, na vabilo zvezne skupščine, prispela na obisk v Jugoslavijo. V razgovorih, v katerih so izmenjali misli o vprašanjih skupnega interesa, je bila obojestransko izražena želja po nadaljnji razširitvi odnosov med Libijo in Jugoslavijo na političnem in drugih področjih. ..................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiitiii V ENAJSTIH DRŽAVAH Zmaga opozicije v Braziliji na volitvah za guvernerje Vojska grozi z nastopom proti umestitvi izvoljenih guvernerjev Stavka zaradi Adena BEJRUT, 6. — Iz protesta proti angleški politiki v Adenu so začeli delavci pri treh črpalnih postajah iraške petrolejske družbe v sirski puščavi stavkati davi ob 5. uri; stavka bo trajala 24 ur. Istočasno so v sirskem prista- RIO DE JANEIRO, 6. — Vojaške enote v Rio de Janeiru in Sao Paolu so v pripravljenosti. Vojaški poveljniki teh enot so se posvetovali vso preteklo noč o poteku nedeljskih volitev za guvernerje, ki kažejo zmago opozicije. Posvetovali so se tudi v zvezi s povratkom bivšega predsednika Kubička v Brazilijo. Rezultati brazilskih volitev za guvernerje niso sicer še popolni, vendar pa zadostujejo za jasno sliko sedanjega stanja. Rezultati so ugodni za opozicijo. V nedeljo so volivci volili v enajstih državah nove guvernerje. Samo v dveh državah so zmagali vladni kandidati, in sicer v majhni državi Parala ter v državi Parana. V vseh ostalih državah so opozicijski kandidati dobili večino, vsaj na podlagi dosedanjih izidov. Zlasti značilen je izid v dveh ključnih državah: Minas Gerais in Guanaba-ra, kjer sta socialdemokratska o-pozicijska kandidata Israel Pinhe-iro in Negrao de Lima dobila absolutno večino. Z gospodarskega stališča in s političnega vidika so države Minas Gerais, Guanabara in Goias poleg Sao Paula ključne teritorialne enote v državi in njihovi guvernerji so imeli vedno velik vpliv v politični konstelaciji Brazilije. Sedanja guvernerja prvih dveh držav, Lacerda in Flexa Ribeira sta bila civilna voditelja gibanja, ki je zrušil Goularta. Sedaj kažejo volitve prav v teh dveh državah vso zapletenost in protislovje političnega stanja v Braziliji. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiii SUKflRNO PREDSEDOVAL SEJI VLADE Na Javi se nadaljujejo boji v Djakarti pa je vse mirno Vladne čete so zopet zavzele Jogjakarto ri.TAFAR.TA, 6. — Predsednik republike Sukamo je sklical danes zjutraj izredno sejo vlade v palači v Bogor 60 km od prestolnice. Povabljeni so bili tudi indonezijski in tuji časnikarji. Pred začetkom seje so dovolili časnikarjem in fotografom vstop v dvorano, kjer so se zbrali Sukamo in ostali ministri. Sukar-no ni hotel odgovarjati na vprašanja časnikarjev v zvezi z dogodki v zadnjih dneh. Poleg predsednika sta sedela podpredsednik in zunanji minister Su-bandrio ter drugi podpredsednik Leimena. Po seji vlade je zunanji minister Subandrio izjavil, da je Sukamo prebral izjavo, v kateri je obsodil umor šestih generalov. Postavil je izven zakona tako imenovan revolucionarni svet, zavzemal se je za akcijo proti vsem, ki so vmešani v gibanje «30. septembra«. Izjavil je, da je naklonjen politični ureditvi, ki bi odpravila sedanjo krizo. Pozval je indonezijsko ljudstvo, naj bo mirno ter naj preneha z obtožbami in namigovanji, ki bi lahko ustvarila sovražna čustva med političnimi gibanji in drugimi skupinami. Radio Djakarta, ki je danes poročal o srditih spopadih v bližini Jogjakarte na Javi, je popoldne sporočil, da so vladne čete zopet zavzele to mesto, ki je bilo v rokah upornikov. Pred umikom so upornik; umorili vrhovnega poveljnika skupno s člani njegove družine Radio je dalje sporočil, da so na Srednji Javi ustanovili novo poveljstvo za borbo proti upornikom; poveljuje mu general Suparno. Radio Djakarta je poročal o srditih spopadih tudi v bližini indonezijske prestolnice. Dodal je, da vladne čete uporabljajo oklepna sredstva proti upornikom. V Djakarti je začela policija hišne preiskave, da bi našla orožje. Na splošno je v Djakarti mirno in prebivalci hodijo redno na svoje posle. Vladni uradi so odprti, še neredno pa deluje telefon. Minister za informacije je po-zval vse svoje podložnike, naj sprejmejo stroge ukrepe proti vsaki publikaciji, ki je podpirala gibanje «30. septembra«. Načelnik informacijske službe v vojski pa je dovolil ponovno izhajanje osmih dnevnikov. Se vedno ne izhaja komunistično glasilo in prekinjena je dejavnost' informacijske agencije Antara. Bombni napadi na Severni Vietnam SAJGON, 6. — Ameriško letalstvo je tudi danes nadaljevalo bombne napade na Severni Vietnam. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da so v bojih v zadnjih 18 dneh v pokrajini Bing Dinh padlo skupno nad 1.300 pripadnikov osvobodilne vojske. Ni Pa omenil ameriških in južnoviet-namskih izgub. Dalje so sporočili, da znašajo ameriške izgube od leta 1961 do 30. septembra letos 122 mrtvih, 3.877 ranjenih in 70 pogrešanih. Končno so sporočili, da so bila včeraj popoldne sestreljena nad Severnim Vietnamom tri ameriška letala. Ameriški bombniki «JJ-52» pa so danes že petič v zadnjih desetih dneh bombardirali tako imenovano področje «C», ki je oddaljeno 15 km od kamboške meje in 120 km severnozahodno od Sajgona. To je že 38. letalski napad teh velikih bombnikov na osvobojena področja v Južnem Vietnamu. Danes so sporočili, da je bilo konec septembra v Južnem Vietnamu 132.000 ameriških vojakov. V prihodnjih dneh se bo to število zvišalo na 150.000. Ta teden bo prišla v Južni Vietnam tudi ena južnokorejska enota, ki bo štela 5.000 mož. Drugih 10.000 mož Pa bo prišlo pozneje. Južnovietnamske oblasti so začele strogo izvajati navodila predsednika vlade glede iskanja dezerterjev. V zadnjih štirih dneh so na sajgonskih ulicah prijeli 8.000 mladeničev, ki se niso prijavili vojaškemu naboru. , S temi rezultati so brazilske volitve dobile značaj nezaupnice za sedanjo vlado. Vlada je zelo za-sKrbljena. Predsednik Costelo Branco je sinoči sklical na posvetovanje vojaške ministre in pravosodnega ministra. V političnih krogih v Rio de Janeiru se sprašujejo, kakšna bo sedaj reakcija vojakov, če bodo tolmačili volilne izide kot glasovanje proti revoluciji od 31. marca. O-pazovalci se sprašujejo, ali bo prišlo do sodelovanja med vlado in socialdemokratsko opozicijo, ali pa bo prevladalo stališče »trdih«, ki izjavljajo, da ne bodo dovolili kandidatom opozicije, da bi prevzeli oblast, češ da ljudstvo «ni še zrelo za volitve«. Čeprav te volijve ne morejo neposredno vplivati na politiko zvezne vlade, v daljšem roku lahko pripeljejo do tega, da bi se vlada začela v prihodnje bolj naslanjati na Kubičkovo socialdemokratsko stranko, katere kandidati so v večini primerov zmagali. Kubiček, ki se je vrAil v Brazilijo po 16 mesecih prostovoljne od. sotnosti, se je danes javil polkovniku De Caivalu, ki vodi preiskavo o »komunistični infiltraciji«, in ta ga je zasliševal šest ur. Minister za obrambo Costa de Silva je izjavil, da bo vojska brez. pogojno podpirala sklepe predsednika Costeia Branca v zvezi z izidom nedeljskih volitev. Minister je poudaril, da vojska noče imeti nobene politične vloge glede volitev in da Costelo Branco ni v ničemer pokazal, da se misli upreti umestitvi zmagovitih socialdemokratske ali stranke. opazovanju miru ter nadzorovati potek te dejavnosti«. Finančni minister je poročal o rezultatih letnega zasedanje mednarodnega denarnega sklada. Dejal je, da so na tem zasedanju upoštevali nekatere točke francoskega načrta za reformo mednarodnega denarnega sklada. Predsednik Johnson med tiskovno konferenco, na kateri je sporočil, da se mora operirati WASHINGTGN, 6. — Predsednik Johnson se je danes kakor običajno sprehajal v parksu Bele hiše. Kakor je anano, je Johnson sinoči sporočil, da bo šel jutri v bolnišnico, kjer ga bodo v petek operirali. Čeprav so mu zdravniki že pred časom svetovali, naj se operira, je predsednik počakal, da preneha ostra faza indijsko . pakistanskega spora in da se sestane s papežem. Podpredsednik Humphrey ki bo ves čas, ko bo Johnson v bolnišnici, ostal v Washingtonu, bo skupno z ostalimi člane vlade sprejemal najnujnejše ukrepe. Vendar pa bo Humphrey vršil predsedniške posle politično le za nekaj ur. Predsednik je včeraj izjavil, da zdravniki pričakujejo, da bo čas, ko ne bo mogel vršiti predsedniških poslov, zelo kratek. Poudaril je tudi, da sicer ne predvideva nobene potrebe !2redmfc ukrepov, vendar pa je dal navodila vladi in osebju Bele hiše, naj bodo v stalnem stiku s Hum-phreyem. Včeraj so objavili sporazum o postopku, o katerem sta se bila Johnson in Humphirey sporazumela v primeru, da predsednik n« more izvrševati predsedniških po-slov. Sporazum je enak sporazumu med Eisenhowerjem in Nlxo-nom ter med Kennedyjem in Johnsonom in določa: 1. V primeru predsednikove nesposobnosti, bi moral, če to lahko stori, obvestiti podpredsednika in ta bi prevzel začasne funkcije predsednika in bi izvrševal oblast, dokler ne preneha predsednikova nesposobnost. 2. V primeru, da predsednik ne bi mogel stopiti v stik s podpredsednikom, se bo ta posvetoval in bo nato odločil o prenosu oblasti ter bo postal začasni predsednik za ves čas predsednikove nesposobnosti 3. V o-beh primerih pritiče ameriškemu predsedniku odločitev, kdaj preneha njegova nesposobnost in kdaj bo znova prevzel vse svoj« funkcije. Dodatek k ustavi, kj jo je odobril kongres gl^de predsednikovega namestnika v primeru, da predsednik ne more izvrševati svojih poslov, ni še veljaven, ker sa morajo odobriti posamezne države. Do sedaj ga je odobrilo šele osem držav, medtem ko sto. Pi v veljavo, šele ko ga odobri 38 držav, t. j. dve tretjini od skupnih 50. . ■ Predsednik Johnson je davi sprejel glavnega tajnika NATO Manlia Brosia. Sestanek ni bil v programu. kandidatov laburistične Francoski petletni načrt PARIZ, 6- — Predsednik franco. ske vlade Pompidou je na današnji seji vlade izjavil, da novi francoski petletni načfct za razvoj in modernizacijo industrije predvideva, da bo skupno tržišče še ostalo. Pompidou je dodal, da, če ne bodo druge države članice izpolnile svojih obveznosti glede kmetijstva, se bo načrt nekoliko spremenil, toda njegovi bistveni smotri bodo ostali nespremenjeni. To je sporočil po seji vlade minister za informacije Peyrefit-te. Povedal je tudi, da je zunanji minister de Murville izjavil, da je papežev govor napravil zelo ugoden vtis na francosko delegacijo. Dalje je de Murville poročal o svojih številnih stikih v okviru glavne skupščine OZN. Govoril je tudi o naporih OZN za ozdravljenje proračuna, kar pomeni črtanje nekaterih izdatkov. De Murville je dejal, da »akcije OZN postajajo zopet pristojnost varnostnega sveta, kateremu pritičejo odločitve in prevzemanje odgovornosti«. Minister Je tudi poudaril »zadovoljivi razvoj« v OZN «v sme ri uveljavitve odgovornosti varnostnega sveta, kateremu pritiče naloga odločati o nadzorstvu in Tito o odnosih s Francijo Peyrefitte v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Na vabilo zveznega sveta in državnega tajnika za informacije Gustava Viahova bo jutri prispel v Beograd francoski minister za informacije Alain Peyrefitte Ta obisk in istočasen obisk delegacije zvezne skupščine Jugoslavije v Parizu sta samo še en korak v razvoju vedno tesnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo, katere neodvisno politiko je predsednik republike maršal Tito v nedavni izjavi francoski televiziji označil kot zelo realno ker prispeva k zmanjšanju medna rodne napetosti. Ob tej priložnosti je maršal Tito izrazil željo, naj bi ge odnosi med Jugoslavijo in Francijo hitreje in bolje razvijali, kajti sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo bi lahko prispevalo k zmanjšanju nerazumevanja v Evropi. Med bivanjem v Beogradu se bo francoski minister razgovarjal z državnim tajnikom za informacije Gustavom Vlahovom in imel več sestankov z zastopniki jugoslovanskega tiska in radia. Ministra bo sprejel tudi predsednik zvezne-ga izvršnega sveta Petar Stambolič. B. B ............*..........m«............. PROGRAM KONSERVATIVCEV Laburisti predlagajo spremembo volilnega zakona LONDON, 6. — Konservativna stranka je objavila danes svoj program, ki so ga pripravili voditelj opozicije Heath in njegovi svetovalci. Program obljublja obsežne davčne reforme za spodbudo privatni iniciativi, obsežne zakonodajne reforme glede strukture sindikatov in vodstva v podjetjih, večjo zaščito potrošnikov in politiko, ki naj omogoči Veliki Britaniji vstop v zahodnoevropsko gospodarsko skupnost. Kar se tiče gradbeništva, predlaga program, naj ostanejo v veljavi nekatere oblike nadzorstva nad najemninami, toda želi, naj bi zadevna zakonodaja bila bolj elastična. Kar se tiče priseljevanja, vztra jajo konsevrativci, da je potrebno' ohraniti nadzorstvo, tako da se prepreči prevelik dotok priseljencev, čemur bi sledila še večja socialna napetost. Kar se tiče zunanje politike, pravijo konservativci, da je «svet sedaj premajhen, da bi mogel ločeno delovati«. Stranka podpira politiko razorožitve, gospodarskega razvoja razvijajočih se dežel, okrepitev domačega gospodarstva, da se izboljša britanski položaj na svetu. Vlada bi morala izkoristiti prvo ugodno priložnost in se vključiti v evropsko skupnost ter podpirati države EFTA ali Common- wealtha, ki bi se hotele pridružiti tej skupnosti. Vlada bi morala iskati nove poti industrijskega sodelovanja z Evropo. Konservativci poudarjajo, da mora v sedanji negotovosti glede razorožitve ohraniti Velika Britanija nadzorstvo nad lastnim jedrskim orožjem. Zatem trdi program, da prihaja z Daljnega vzhoda nevarnost za mir in da je potrebna bri. tanska vojaška navzočnost v Jugovzhodni Aziji. Program izreka tudi podporo OZN. Voditelj laburistične parlamentar-ne skupine Short Je danes izjavil da vlada razmišlja o možnosti temeljite reforme britanskega volilnega sistema. Dejal je, da sedanji sistem ne Jamči primernega predstavništva manjšinskim skupinam, kakor so na primer liberalci. Ker je volilna reforma ena bistvenih točk liberalnega programa, so angleški politični krogi mnenja, da so Shortove izjave jasen poziv liberal-cem, naj podpirajo laburiste v parlamentu. Konservativci pa nasprotujejo volilni reformi, ker W s tem samo zgubili. Liberalci so pri zadnjih volitvah dobili tri milijona in 100 tisoč glasov 01,2 odstotka oddanih glasov), izvoljenih pa J« bilo samo devet njihovih poslancev od skupnih 630. Liberalni poslanec Thorpe je nocoj izrekel zadovoljstvo nad Shortovo napovedjo. Čez leto dni še ena država neodvisna Otok Mauritius bo postal neodvisen konec prihodnjega leta — so sklenili na ustavni konferenci med zastopniki otoka ln britanskim ministrom za kolonije Greenwoodom, ki je trajala štirinajst dni v Londonu. — Predstavniki druge naj-večje stranke na Mauritiusu — Partl Mauricien — so pred kon-vem konference odšli iz dvorane in bojkotirali zadnje plenarno zasedanje. Kljub temu je britanska vlada ustregla želji večinske laburistične stranke z otoka, ki je zahtevala neodvisnost v okviru Common-vvealtha in obrambni sporazum z Britanijo. Pripravljena pa je bila privoliti v razumna jamstva za manjšine, ki naj bi jih vsebovala bodoča ustava. Pomembno jamstvo Je dvetretjinska večina v parlamentu za kakršno koli ustavno spremembo. Druga jamstva se nanašajo na zaščito manjšinskih Jezikov, vere in podobnega. Partl Mauricien, stranka, ki Jo podpirata kreolski srednji sloj in francoska plantažna aristokracija (Mauritius živi v glavnem od izvoza sladkorja), pa je zahtevala «asoclaciJo», povezanost z Britanijo. 2elela je, da bi bil otok zastopan v britanskem parlamentu in da bi Britanija dajala prednost priseljencem z Mauritiusa. Prav tako se je potegovala za sklenitev posebnih sporazumov, po katerih bi Britanija pokupila ves sladkor, ki ga izvažajo z otoka (in ne samo del izvoza) v skladu s com-monwealthskim sporazumom o sladkorju, ki izvoznikom Jamči določeno ceno in tržišče. S svojo zahteva po «asoclaciji» otoka Mauritiusa z Britanijo je Parti Mauricien računala na to, da bo otok postal član Skupnega trga, če bi tudi Britanija postala članica EGS. To so bile maksimalne zahteve in tudi Parti Mauricien ni pričakovala, da Jim bodo v Londonu ugodili. Zato so se predstavniki stranke na pogajanjih zagrizli predvsem v jamstva za manjšinske stranke na otoku. Ta Jamstva bo bodoča ustava v veliki meri upoštevala. Vsekakor pa Je zgodovinska ironija v tem, da se predstavniki nekdanjega vladajočega razreda na Mauritiusu danes bojijo, da Jih ne bi politično »pogoltnili« potomci skoraj brezpravnih pogodbenih indijskih delavcev na plantažah sladkornega trsa. Podoben položaj kot na Mauritiusu Je na Trinidadu, v Britanski Gvajani ln na otoku Fidži, ld bodo v nekaj letih tudi postali neodvisni. Zaradi pomanjkanja plantažnih delavcev so britanske kolonialne oblasti po odpravi suženjstva začele uvažati »pogodbeno delovno silo« iz Indije. Indijsko prebivalstvo se Je naglo množilo in Je zdaj skoraj povsod v večini. Pred ustavnimi spremembami na Mauritiusu leta 1947 je imel volilno pravico le francoski živelj, čeprav je bila «plantokracija», ki Je držala gospodarske vajeti v rokah, zelo maloštevilna. Indijci, ki so sestavljali dve tretjini prebivalstva, so bili brez volilne pravice. Po ustavni reformi so dobili volilno pravico vsi pismeni odrasli prebivalci otoka in položaj se Je čez noč spremenil. Medtem ko Je bil pred letom 1948 samo eden izmed desetih izvoljenih članov zakonodajnega sveta Indijec, Je v sedanjem zakonodajnem svetu izmed 19 članov 11 Indijcev. Medtem ko Je pied letom 1948 lahko postal Indijec član zakonodajnega sveta samo, če so tem letu Francozi in predstavniki drugih manjšin znašli v položaju, v kakršnem so bili prej Indijci. Kreolci, mešani potomci belih in črnih naseljencev, ki so prvotno nasprotovali Francozom in britanski kolonialni upravi, so se po ustavnih spremembah zbali, da se bodo razkrojili kot etnična skupina, in so zato postali zavezniki bodisi Indijcev v laburistični stranki, bodisi Francozov v Parti Mauricien. Toda pri tem opravilu Je igral pomembno vlogo razredni člnltelj, saj so tisti kreolci, ki so se pridružili Francozom oziroma «plantokraciji», skoraj Izključno srednji sloj. Tako je nastala danes na Mauritiusu, ki šteje 750.000 prebivalcev, precej pisana politična slika. Poleg dveh najmočnejših strank laburistične in Parti Mauricien je neodvisni napredni blok, hindujska stranka, ki sodeluje z laburistično stranko, a Je bolj levičarska. Tudi ta stranka se Je potegovala za neodvisnost v okviru Commonwealtha. Muslimanski akcijski odbor pa zastopa kakih 120 tisoč muslimanov in njegova glavna skrb je, da bi bili muslimani zadostno zastopani v zakonodajni zbornici. Na zadnjih volitvah oktobra 1963 so posamezne stranke na otoku dobile naslednje število sedežev (številke v oklepajih se nanašajo na prejšnje volitve leta 1959): Laburistična stranka 19 (23) Parti Mauricien 8 (3) Neodvisni napredni blok 7 (6) Muslimanski akcijski blok 4 (1) Neodvisni 2 (1) Na londonski konferenci sta se izoblikovali dve stališči med predstavniki Mauritiusa: neodvisnost z jamstvi za manjšine, potrjenimi z ustavnimi določili, oziroma »asociacija« z Britanijo in referendum na otoku. Večinska stranka z otoka in britanska vlada sta se odločili za neodvisnost z jamstvi. To pomeni, da bodo morali politiki pokazati strpnost ln razumevanje za značilnosti in potrebe drugih etničnih skopim Britanija nikakor ni izgubila zanimanja za Mauritius. Posebho v zadnjem času se pogledi britanskih voiaških strategov ozirajo po »alternativnih rešitvah«, po možnosti s sodelovanjem Američanov. Ena izmed teh «rešitev» je oporišče na Maldivskih otokih, drugo morebitno oporišče na otoku Diego Garcia, tudi v Indijskem oceanu. Mauritius je del teh načrtov. Voditelji strank na Mauritiusu se zavedajo, da jih čakajo hude gospodarske težave. Gospodarstvo Je monokultumo in sloni v glavnem na sladkorju, prebivalstvo pa bo do leta 1982 naraslo na 1,3 milijona. Morda upajo, da bi tuje vojaško oporišče koristilo gospodarstvu, čeprav se zavedajo, da to ni trajna rešitev. Oporišča pridejo in odidejo. Najti je treba predvsem druge vire za zaslužek in zaposlitev. “Maloštevilni turisti pravijo, da je Mauritius raj. Tako kot zahodnoindijske otoke ga slikajo na plakatih letalskih družb in potovalnih agencij v slogu palm, peščenih morskih obal ln novih hotelov. Toda resnica, ki se skriva za tem pročeljem, Je drugačna. Pomanjkanje in brezposelnost sta nevarno netivo v mnogorasni družbi. Mauritius ni najrevnejši med nekdanjimi britanskimi otoškimi kolonijami, toda dovolj Je reven, da z mešanimi občutki zre v prihodnost. Poletje je sicer minilo, toda nekateri izleti so jeseni še najlepši. Tudi v hribih je prav lepo, zlasti če izletniku ni treba mnogo tvegati glede vremena, n. pr., če gre na hrib z žičnico. (Na sliki žičnica na Vogel; pripelje 1537 m visoko. Spodaj se vidi Bohinjsko jezero.) OTVORITVENA PREMIERA V LJUBLJANSKI DRAMI l p. sartre Hudič in ljubi Bog Svet, v katerem je ustvarjal Henrik Ibsen, je bil vsaj na videz povsem determiniran in zaokrožen. V Evropi vladajoči razred meščanstvo, ki mu je v naj-zavestnejših posameznikih dalo ideologijo mogočno razmahujoče se naravoslovje (naturalizem). Družbeni red je bil ustaljen, kaj se je pod to ustaljenostjo skrivalo, pred tem je vladajoči razred kratkomalo zatiskal oči. Ustaljeni red je terjal za svojo literaturo, zlasti za odrsko manifestacijo — klasiko (ali klasicizem). Človek je bil rezultanta (žrtev) dednosti in družbe (miljeja). V bistvu ni bilo ne krivde, ne odgovornosti. Vse je bilo strogo determinirano, naravoslovno in psihološko vnaprej določeno. Naj-zavestnejši misleci so se borili za odpravo smrtne kazni, nekateri medic inči, zlasti psihiatri, so terjali celo, da bi spravili delinkvente ne v ječe, temveč v sanatorije, saj nihče ni bil za svoja dejanja niti kriv niti odgovoren. V bistvu je samo katoliška Cerkev vztrajala na človekovi odgovornosti za njegove O HITLERJEVI «DESNI ROKU v 'V' v« se ziv Ce je Bormann res se zna spretno skrivati Pred leti mu je dajal večmesečno zatočišče v svoji vili v Braziliji neki bivši italijanski državljan - Izraelci ga baje lahko ujamejo, kadar hočejo FIRENCE, 6. — Če je Martin Bormann še danes prost, se ima za to zahvaliti nekemu bivšemu italijanskemu državljanu, po poreklu Rimljanu ter poročenemu z neko Florentinko. Ta oseba, katere ime — zelo poznano tudi zato, ker je ta človek zelo bogat — ni bilo objavljeno iz razumljivih razlogov, živi sedaj v nekem velikem mestu Južne Amerike, kamor se je z očetom preselila 1. 1938 po ostavki na položaj častnika pri vojaškem letalstvu. Prav ta oseba, označena z začetnicami G. T„ je — mogoče tudi nevede — pred nekaj leti sprejela v svoji vili Martina Borman-na, ki se Je predstavil z drugim imenom in s pismom nekega prijatelja, ki ga je toplo priporočal kot političnega preganjanca. Nekaj časa pozneje, ko Je bil Bormann že na varnem, se je G. T. prepričal, da gre za človeka Hitlerjevega zaupanja. Minilo je nekaj le;' in nekega dne v letu 1963 je G. T. prispel v Firence kot gost znane osebnosti preteklega režima Pasquala Donadia, kateremu je pripovedoval ves dogodek. Kot je izjavil Donadio Ansi, je G.T. ob tej priložnosti potrdil, da Je imel nekaj mesecev v hiši Bormanna, ki se je pozneje preselil v notranjost Brazilije, kjer še sedaj živi pri nekem Skupni turizem sad prijateljstva rodu v Matu Grossu. Nedavno Je republiški tožilec dežele Hessen Fritz Bauer prosil Friedmana, ki v Izraelu vodi »Center za dokumentacijo o nacističnih zločinih«, naj pošlje sodišču v Frankfurtu vse podatke, ki Jih ima na razpolago, o prebivališču Martina Bormanna. Frledmann, ki Je imel eno izmed prvih vlog v akciji izraelske tajne službe, ki je prijela Adolfa Eichmanna, je dal pred nedavnim nekemu listu iz New Yor-ka izjavo, da «Izrael zagotovo ve, da je Bormann živ, in tudi točno ve, kje se skriva«. «Lahko ga zgrabimo, kadar hočemo«, zatrjuje Frledmann v svoji izjavi. «toda potrebno Je zagotoviti nagrado najmanj 200.000 mark (čez 30 milijonov lir), medtem ko Je nemško sodišče razpisalo le 15 milijonov lir. Toillec Bauer Je sicer namignil, da bi sodišče v Frankfurtu moglo razpisano nagrado tudi podvojiti, če bi bilo potrebno. Po tem, kar je povedal Fried-mann, naj bi bili torej Martinu Bormannu dnevi šteti. Toda ali Je res, da je desni roki Hitlerja uspelo zbežati iz bitke za Berlin? Ali Je res Bormann še sedaj živ? Na podlagi kakšnih pričevanj si daj?-ta izraelska ln nemška tajna služba toliko opravka, da bi ujeli Bor- manna, ki Je bil v Nurnbergu v odsotnosti obsojen na smrt na ve-šalih, ker — kot zatrjuje sodba — nihče ni mogel dokazati, da Je mrtev. Prav Adolf Eichmann Je trdil, da je Bormann živ, in to Je povedal pred Jeruzalemskim sodiščem, ki ga je sodilo. Pozneje Je neki angleški dnevnik objavil dopis svojega dopisnika iz MUnchna. Dopisnik pravi, da mu je neki agent izraelske tajne službe (ki je med drugim sodeloval, ko so ujeli Eichmanna) zagotovil, da Izraelski a-gentje lovijo Bormanna v Latinski Ameriki in da bo prej ali slej ujet. «So pa druge osebe, je izjavil Donadio, in med njimi tudi neka znana politična osebnost Nemške zvezne republike, ki zatrjujejo, da je Bormannu uspelo pobegniti iz pekla bunkerja, kjer sta zgorela Hitler in Eva Braun. Nemški poslanec Paul Hessleln Je vedno zatrjeval, da je osebno videl Bormanna I. 1948 v Čilu, kjer Je živel pod tujim imenom Juan Gomez. Lela 1951 pa se Je Bormann — po zatrjevanju tega poslanca — vrnil v Španijo. Pred približno štirimi leti, kot Je znano, je brazilsko zunanje ministrstvo zanikalo vesti tiska, da živi Bormann v Braziliji z imenom Jose Ossea. G. T. Je Donadiu izjavil, da Je Bormann prišel živ iz Hitlerjevega bunkerja, nikakor pa ni bil oblečen v uniformo esesovskega generala (kot so vedno trdili tisti, ki zagotavljajo, da Je Bormann umrl v plamenih nekega tanka, ki so ga zadeli ruski vojaki), temveč je bil v clvllu. Ta podrobnost, poudarja Donadio, ima potrdilo v izjavah, Občine Beljak, Jesenice, Radovljica in Trbiž so te dni stopile pred javnost z zglednim primerom skupnega jezika in praktičnega uresničevanja prijateljskega sodelovanja na meji med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo. Omenjene občine so se dogovorile za skupno pospeševanje zimskega turizma in športa v območju čudovitega alpskega sveta Julijcev, Karavank, Dobrača in Osoj-ščice. Pod naslovom «Tri dežele — en center zimskega športa« so pripravile, založile in razposlale skupni prospekt, v katerem seznanjajo mednarodno javnost s kraji ter možnostmi zimskega športa in turizma v tem območju ter Jo vabijo na obisk. Načrt skupnega pospeševanja tu- ga uradno imenovali, so se po Oživljena klinično že mrtva deklica BARI, 6. — Triletna Gina Chia-relli, ki je bila po cestni nesreči klinično mrtva, je bila zopet o-življena z »reanimacijo*. Ko je šla na periferiji mesta čez cesto, je deklico podrl neki motor, takoj so jo prepeljali v trauma tološki center INAIL, kjer so deklico, ki ni več dihala, podvrgli poskusom umetnega dihanja, in sicer z načinom »usta na usta» ter z dolgim masiranjem srca in končno s tako imenovano proti-šokovsko terapijo. Po približno pol ure je začela deklica zopet počasi dihati. Kmalu nato so začeli razni organi normalno delovati. Sedaj je deklica, ki je bila med nesrečo močno ranjena v glavo in ima verjetno prebito lobanjo, še vedno v stanju šoka. Prognoza je vsekakor še vedno zelo rezervirana, prav zaradi možnih kom plikacij pri ranah. V dveh dneh umrl že tretji otrok iz iste vasi NEAPELJ, 6. - Se neki de ček iz San Felice a Cancello (Ca-■trta) je umrl v neapeljski bol- nišnici za nalezljive bolezni. Gre za 8-letnega Bernarda Silvestra, ki so ga nujno pripeljali v bolnišnico pa je že pol ure na to umrl. Zdi se, da gre za hudo obliko meningitisa. V isti bolnišnici sta, kot je bilo objavljeno, te dni v času nekaj ur druga za drugo umrli dve deklici iz istega kraja, stari 4 in 3 leta. Niso še bili objavljeni rezultati obdukcije, čeprav po nekaterih simptomih bolezni domnevajo, da gre za zelo hudo obliko encefalitisa. Akcija proti gadom BRESCIA, 6. - Akcija proti gadom, ki se je včeraj pričela v vasi Val Verde v občini Villa-nuova, kakih 10 km od Gardskega jezera, se je zaključila s posegom voda pehote 67. polka iz Verone. Vojaki so prišli z metalci plamenov ter pregnali iz gnezd in uničili na stotine gadov. Pred kakimi dvajsetimi dnevi so prebivalci majhne vasi vsi vznemirjeni opazili, da so iz nekega zidu ob glavni cesti v vasi prihajali številni gadje. Nekateri mladeniči so se oborožili s palicami ter pobili okrog 300 gadov, ven- dar pa samo s palicami niso mogli vseh uničiti. Zato so oblasti zaprosile za pomoč vojsko. Zadnje čase se je iz raznih krajev Italije slišalo, da so se kače zelo razmnožile Ubil se je polbrat Aga Kana SIERRE, (Švica), 6. — Pri avtomobilski nesreči v bližini Sim-plonskega prelaza je izgubil življenje 34-letni Patrick Guinnes, polbrat Aga Kana. Njegova mati Loe! Guinnes se je ločila od britanskega bančnika ter bivšega konservativnega poslanca Guinness ter se poročila s princem Ali Kanom. V tem zakonu se je rodil Karim, ki je po smrti starega očeta postal Karim Aga Kan Švicarska policija je sporočila, da se je avtomobil s Patrickom Guinnesom zaletel v neko drevo in pri tem je bil Guin-nes takoj mrtev. rizma je dozorel na vrsti skupnih posvetovanj predstavnikov imenovanih štirih občin, ki so jih imeli na avstrijski, Jugoslovanski ln italijanski strani državnih mej. Stroške tega pospeševanja bodo omenjene občine nosile skupno, kakor bodo imele tudi skupne koristi od uresničevanja tega načrta. Turisti, ki bodo prišli v enega od krajev tega prelepega območja zimskega turizma z edinstvenimi gorskimi cestami, žičnicami, smučišči, skakalnicami, sankališči ln umetnimi drsališči, bodo s samim potnim listom lahko vsak čas Sli preko meje v druge kraje tega področja. S tem pa so zimskemu športu v vseh treh obmejnih predelih odprte nadaljnje možnosti razvoja, nadaljnje možnosti neposrednega sodelovanja podjetij in prebivalstva, skratka nadaljnje možnosti gospodarske krepitve obmejnih pokrajin Koroške, Slovenije ln Furlanije-Julijske krajine. Prospekt, ki so ga občine Beljak, Jesenice, Radovljica in Trbiž v ta namen založile in razposlale, je grafično prava umetnina ln zelo obsežen. Prospekt ne prikazuje le čudovito panoramo območja Gorenjske, Furlanije in Koroške, marveč so v to panoramo vnešene vse ceste in žičnice do smučišč, nadalje smučarske šole, skakalnice, sankališča, umetna drsališča ter termalna zdravilišča ln zabavišča. Tako sta prizadevanje omenjenih občin in prospekt kot sad tega prizadevanja Istočasno temeljni kamen za vse širše turistično sodelovanje med omenjenimi pokrajinami, ki ga želijo uresničiti predstavniki obmejnih dežel Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. KAIRO, 6. — Mesti Suez in Ismalia sta izolirani zaradi poplav, ki jih je povzročilo pravo tropsko deževje. Na stotine oseb je ostalo brez strehe, medtem ko so vse telefonske, telegrafske in cestne zveze pretrgane. Ozdravele so tri od petih redovnic TURIN, 6. — Popolnoma ozdravelo so iz bolnišnice odpustili sestro Adelo, ki se je skupaj z drugimi štirimi redovnicami iz zavetišča v Villar Perosa zastrupila z gobami. Od teh petih redovnic sta dve umrli. V centru za reanimacijo sta še dve redovnici, ki pa sta že okrevali in bosta čez nekaj dni tudi zapustili bolnišnico. ki jih je pred časom dal bivši ese-sovskl častnik Joachim Tiburtlus iz glavnega stana divizije «Nordland». Tiburtlus je med drugim prisostvoval sežigu trupel Hitlerja in Eve Braun. Februarja 1953 je Tlbur-tius povedal, da je 2. maja 1945 ob dveh ponoči skupina oseb šla iz bunkerja. Vodil jo Je poveljnik divizije «Nordland» in v skupini sta bila tudi Tlburtius sam in Bormann. Ta je bil civilno oblečen ir. Tlburtius mu je še sam pomagal, ko se je oblačil civilno obleko. Bormannu Je tako uspelo priti v Gornje Poadlžje in sicer v Meran, kamor so že mesece prej dospeli nekateri zaboji denarja, draguljev in dokumentov. Iz Gornjega Poadižja Je Bormannu uspelo priti v Španijo ter nadaljevati pot v Južno Ameriko, kjer se Je Izkrcal v Maracalbu v Venezueli, kot trdi G. T. v svojih izjavah Donadiu. Pred nekaj leti, prav v času. ko so agentje izraelske tajne službe lovili Eichmanna, se Je Bormann pod tujim imenom skril v hiši G. T., pri katerem Je ostal nekaj mesecev, namreč vse dotlej, dokler ni aretirani Elch mann Izraelcem potrdil, da Bormann ni mrtev. Tedaj je namreč Bormann, Hitlerjeva desna roka, sklenil, da se preseli k nekemu rodu sredi brazilskih pragozdov, kjei baje še sedaj živi. LISSONE, 6. — V okviru XIII. »lisonskega tedna* bo tukaj 17. t. m., otvorjena posebna razstava pohištva z geslom »Novo pohištvo za današnjo hišo*. Razstava bo odprta do 30. novembra. Pred dnevi so oborožene osebe napadle to hišo v Falzesu (Gornje Poadlžje), kjer prebivajo karabinjerji. Puščici kažeta, kje se poznajo sledovi krogel. Tako je pravično? MILAN, 6. — Zena, tudi če živi zakonito ločena od moža, ne uživa očetovske oblasti. Tako je odločilo sodišče v Milanu, ki je zavrnilo zahtevo Irene Carucci, ko je od tramvajskega podjetja zahtevala povračilo škode za svojega mladoletnega sina, starega 5 let, ki je bil na nekem avtobusu poškodovan. Pred dvema letoma je bil deček na avtobusu skupaj s starim očetom, pa mu Je roko stisnil sedež sprevodnika, ki ni opazil, da se je deček oprijel prav za ta sedež. Mati je vložila tožbo z zahtevo po odškodnini. Ker pa je zakonito ločena od moža, so sodniki zavrnili njeno zahtevo, češ da je sicer ločena zakonito, vendar pa ne more izvajati očetovske oblasti, ker ni nikake ovire, da ne bi koristi o-troka varoval oče. Tako Je morala Cariccijeva še plačati sodne stroške v znesku 102.000 lir. RIM, 6. — Proces Bebawi, ki se je včeraj spet pričel, je bil že tudi takoj prekinjen, ker spet z enim od porotnikov nekaj ni bilo v redu. Danes bi se moral proces nadaljevati, toda obtoženka Claire Ghob-rial je takoj v začetku izjavila, da se zelo slabo počuti in bi se hotela vrniti v ječo. Ko jo je predsednik vprašal, če dovoli, da se proces nadaljuje v njeni odsotnosti, je odkimala. (Pismo is Ljubljane) grehe, zanjo je bilo življenje razpeto med dobrim in zlim, med Bogom in hudičem, človek pa je bil za tisto, kar si bo izbral, odgovoren. Prva svetovna vojna sama po sebi še ni razbila tega ustaljenega družbenega reda, pač pa so ga razbile njene posledice. V nekem eseju sem pred leti opisal, kako mi je pravila v Pulzu stara gospa o svojih srečanjih z Leninom po raznih pariških lokalih, kjer je predaval. «Kdo bi si mogel misliti, te dejala, da bo ta mali mož s plešo in z bradico nekoč zrušil tako mogočno cesarstvo, kakršno je bilo rusko?». Za Leninom v Rusiji Stalin, na Zapadu pa Mussolini in Hitler. Zaokroženi svet, ki mu je dajal filozofski pečat naravoslovni determinizem, se /e sesul v prah. Kako tolmačiti zdaj velike in strahotne pojave, ki so določevali svet in ki so ga pognali v drugo svetovno vojno? V Gradcu, na eni od manjših evropskih univerz, je od začetka stoletja pa do nekaj let po prvi svetovni vojni predaval nemški filozof Mainong lz njegove »predmetne teorijo je izšel kot prvi Edmuna Husserl, ustanovitelju fenomenološke šole v Berlinu. Nadaljnja Mainon-gova učenca sta bila nemški filozof Heidegger in slovenski France Veber. Dva Francoza, J. P. Sartre in Albert Camus, sta neženirano sprejela Heideggerjev nauk o človekovem bivanju, o njegovi eksistenci, med tem ko je pred drugo svetovno vojno prof. Veber v Ljubljani postavil temelje svojevrstnemu slovenskemu eksistencializmu. (Primerjalna študija med Vebrom tn Heideggerjem ter med zapa-lnimi eksistencialisti že dolgo terja realizacijo). Po tej eksistencialistični šoli je kajpada prišel stari indeterminizem do novega izraza: človek je odgovoren za svoja dejanja, dobro in zlo sta dva temeljna človekova činitelja, za katera se mora v kritičnih trenutkih neprestano in sam odločati. Stari prispodobi za dobro in zlo, Bog in hudič, sta dobili novo vsebino. Vendar — na začetku je bil Descartes. V Sartrovi drami «Hudič in ljubi Bop* se oba principa zapored uveljavita v nemškem vojskovodju Goetzu. V prvi fazi ga spoznamo kot hudičevega sla, kot povzročitelja neizmernega gorja na njegovih bojnih pohodih. Dokler ne pride nadenj raz-soetljenje: od tega trenutka naprej bo začel delati dobro. Razdeli kmetom svoja posestva, za kar mu ni nihče hvaležen. Pridiga mir in neupiranje zlu, hoče ustanoviti božje kraljestvo za vse, zgraditi hoče svoje sončno mesto. Dokler ne spozna, da je s svojimi dobrimi deli povzročil več gorja kot z vso svojo nekdanjo hudobijo. Kakor je Goetz neprestano postavljen pred nove izbire, pred nove odločitve, o katerih mora odločati sam, tako se mora tudi neprestano sam opredeljevati za svoja dejanja. Najbolj premočrten je pek Nastg, ki od vsega početka ve, kaj je dobro in kaj zlo. Vendar pride tudi zanj trenutek, ko se mora svobodno odločiti, ko mu gibanje, ki ga je sprožil za osvoboditev revežev, zdrsi iz rok. In finale? Goetz se mora povrniti, če hoče dobro, tja, kjer je začel, da kot vojskovodja, ki je prevzel poveljstvo, zdaj nad vojsko upornih kmetov, preko zla privede svet do zmage dobrega. Ta dramatski prikaz je vsekakor učinkovito utelešenje eksistencialistične filozofije. In Descartes? V tekstu, ki pa je bil pri izvedbi povečini črtan, je nekaj zanimivih injekcij, zanimivih zlasti za starega kartezijev-ca, stare karteztjeve filozofije. Tam na primer, ko pravita Goetz in Henrik drug drugemu, da te ni, da drug drugega sanjata. Ali ko pravi Goetz: zakaj Bog je edini sovražnik, ki me je vreden. Smo samo Bog, jaz m prikazni. (Drugi ljudje so zanj torej samo prividi.) Sartrova drama je tako tehnično, kot tudi igralsko in psihološko izredno zahtevna. Kako spraviti tako novo filozofijo do veljave, obenem pa ohraniti človeško verjetnost nastopajočih likov? Režiser France Jamnik se je oslonil predvsem na človeške elemente nastopajočih oseb in na čim bolj urejen potek prizorov. Zdi se mi, da bi z nekoliko večjim naporom mogel spraviti tudi idejne prvine do jasnejših uveljavitev, ne da bi pri tem morala nujno trpeti človeška pristnost. Z umnim črtanjem je dejanje zgostil ter ga zreduciral na to, kar je bistveno. Predstava je bila zaokrožena in je pričala o resnem, pa tudi u-spešnem naporu režiserja. Osrednjo vlogo, vojskovodjo Goetza, je Stane Sever predvsem počlovečil. Tudi zahtevni filozofski ekskurzi so pri njem zveneli pristno in naravno. Bil je v prvem dejanju mogočen silak, morda ne povsem v skladu z avtorjevimi namerami, toda bil je prepričljivo živ in kljub prepovedovanju svojega hudi čevstva toliko človeški, da si mu tudi njegovo poznejšo spreobrnitev lahko verjel, in kakor si mu mogel to spreobrnitev verjeti, tako si pozneje, v njegovi dobri fazi, vendarle rahlo dvomil, ali je ta njegova dobrota zares pristna. In prav ta dvom je omo- gočil, da si mu ob koncu spet verjel, ko prevzame nalogo vojskovodje in začne svoj krogotok znova. Henriku, župniku revežev, je dal Rudi Kosmač dovolj izrazito podobo. Sprva v službi dobrega se mora pozneje odločiti za njegovo nasprotje. Je v nekem smislu Goetzov slabotni dvojnik in njegova slaba vest. Prav takrat, ko se Goetz obrne k dobremu, k Bogu, se Henrik zapiše hudiču. V dialogih z Goet-zom ■ Severjem, ki so središčni filozofski problem drame, ni prišla idejna plat do zadostne veljave. Vendar je bil Kosmačev Henrik kot celota pomembna stvaritev. Nastg, voditelj upornikov, je dobil v Lojzetu Rozmanu inteligentnega in psihološko verodostojnega interpreta. S svojo umirjenostjo je nudil dobro nasprotje viharnemu Goetzu Staneta Severja pa tudi Henriju Rudija Kosmača. Odličen, kabinetno izdelan l‘k bankirja je podal Jurij Souček. Izrazita pojava je bil Andrej Kurent kot upornik Karel. K zaokroženosti predstave so prispevali tudi ostali igralci moških vlog s svojimi tipološko izrazitimi liki. Med njimi sla z večjim m dobro karakterizirani-mi upodobitvami izstopala Tet-zel Berta Sotlarja in Gobavec Jožeta Zupana. Vika Grilova je Katari- ni, Goetzovi ljubici, polnokrvno podobo: Zahtevno vlogo z močnimi čustvenimi preobrati je u-podobila življenjsko pristno in z inteligentno igralsko interpretacijo. Iva Zupančičeva je dala Hildi, Katarinini naslednici pri Goetzu, pristno nežnost, kljub menjavajočim se čustvenim napetostim. Inštruktorica Slavke Glavino-ve je v sceni s poukom kmetom ustvarila v tej viharni in mračni drami edino ljubko epizodo. Tudi ostale ženske vloge so bile karakterno izrazito izdelane ter so doprinesle k zaokroženosti celote. Scenograf arh. Sveta Jovanovič je ustvaril sceno, ki se je dobro skladala z usmeritvijo režije. Prav teko so bil poenostavljeni kostumi Mije Jarčeve v harmoniji s celotno predstavo. Premiersko občinstvo se je postopoma, ko je postajala inten-cija avtorja jasnejša, ogrevalo, dokler ni ob koncu predstave nagradilo uprizoritev z močnim aplavzom. VLADIMIR BARTOL Skladbe za mladino Včasih se slišijo pritožbe, da ni skladb za otroške zbore. Kar dvanajst pa jih je v zadnji številki »Grlice*, reviji za glasbeno vzgojo, ki jo izdaja Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. Avtorji skladb so: Marjan Lipovšek, Ciril Cvetko, Karel Pahor, Samo Vremšak. Janez Kuhar, Marjan Vodopivec, Slavko Mihelčič. Radovan Gobec, Peter Lipar, Pavel Sivic in Jakob Jež. Razstava Guardijev podaljšana do 17. t.m. BENETKE, 6. - Od več strani so izrazili željo, da bi bila razstava slikarjev bratov Guardijev podaljšana. Lastniki razstavljenih del, zbranih iz lš držav, so radi privolili in tako se bo razstav o zaključila 17. namesto 10. oktobra. Ta razstava v palači Grassi je bila letos največji umetniški dogodek V Benetkah. Pet milijonov za nagrado »Montefeltro* PESARO, 6. — Pokrajinska uprava v Pesaru je določila pet milijonov za nagrado »Monte-feltros, ki jo bosta prejela dva pisatelja in en avtor zgodovin-sko-filološkega dela. * • • BENETKE, 6. — Deseti občni zbor evropskega društva za kulturo, ki je bil v Benetkah od 4. t. m., se je danes zaključil. Med udeleženci je bilo tudi več Jugoslovanov. • « • BIELLA, 6. — Tu bo v soboto otvorjena retrospektivna razstava del slikan ce Adelaide Frassati-Ametis. Franfoise Sagan in njen bivši mož Bob Westhof. Ko sta bila komaj leto dni poročena, sta se v začetku 1. 1963 razporočila. Toda že mnogo mesecev sta zopet vedno skupaj in kaže, da se bosta spet poročila. ČETRTKOVA ČRTICA Ko je Charles V/eldon oblačil Plašč, je opazil knjigo, ki je letala na zdravnikovi mizi. «Kakor Vidim, tudi vi radi berete kriminalke,v je dejal. er 12 hiše. »Saj lije kakor iz škafa,« je dejal. »Ali ne bi ostala raje doma?« »Jutri bo najlepše vreme za lov.« «Bojim se, da bo vreme takš-no nekaj dni,« je vzdihnil Bretver. Avto je zdrvel skozi dežev-no noč. »Naj bo sonce ali dež — te0a lovskega izleta ne bi rad za-mudil,« je rekel VVeldon, V lovski koči je VVeldon po-Oovor spretno napeljal na svoje »tnatenkostno finančno iztirjenje«. »Ne bi vam rad zamolčal vesele vesti,« se je hvalil, «toda u ponedeljek bom zares mogel vrni-ti ves denar.« Breiverjeve jeklene sive oči so bile hladne Veseli ton Weldono-Ve0a glasu mu je bil zoprn. »To 'e zelo resna zadeva,« je rekel 1,1 zmajal z glavo. »Ne vem še, a morda jo bom le moral javiti fnvnatelju.« «Dobro vas razumem,« je odgovoril VVeldon in stopil k omari. Iz nje je vzel uohiskg in natočil kozarec. «Pokusite tegale,» je rekel in postavil kozarec pred Bre-werja. »To je nekaj p osebnega« «A vi? Ali ne boste pili z mano?« VVeldon je zmajal z glavo. «Doktor mi je prepovedal.» »Veseli me, da upoštevate tudi moje stališče,» je zopet povzel Bretver in napravil prvi požirek. »Prav zato, ker ste moj prijatelj, moram biti še posebno previden, da ne bi ukrenil kaj, česar ne bi mogel zagovarjati.« »Seveda,« je dejal VVeldon. Zadovoljno je opazoval, kako je Bre-wer praznil kozarec požirek za požirkom. Prav kmalu se bo Bre-iverja lotila utrujenost in nato bo prišla — brez bolečin in neogibno — smrt. VVeldon se je pričel smejati: «Ce vas veseli, pa me kar naznanite in nič ne odlašajte.« «Oh, ne razumete me,« je šepetal Bretver. »Se prav dobro vas razumem. Storite, kar se vam zdi, da je prav. Saj sem tudi sam storil, kar se je zdelo meni prav.« Breioer m odgovoril. Njegove oči so postale nenadoma steklene. Nekaj sekund pozneje je neslišno zdrknil s stola. Bil je mrtev. Ze je hoteI VVeldon zliti ostanek whiskyja v izplakovalnik, ko si je premislil. Strup si je težko nabavil. Zakaj ostanka ne bi shranil? Kdove, kaj mu prinaša prihodnost? Morda bo zastrupljeni whisky še kdaj potreboval. Zato je stekleničko zopet zamašil (n jo vtaknil v notranji žep plašča. Počasi je odveslal do sredine jezera. Ne oziraje se na vihar in ploho se je lotil svojega dela. O-vil je verige okrog trupla in pritrdil uteži. Zdaj mu je bilo truplo samo vreči v vodo. V prvem hipu je kazalo, da velikemu naporu ne bo kos. Nato je vlekel in dvigal, dokler Breuierjevo truplo končno ni pljusknilo v valove. Nekaj časa je negibno sedel v čolnu, da si odpočije od napora. Spomnil se je dobrega in naivnega doktorja Hilroga in se smehljal. Nikjer ni napravil nobene napake, nikoli ga ne bodo ulovili. Ko bodo poneverbo v banki odkrili, bodq vsi mislili, da jo ..je zagrešil Bretver in izginil z de- Občutek zmage ga je malone opijanil, Zaveslal je proti obali in se kmalu odpeljal proti domu. Medpotoma ga je začelo zbadati. To je bil dobro znani znak, nekaj ga je zabolelo v prsih. Stisnil je zobe in vozil naprej. Toda bolečine so postajale vse hujše. S strahom se je zavedel, da je imel take občutke pri prvem srčnem napadu. Razburjenje in napor tega dne sta bila preveč zanj. Samo da bi privozil do bližnje servisne postaje. Nameščenec bi ga mogal zapeljati domov, oditi po zdravila, po zdravnika... V daljavi je zagledal obrise zgradbe. Kot obseden je zavozil proti njej in dajal s trobljo glasne in dolge znake. Iz zgradbe je pritekel neki človek. »Na pomoč!« je kriknil VVeldon. »Bolan sem. Spravite me...« Nato je omedlel. Ko se je osvestil, je ležal na cementnih tleh in nameščenec ga je skušal dvigniti. «Zdaj vam je že zopet bolje!« WeIdonn se je zdelo, da prihaja glas iz velike daljave. »Le za hip ste omedleli. Kakšna sreča, da sem našel v žepu vašega plaša tvhiskg! Takoj sem vam vlil v usta nekaj krepkih požirkov. Za prvo sito bo zadoščalo.« In tolažeče je pokazal na stekleničko z uihiskgjem čisto posebne vrste. — Ben, Jakec, kak u je kej ses tistmi podpisi, ke jeh nabira Lega? Kej se zna kej? — Ma, kar jest znam je, de še zmiri po malem nabirajo; — A še! Ce reč, de če jo naredet vso reč prou na veliko. — Ja, nabiranje podpisou je postalo u Trsti prou navada. Vidi, glih danes bojo nesli u Rim kej jest znam kolko kašonov podpisov za kan-tir Sv. Marka. Zatu ke u Rimi be radi kantir podrli jn tu be biu za Trst an strašen udare. Jn taku nas zdej toka hodet proset u Rim, de be nam pestili živet. — Ma vidi na! Jn glih pole, ke so se u Tisti taku fajn skazali, ke so nardili tisto barko Raffaello jn ke so ga u Genovi pej polomili z uno barko Michelangelo! — Ja videš, taku je na sveti, de tisti ke je kej kopač, ga neč ne šacaji, jn mu dajo še po glavi. — E, je prou res, de danes se podijo čudne reči. Si slišou, denmo reč, kaku je blo tam u Nju Jorki? Znaš, ke je biu tam papež pr Zdru ženeh narodeh jn ke je taku lepu govoru. Jn pole ke so se kej menli med sabo, de je papež dau roko tudi ti strni Gromiki, tistmi komunisti? — Ja res, prou čudne reči! Se dobro, de je-mamo u Trsti ta pravga škofa, ke zna, kaku ie treba. Uan je preči zastopu, de tisto ses Hreščakam, de ni prou, Jn je tisti rimpasto neč-ko obsodu. — Jn pole jemamo tudi Katoliški glas. Ke če morbet škof ne zamerka usepa, je pej Katoliški glas, ke uide vse jn hitro vižira ledi, ki jn koga se je treba ahtat. — Pej kej se je zgodilo tašnega? — E, dragi moj, se je oglasla ana zaskrble-na mati, ke be rada dala svojo hčer učet muziko. Ma prej ku se odloče, je vselih prašala za svet Katoliški glas. Zatu ke je slišala, de u tisti glasbeni šuli so forte p ruti veri jn de frder- bavajo mladino, de pole ne- če jet h maši. Jn uredni- ki so jo lepu podučili, de tisto je narbrž Glasbena Matica jn de je use res, kar se uana boji jn de s tisto salo je bulše neč se mešat. — Ma dej, dej, Mihec, ne stoj govort na-umnosti! Sej jest poznam tolko mladeh ledi, ke so se glih na Matici naučili godet jn ke so danes organisti jn pevovodje u cerkvah. — Tisto je lahko vse res. Ma jest vselih Verjem Katoliškemi glasi, zatu ke uan povej zmiraj vse po pravici. Jn tisti organisti, znaš, tisto je lahko samo ku ana peta kolona. Hani jeh tam rihtajo tolko let jn jeh dobro zučija jn pole jeh naleš pošlejo na kor, de pole od-znutre, ku peta kolona, rušejo vero. Tu je taka perfidnost... — Ma dej. dej! Sej se uči na Matici dosti prou katoliškeh otrok jn lest nisem nikoli slišou, de be se kašen kej polementou. Tam jeh učijo samo doremifašol jn kaku se postaulajo prste na klavir. Ki češ, de je tle kašna politika. Jn pole vsi znamo, de glih muzkantarji se na politko zastopejo ku zaje na boben. Njem brenčijo po glavi samo kašni akordi, kašne melodije, dodekafonija... — Videš, dodekafonija! Kej znaš ti, kej je tu? Nobeden ne zna. Jn uani s tisto dodekafo-nijo delajo buhvejkaj. Meni je aden reku de vre pr vpisovanji, de dajo vsakmi ano tašno injekcijo. De pride naleš iz Lublane an dohtar, ke prnese se sabo ane tašne. injeejone pruti uen jn vsacga štedenta s tistem zbodejo. Jn pole, se zna, aneh se prime, aneh ne. Ma jeh obde-lavajo kar naprej jn jeh učijo samo marksistične harmonije jn če ne buga, pej mu dajo slabo spričevalo. Jn jem tudi prepovejo brat Katoliški glas. — Ma dej, dej, Mihec, ne stoj govort oslarij! — Neč oslarije! Je res jn jest verjem, kar reče Katoliški glas jn bašta. — O ti moj Mihec. Se vide, de greš u leta! PRED TRETJO UPRIZORITVIJO «HLAPCEV» V TRŽAŠKEM GLEDALIŠČU Cankarjeva izpoved ni bila samo «slutnja zarje» (»vodna beseda reži- J J serja Branka Gombača pred začetkom študija Cankarjevih «HIapcev» v Slovenskem gledališču v Trstu) 4. Sedaj, ko smo si nekpllko ogledali zapiske ob izidu drame, pa pristopimo k študiju tretje predstave «Hlapcev». Zgodovina slovenskega gledališča priča, da se je slovenski gledališki izraz ustvarjal in oblikoval prav ob veliki in spoštovani Cankarjevi besedi. Tržaški teater ni bil zadnji, ki je rasel, se oblikoval, živel in se dvigal v tesne umetniške dosežke prav ob Cankarjevih dramskih delih. Ivan Cankar je napisal v u-vod svoje drame znane Hamletove besede: «Namen umetnikov je bil od nekdaj, je ter ostane, da naturi tako rekoč ogledalo drži: kaže čednosti nje prave črte, sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe« (Hamlet). Toda to ni zgolj uvod: v delu je dal Cankar živo podobo tedanjega časa, žgočo satiro na vladajočo družbo. Cankar je pokazal druž-bt ogledalo čisto od blizu in podoba je bila jasna! Zato se ne smemo čuditi, da tedanja družba te spačene podobe ni hotela videti tudi na odru. Cankar je moral spregovoriti prej v zamejstvu, kakor v domovini, in brez cenzurnih črt. V novi državni tvorbi Srbov, Hrvatov in Sloven- cev pa s «Hlapci» ni šlo tako gladko. Cenzura je bila na delu pri vseh petih uprizoritvah v ljub. ljanski Drami. Tako je pri prvi uprizoritvi leta devetnajstega cenzura našla, kot znano že iz Cankarjevega pisma Kraigherju, 62 mest, ki jih igralci niso smeli povedati občinstvu. Ob dvajsetletnici smrti Ivana Cankarja, v sezoni 38/39, ob peti uprizoritvi tega dela so v Drami dajali prav «Hlapce», vendar še vedno okrnjene — trinajst mest je cenzura v besedilu ostrigla. Sele po osvoboditvi izpod fašističnega jarma, ob tridesetletnici smrti velikega pisatelja, to je v sezoni 48/49, so v ljubljanski Drami v režiji Slavka Jana «Hilapci» doživeli resnični krst v domovini. To besedilo s Cankarjevim dostavkom ob koncu drame, ki ga je takrat posredoval Alojz Kraigher, in z vsemi opombami avtorja, bomo tudi mi uprizorili. Vsaka umetnina je sestavljena iz posameznih delov, ti pa so zliti v celoto. Zato moramo tudi pri ((Hlapcih« začeti pri posameznih delih, da bomo iz razčlenjenih detajlov sestavili celotno analizo dela. Cankar sam pravi, da sta prvi dejanji satira, tretje pa da preide v tragiko. Se določneje bi rekli, da poteka ekspozicija dela, to je celo prvo dejanje, v ■......................................................................lIllilHilllIllIlIlliuuiillIllIlllinillinilllllilllllllHIIHIIIlllMIIIHIlliiIllliiilllllMiliillllllllllllilin.. TEHNIČNI IZSLEDKI V BOJU PROTI ZLOČINCEM Pobegli kaznjenec odkrit s pomočjo umetnega satelita Georges Lemay, tip gangsterja-gentlemana - Je lep in izobražen, saj je diplomiral iz književnosti - Njegov vlom v banko mesta Nova Scotia predstavlja pravcato mojstrovino vlomilske spretnosti - Senzacionalni pobeg iz kaznilnice Zapor Dade v predmestju Miamija (Florida, ZDA) slovi kot nekakšen vzoren zapor. Oni, ki so ga bili postavili, se še danes radi pohvalijo, kako da sp pri njegovi zgraditvi uporabili najsodobnejšo tehniko, celo elektronsko, da bi iz njega bil onemogočen sleherni pobeg. A je to kljub temu nekomu uspelo, in to kaznjencu, ki je bil deležen še prav posebnega nadzorstva. Bil je to Georges Le-may, eden največjih vlomilcev vseh časov, ki Je pred tremi leti oropal neko banko v Kanadi ter lz nje odnesel okrog dve milijardi lir v našem denarju. V tem času je Georges Lemay bil star kakih 35 let in je že imel za sabo dokaj burno preteklost. Uvrstili bi ga lahko med tako Imenovane gangsterje-gentlemane: je lep, eleganten, Izobražen in je na univerzi diplomiral iz književnosti: Vselej je spričo tega bil tudi obkrožen od lepih žena. Njegov vlom v banko v mestu Nova Scotia predstavlja pravcati čudež vlomilske spretnosti in ga ni moč prištevati med običajne vlomilske podvige. Njegova tolpa je dolgo kopala predor, ki je pod zemljo vodil naravnost v prostore, kjer se je nahajala blagajna. Ko so vlomilci prebili zadnji sloj zemlje, so se znašli prav tam, kamor so bili rov usmerili. Sistematično so oplenili vseh 377 safejev, v katerih so našli velike količine denarja, zlata in draguljev, pripadajočim ljudem, ki so menili, da je to njihovo imetje bolj varno v safeju kot pa doma. Zatem so se povsem mimo umaknili. Ogromna sta bila presenečenje ln preplah med prebivalstvom, ko je zvedelo, kaj se je 's&btillo. Po dolgotrajnih poizvedovanjih ln raziskovanju policijskih organov, so prišli do zaključka, da je to bilo delo L;maya, ki je vtem brez sledu izg. nu. Pretekla so štiri leta in vsi napori, da bi ga kjerkoli v Kanadi ali ZDA, oziroma v Evropi odkrili, niso privedli do nobenega uspeha. Ko se je na primer že malone pozabilo, pa je nekemu pripadniku policije v Montrealu prišlo na misel, da bi poskušal nekaj povsem novega. Prav v tem času je namreč začel delovati «Early Bird», vesoljski satelit za prenos radijskih in televizijskih oddaj iz Amerike v Evropo. Z njegovo pomočjo je bila v svet oddana tudi Lemayeva slika s pozivom, naj bi vsakdo, ki bi človeka na sliki kjerkoli opazil, le-tega takoj prijavil policiji. Med televizijskimi gledalci, ki so sliko bili videli, je bil tudi neki policaj lz Miamija. In takoj se mu je posvetilo, da bi ta človek utegnil biti prav tisti lastnik jahte, ki je pred nekaj tedni doplula v miamijsko luko. Resnično, bil je prav Georges Lemay. Ko je policija prišla, da ga aretira, se je samo nasmehnil in rekel: «Vidite, moral je priti satelit, da me je lahko premagal.« Tisti trenutek je imel na jahti številne goste, pa ga navzlic 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Ansambel Gaio Padano; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra ansambel Elia Bondia-nija; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Klasiki modeme glasbe; 18.50 Trobentač Al Hirt; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 šport; 20.35 Podoknice v slovenski pesmi; 22.30 Moderni ritmi; 22.45 Slovenski solisti; 23.00 Nežno in tiho. 12.05 Plošče: :.2U Glasbeni vlo- žek; 12.25 Tretja stran. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program; 8.30 Polke ln valčki; 9.00 Program na ploščah; 9.45 Norveški plesi Edvarda Griega; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Poje Patti Page; 11.00 Oddaja za najmlajše; 11.30 Uspele melodije; 12.10 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 13.40 Melodije iz filmov; 14.00 Glasba o željah; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Operni almanah; 15.45 Češke polke in valčki; 16 00 Pevci danes; 16.45 Srečanje z opero; 17.40 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 Kitarist Les Paul; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Henri Renč; 22.40 Nočni motivi; 23.00 Prenos RL. 7. OKTOBRA 1965 Nacionalni program 8.30 Glasba za dobro Jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 10.30 Ital. in tuji orkestri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi ln plesi; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12; 13.25 Orkestri lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Glasbena beležka; 16.30 Plošče; 18.10 Koncert organista Bedficha Janačka; 18.50 Mali koncert; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Poje Tulilo Pane; 21.00 Kvartet Parrenlng. II. program 8.00 Putranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 10.35 Najnovejše pesmi; 13.00 Srečanje ob 13; 14.05 Pevski program; 15.00 Glasbeni trenutek; 15.15 Oddaja za avtomobiliste; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.15 Neapeljske pesmi; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni raz-rsd; 19.00 Vaši izbranci; 20.30 Pevski program; 21.40 Večerna glasba; 22.15 7" - in ploščice «RIKETT» tn ((ARMSTRONG« Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. IIALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919 nl. Tako so ugotovili okvare na Jre.tih naslednjih avtov: 1. fiat 1100 JS 44511 — lastnik Mario Vatovec; 2. fint, 1100 TS 32860 — lastnik Odt-JL° Kreirer; 3. alfa romeo giuliefia TS 72537 — lastnik Bruno M<>Ui; *■ Hat 600 TS 30158 — lastnik Gior-L°32 Gitter; 5. alfa romeo giulietta TS 32068 — lastnik Šansone Čampo-Prosso; 6. fiat 500 TS 10898 — last-nl,t Ettore Pisani. Spričo teh ugotovitev so oolicl-at’. obtožili oba, da sta skušala edoreti s silo vse te avtomobile ter se polastiti morebitnih ored-metov, ki bi jih našla v niih. Obtoženca pa sta odločno zanikala vsakršno krivdo v tej zvezi. Trmasto sta ponavliala, da sta skupaj šla * doma (Vecchio stanuje nri Bet-t>1u, ki je ločen od žene), da bi kupila cigarete in ukradla ? nišno cev. Med poznejšo preiskavo se policistom ni posrečilo ugotoviti s katerimi skuterji sta imela nepridiprava ooravka. kakor tudi ne lastnika avtomobila, čigar kljuko so našli v Ul. Bobbacchio. Vendar pa ®° agenti menili, da razpolagajo z dovoljnimi dokazi za njunci kri veto ter so ju zato prijavili fcazčnska* mu sodišču. • -M'HTTP Včeraj sta oba mladeniča sedla v pripornem stanlu na zatožno klon sodišča (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli, o-bramba Bologna). Oba sta ponosila svoje prejšnje izjave ter sta Izključila odločno, da bi poskušala krasti tudi v drugih avtomobilih. Javni tožilec je zahteval, naj ju sodniki spoznajo za kriva ter naj obsodijo Vecchia na 2 leti in 15 dni zapora ter 120.000 lir globe, a Bettija (ki je bil že kaznovan) na 3 -eta in 150.000 lir globe. Zagovornik pa je menil, da bi ju morali onrosfiti zaradi pomsnikanta dokazov, ali pa ju obsoditi v naj-siabšem primeru na nainižio kazen. Sodniki so prisodili vsakemu po 9 mesecev zapora in 25.000 lir globe. • • * Isti sodniki so obravnavali tudi Primer štirih jugoslovanskih beguncev, ki so bili obtoženi, da so po-j‘Oči med 6. in 7. februarjem pred-jsm ukradli avto zidarju Danilu Ghermazu, ki ge je parkiral pred cerkvijo na Kontovelu. , Chermaz je prijavil tatvino karabinjerjem na Proseku, toda ml-mio je precej časa preden se je “Kentom posrečilo priti na sled satovom. Na pravo sled so prišli “e*e, ko so policitski organi našli I kraju Noventa Padovana ukradejo vozilo in v njem dežni plašč ameriške proizvodnje, ki Jih dobrodelne ustanove delijo v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. V tistih dneh so policisti aretirali v Me-“trah nekega begunca, ki je sku-aal zbežati v Francijo. Pripeljali so v koronejske zapore in tu ga je zaslišal karabinjerski poveljnik s fToseka. Ko je begunec zagledal jtarabinjerja in tolmača je takoj dejal: «Nisem imel opravka s tat-7®o avtomobila. Jaz sem ušel iz taborišča šele dva dni po tatvini«, tv-arabinjer ga Je potrpežljivo za- Tilne na 24-letni Stefan Miholič, 26-letni Hasan Halkič in 32-letni Djordje Bok-cun. Po njegovem mnenju je avto šofiral Hrdlička. To domnevo je potrjevalo dejstvo, da je bil šoferski sedež v avtu pomaknjen naprej, kot delajo pač vsi šoferji, če so majhne postave. In prav Hrdlička je razmeroma majhen. Na podlagi teh ugotovitev so vse štiri prijavili sodišču, toda o krivcih ni bilo ne duha ne sluha. Vsi so verjetno zbežali v Francijo, ker je bil še istega dne ukraden neki drugi avto v Noventi Padovani. Tega pa so neznanci zapustili v Ospe-dalettu pri Brescii. Včeraj so '•'Vniki spoznali vse štiri obtožence za krive ter so jih obsodili vsakega na 3 leta zapora in 90.000 lir globe. Hrdličku pa so preklicali pogojnost neke druge kazni, na katero ga je tržaško sodišče že obsodilo zaradi tatvine. Vprašanje prometa v Drevoredu D’Annuimo Vprašanje izredno živega in nerednega avtomobilskega prometa v Drevoredu D’Annunzio je na dnevnem redu. Iz dneva v dan naraščajo prometne nesreče, ki so v nekaterih primerih celo smrtne. Statistike vedo povedati, da je na tem mestnem odseku povprečje nesreč večje kot drugod. 2e večkrat so pristojni organi zagotovili, da se vprašanje temeljito proučuje in tu pa tam so bili sprejeti nekateri sklepi, ki pa niso rešili vprašanja na korenit način. Premestili so nekat prehodov za pešce ter izvršili nekaj drugih del na področju vodoravnih cestnih znakov. Žal pa so mnenja strokovnjakov še vedno zelo različna in celo nasprotna. V tej zvezi le komunistična svetovalka Laura Weiss naslovila na pri stojnega občinskega odbornika vprašanje, kaj namerava ukreniti občinska uprava za rešitev tega vpra-?"nja. Med drugim svetovalka poudarja, da je opaziti pomanjkanje mestnih redarjev na tem področju. Ce pa so, se skoraj izključno ukvarjajo s kaznovanjem kršiteljev predpisov za parkiranje vozil itd. Zato Weissova poziva pristojnega odbornika in občinsko upravo, naj čim prej kaj ukrenejo za zaščito pešcev pred brezvestnimi avtomobilisti in motoristi. Peta smrtna žrtev nesreče pri Senadolicah Pretresljiva prometna nesreča pri Senadolicah, ki se je pripetila 28. septembra, je zahtevala še eno ‘■smrtno .žrtev. V > ponedeljek je v ljubljanski bolnišnici podlegla hudim zadobljenim poškodbam 17-letna dijakinja Slavica Ta'včarvTz KrejJeij brlvS48Hni. Poročali smo že, da so ponesrečeno Tavčarjevo v hudem zdravstvenem stanju odpeljali v bolnišnico v Ljubljano, kjer se je nekaj dni borila s smrtjo. Na žalost ji zdravniki niso mogli rešiti življenja in 6 dni po nesreči je nesrečnica izdihnila. Avtomobilist podrl žensko Sinoči so na ortopedski oddelek bolnišnice, kamor so Jo prepeljali z rešilnim avtom, sprejeli 77-letno upokojenko Tereso Covacich vd. Bais iz Ul. Matteotti 6. Ženska se bo morala zdraviti od 8 do 60 dni zaradi udarca po levem stegnu in verjetnega zloma stegnenice. Pone-srečenka je povedala, da je okrog 13. ure prečkala Ul. Settefontane blizu Ul. della Fabbrica. Tedaj Je v smeri proti središču privozil avtomobil in jo podrl. Mladenič, ki je šofiral avto, je ženski priskočil na pomoč, toda Covacicheva je zavrnila vsako pomoč, ker je mislila, da ne bo hudega. Sele proti večeru se je odločila, da zaprosi za zdravniško pomoč, ker ji bolečine niso hotele prenehati. Nesreča zidarja Na gradbišču gradbenega podjetja Boldrini na Tržaški univerzi, kjer je v gradnji nova stavba, se Je včeraj popoldne ponesrečil 42-letni zidar Alfredo Picco iz Drevoreda R. Sanzio 20. Ko je izvrševal svoje delo na vmesnem stropu četrtega nadstropja, ga je nenadoma zadela v glavo cev zidarskega odra, ki so ga tedaj delavci podirali. Z zasebnim avtom so Picca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni zaradi rane po zatilju. Aldo Križmančič še vedno v nezavesti Zdravstveno stanje 28-letnega Al-da Križmančiča iz Bazovice št. 101, ki se je predsinočnjim hudo ponesrečil pri Orehu, je še vedno resno, kljub hitrim zdravniškim posegom. Včeraj ves dan je bil Križmančič še v nezavesti in preiskovalni organi ga niso mogli niti zaslišati o okoliščinah nesreče. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v prvi polovici meseca septembra 782 meničnih protestov. Od tega jih je bilo v Gorici 336, Tržiču 220, Gradežu 58, Ronkah 37, Gradiški 16, Škocjanu 25, Moši 10, Foglianu 11, Krminu 10, Zagraju 9, Romansu 8, Doberdobu 7, St. Petru ob Soči 6, Starancanu 8, Turjaku 6, Villemlfi1 5, Slovrencu 3, Farri 2 in Kaprivi 2 ter po enega v Marianu, Steverjanu in So-vodnjah. ---ko«. S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Za 48 dijakov občine Doberdob podpore iz javnih sredstev Ker občina nima denarja, bo večidel dveh milijonov podpor za potnine in nakup knjig prispevala dežela - Prodaja jusarskega zemljišča Na sinočnji seji občinskega sveta v Doberdobu, ki se je začela ob 20. urj ob prisotnosti vseh 15 svetovalcev, so obsežno razpravljali o podelitvi javnih denarnih sredstev dijakom, ki obiskujejo obvezno nižjo srednjo šolo. Predlog za podelitev je prebral župan Andrej Jarc, ki je v uvodu obsežno razložil zadevni deželni zakon. Dejal je, da so na podlagi uradnih podatkov ugotovili, da bo letos obiskovalo enotno nižjo srednjo šolo, ki je obvezna za vso mladino v starosti do 14. leta, 48 dijakov iz doberdobske občine. Na podlagi posebnega ključa, pri katerem so upoštevali oddaljenost šol, so določili vsoto, ki bi jo občinska uprava morala plačati iz svojih sredstev. Po tem ključu oi znašal celotni znesen občinske u-prave in prispevek dežele skupno 2,944.000 lir, ki bi si ga ustanovi razdelili na pol. Prošnjo za dodelitev deželnega prispevka mora občina predložiti najkasneje do 22. oktobra letos. S temi sredstvi, ki jih nameravajo enakomerno porazdeliti med vse dijake ne glede na njihovo gmotno stanje (tako bodo storile tudi druge občine), bodo pomagali dijakom za plačevanje potnin ter nakup šolskih knjig. Ker pa je doberdobska občinska uprava revna in se je zelo zadolžila, da je mogla zgraditi šolska poslopja, vodovod, pokopališče in celo vrsto drugih javnih objektov, ki so bili nujno potrebni, je deželni odbornik za programiranje Cocianni med svojim obiskom v Doberdobu zagotovil županu Andreju Jarcu, da utegne biti deželni prispevek tudi višji od 50 odst. ter bo znašal 8Q odst. celotnega potrebnega zneska, če ne morda tudi več. Zategadelj je občinski odbor v svojem predlogu sejnega sklepa predlagal, da občinska u-prava prispeva samo 50.000 lir, medtem ko naj bi ostala sredstva (okoli 90 odst.) prispevala deželna uprava. V razpravo so posegli svetovalci večine: Jožef Jarc, Karel Černič, Jožef Ferfolja in drugi ter predstavnica manjšine Marija Fer- le tič. Predlog so svetovalci soglasno odobrili. Kar ola je zadevalo podpore štu- .....................................................1111.11111111111111111111111111111111111111111.111111111111111 LEPE POBUDE SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU Planinsko-orientacijski pohod za «Pokal Zorka Jelinčiča» Lelos zimovanje s strokovnim smučarskim vezbanjem na Livku - Bogata sezona predavanj o planinstvu Listje rumeno že prekriva gorska pota; narava že odeva svojo zunanjost z jesenskimi barvami... Pred vrati SPDT je nova sezona, ki obeta mnogo dela. Sicer pa smo se v poletnih mesecih naužili toliko svežega zraka in novih moči, ki nam bodo gotovo zelo koristile. Priredili smo tri izlete, ki so prav lepo uspeli. Julija meseca smo priredili izlet v dolino Belega potoka z vzponom na Lepo glavo (malo znan a zelo lep gorski predel). Ker se je mesec prej zaključil plezalni tečaj, smo poskrbeli, da so udeleženci plezalnega tečaja lahko pokazali, če so si res zaslužili diplomo, ki so jo dobili ob koncu tečaja. Tako smo na vrh Lepe glave prišli kar z dveh strani — večja skupina Je šla po navadni poti, ostali — plezalci — pa so dospeli na vrh po plezalni smeri. Izkazalo se je, da je plezalni tečaj rodil dobre sadove in da se bo torej splačalo obnoviti ga. Tudi izlet avgusta meseca je privabil veliko število udeležencev. rnsmrt-, predvaja danes, dne 7. t. m. z začetkom ob 18. uri film: FIAMME ALLA COSTA DEI BARBARI (Plameni na obali barbarov) Igrata: JOHN WAYNE ANN DVORAK MIMO -IKIS. PBOSKK predvaja danes, 7. oktobra ob 19.30 Clnemascope • Technlcolor Columbia film: Novanta notti in giro per il mondo (90 NOČI PO SVETU) Mladini pod 18. letom starosti vstop prepovedan Privabila jih je lepa dolina Lepene, kjer je bil shod primorskih planinskih društev za proslavo 20. obletnice osvoboditve. Skupina mlajših se je povzpela tudi do znamenitega Krnskega Jezera, ki se skriva med planinami — res se splača prehoditi strmo pot, ki vodi do takih lepot. Pogumni planinci so se seveda v Jezeru tudi kopali... Na obeh izletih Je bilo vreme izredno prijazno; zato pa se Je na tretjem izletu «hudo maščevalo«. Namenjeni smo bili v Bohinj, kdor je želel pa se je lahko povzpel na Črno prst. Zjutraj sicer ni kazalo tako slabo, zato se je skupina trinajstih odpravila proti Črni prsti. Hud naliv, ki je potem trajal ves dan, jih je zajel na pol poti, da so hočeš-nočeš morali naprej. A kljub temu se je izlet zelo lepo obnesel, saj je bil zelo zabaven — ni namreč vsakdanje, da se pred nalivom lahko zatečeš v senik, kjer se pogrezneš v seno, da bi se maio ogrel; prav tako ni vsakdanje, da se sušiš in segrevaš na veliki kmečki peči pri izredno prijazni družini v vasi Bača nad Podbrdom. Se najbolj pa Je vžgalo veselo razpoloženje žganje, ki smo ga morali piti proti prehladu! Tako se je v prešernem veselju zaključila poletna sezona izletov. Sedaj pa nas čakajo izleti z — barvnimi diapozitivi. 2e 15. oktobra bo na sporedu prvo planinsko predavanje: dr. France Srakar iz Ljubljane bo predaval o «Sloven-skl odpravi na Kavkaz leta 1964». Predavanje bo v Mali dvorani Kulturnega doma; dr. Srakar bo po. kazal lepo število barvnih diapozitivov in upamo, da bo zanimiva snov pritegnila veliko število ljubiteljev planin. Tudi letos Je v okviru športnega tedna na programu planinsko-orientacijski pohod. Ta bo imel letos posebno veličasten pečat, ker bo naše društvo podelilo «Pokal Z. Jelinčiča« v spomin pred kratkim preminulega predsednika dru-štva. Pokal bo prehodnega značaja in bo ostal tistemu društvu, ki bo zmagalo trikrat na planinskih pohodih v okviru športnih tednov. Zato upamo, da bo letos zanimanje za planinsko-orientacijski pohod še večje kot v preteklosti (in prav tako upamo, da bo tudi vreme bolj naklonjeno...) Sedaj pa še novica, ki bo razveselila predvsem mlade ljubitelje snega in smučanja. SPDT bo priredilo od 26. decembra t. 1. do 2, januarja 1966 zimovanje na Livku. Livek je odlična točka za smučanje, saj ima lepa smučišča in tudi vlečnico (poleg tega je meja takoj tam blizu, za tiste, ki bi prišli s propustnlco, V popoldanskih urah bo na razpolago smučarski učitelj. Na razpolago Je približno dvajset skupnih ležišč za fante in nekaj sob za dekleta, hranili pa bi se v tamkajšnji gostilni. Ker bi moralo naše društvo že pred koncem tega meseca sporočiti planinskemu društvu Livek vsaj približno število prijavljencev in tako potrditi rezervacijo, bi se morali podvizati z vpisovanjem, ki bo v Tržaški knjigami, kjer boste zvedeli tudi podrobnejše podatke; sicer pa bodo podrobnosti še naknadno Javljene. To so le najvažnejše točke prvih treh mesecev naše nove sezone, katerim pa se bodo prav gotovo pridružile še druge, verjetno še kak izlet in prav gotovo še dve predavanji. Upamo, da se bodo člani našega društva in prav tako ostali ljubitelji planin odzvali v velikem številu našemu vabilu, zato — nasvidenje 15. oktobra ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. — dn — dentom višjih razredov srednjih šol, so svetovalci sprejeli predlog župana, naj posebna komisija pregleda, koliko je takšnih dijakov in kateri izmed njih so bolj potrebni. Ugotovili so, da so oblasti po šolah že razposlale okrožnice dijakom, naj do 10. oktobra vložijo prošnje, danes ob 18.30 pa bo na pokrajini v Gorici predavanje, na katerem bo strokovnjak predaval o postopku za dosego finančne pomoči. Občinski svet je nato soglasno odobril prošnjo zidarja Jožefa Ra-detiča ob Sabljičev, da se mu dovolj nakup 500 kv. m jusarskega zemljišča, last njegovega očeta, da bi si na njem sezidal enostano-vanjsko poslopje. Q prošnji, ki so jo svetovalci formalno soglasno o-dobrili, se je potem razvila obsežna razprava, v katero je posegel tudi svetovalec Jože Pahor iz Ja-melj ter govoril o širših dimenzijah vprašanja, kj se pojavlja z jusarskimi zemljišči v Jamljah in o katerem je župan Andrej Jarc dejal, da se bo v kratkem uredilo z deželnim posvetovanjem. Odobrili so nato sestavo gradbene komisije, v kateri je šest predstavnikov Doberdoba, Poljan, Dola in Jamelj. Razpravljali so o predlogu konzorcija za naftovod o odkupu zemlje, o seznamu občinskih revežev ter med slučajnostmi proučili tekoče obrobne zadeve, ki se pojavljajo v vsakodnevnem občinskem življenju. V KLUBU i«iiiiMiiiiii*iiiaitiiMiM,ai,atiii|lau CITATELJI NAM PIŠEJO: Premalo je učiteljev na šoli v Sovodnjah Šolska oblast naj poskrbi za pet ločenih razredov ter za namestitev pete učne moči Ko smo pred nekaj dnevi brali v Primorskem dnevniku o položaju slovenskih ljudskih šol na Goriškem, smo z začudenjem ugotovili, da je pravzaprav naša, so-vodenjska šola, najbolj zapostavljena in glede namestitve učnih moči najbolj oškodovana. Tako vidimo npr., da imajo druge šole za znatno manjše število učencev več učnih moči. Na Vrhu imajo za 9 učencev kar dva učitelja. Tudj po drugih krajih je razmerje veliko bolj ugodno kot pri nas. Pcvmča-n; se upravičeno pritožujejo, da imajo samo 2 učni moči za 21 u-čencev. Kaj naj rečemo m! za našo šolo, kjer je dovolj učencev za pet ločenih razredov, a sta 1. in 2. razred združena — 8 in 11 učencev — in je tako za 19 učencev ena sama učna moč! Res ne vemo, zakaj bi morata biti naša šola tako žrtvovana in zakaj bi morali biti naši šolarčki prikrajšani v šolskem uspehu. Zato prosimo šolske oblasti, da se razreda ločita in se namesti še ena učna moč; sicer se nam vsiljuje misel in prepričanje, da se tej šoli noče pomagati. Sovode njci Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza sporoča vsem kmetovalcem, spolovinarjem in kolonom, ki prejemajo starostne in invalidske pokojnine, da imajo po zakonu št. 903 od 21. julija letos pravico do povišika v višini 2500 lir za vsakega sina v breme in za ženo, če nimajo drugih dohodkov, ki skupno dosegajo 17.000 lir, odnosno 24.000 lir, če gre za izključne pokojninske dohodke. Zategadelj naj se vsi kmetje, ki se jih to tiče, zglasijo v uradu Kmečke zveze v Ascolijevl ulici št. 1; ali pa v uradu Alleanza c kmalu razjasnili Najdba moškega suknjiča ob Soči Je za nekaj časa spravila v zaskrbljenost podgorske karabinjerje, ker so obstajali utemeljeni sumi, da sl Je spet nekdo vzel življenje. Zadeva Je bila v nekaj urah pojasnjena: nikakršnih razlogov za samomor, ampak igra alkohola. Včeraj zjutraj ob 6. url Je neki delavec prinesel v podgorsko karabinjersko vojašnico moški suknjič, v katerem Je bila denarnica z osebno legitimacijo in drugimi dokumenti ter okoli 7.000 lir. Povedal Je, da Jo Je našel na cesti Lungo Isonzo Argentina, pri ločniškem mostu. Ker se mu je zelo mudilo na delo, je rekel, da se bo vrnil. Sprva so vsi razlogi govorili za nekaj hujšega. Karabinjerji so nemudoma odšli na kraj, ki ga Je opisal neznanec, ter na svoje veliko začudenje našli na tistem kraju šo žensko kolo rdeče barve in desni čevelj. Ker pa so imeli pri roki osebno legitimacijo lastnika suk- njiča, Je druga patrulja karabinjerjev odšla na dom lastnika osebne izkaznice, kjer Je moža. bilo Je nekaj po 7. url, našla v postelji, lepo naspanega in spočitega. Na vprašanje, kako se mu Je moglo vse to primeriti, Je U.A. iz Gorice, star 37 let, odgovoril, da Je prejšnjo noč okoli 24. ure hodil po Ul. Lungo Isonzo, in ker mu Je bilo selo vroče. sl Je najprej slekel suknjič, potem pa še desni čevelj, da se ne bi preveč... potil. Karabinjerjem ni preostalo drugega, kot da so mu verjeli, tako kot smo tudi mi verjeli tej zgodbi, ko smo izvedeli zanjo. Zlom ključnico zaradi narodnega padca Na zdravljenju v gorlškl civilni bolnišnici so pridržali 13-letnega Ivana Paravela iz Farre. Na cesti se mu Je zdrsnilo ter si je zlomil levo ključnico. Povozil je kolesarko a se ji ni predstavil Olimpia Moro, poročena Godina, stara 24 let, doma iz Ul. Vicenza 3, ki Je po poklicu barlstka, se Je včeraj ob 15. uri peljala s kolesom po mestu. Na križišču ulic Leopardi in Pascoli pa se Je iz neznanih razlogov zaletel vanjo s fiatom neki mladenič. Padec Je bil zelo hud, saj si je mladenka zlomila levo zapestje ter se potolkla še po drugih delih telesa. Mladenič je avtomobil ustavil ter se ponudil, da ponesrečenko odpelje v bolnišnico. Ko je Godlnova na bolniškem dvorišču izstopila, jo je lepo pozdravil ter se odpeljal. Godlnova je še v zadnjem trenutku pogledala na evidenčno tablico ter si jo zapomnila: GO 23.502. Prometna policija je na podlagi tega podatka poiskala mladeniča z dokaj čudnimi kavalirskimi navadami. Zaenkrat nam njegovo ime še ni znano. CORSO. 17.30: «Le belle famiglie«, čmobeli italijanski film v štirih delih; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Toth, Sandra Milo in Annie Girardot. Sledi dokumentarni ameriški film v barvah o vesolju. VERDI. 17.30 «Psycoterror», A. Norton in N. Roquevert, čmo-beli film mladini pod 14. letom vstop prepovedan MODERNISSIMO. 17.00: »Agente 077 — Missione Bloody Mary», K. Clark in H. Laine; ameriški barvni kinemaskopski film, VITTORIA. 17.30 — 20.45: cGuerra e pace«, Audrey Hepburn in Hen-ry Fonda; ameriški barvni film. CENTRALE. 17.00: #Le nevt di Chi-limangiaro«, Gregory Pečk in Su-san Hayworth; ameriški barvni film. dežurna lekarna Danes ves dan tn ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia St. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 23,7 stopinje ob 14. uri, najnižjo 8,5 stopinje ob 6. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov. £& a 1 I M wr^m & 1 ImilHiHliiiiiinPBBv^l M s M Xv''l g.:-:: |:>x S 1 MEDNARODNI NOGOMET Torino In Itoma izločena iz turnirja za pokal sejemskih mest NOGOMET V nedeljo tekma Škamperle-Zarja TURIN, 6. — Povratna tekma ■prvega kola turnirja za pokal sejemskih mest med Torinom in e-najstorico Leedsa Uniteda se je danes zaključila neodločeno brez gola. Ker je Torino v prvem srečanju izgubil z 2:1, je bil izločen iz turnirja. Kotov je bilo 5:3 za Torino. Leeds je od 5’ drugea polčasa dalje igral z desetimi igralci, ker so morali Collinsa odnesti zaradi hude poškodbe z nosilnico z igrišča. * • * RIM, 6. — Angleška enajstorica Chelsea je danes prisilila Romo v povratni tekmi za pokal sejemskih mest na neodločen izid 0:0. Ker so gostje premagali rimske tekmece v prvi tekmi s 4:1, so se uvrstili v drugo kolo turnirja. Kotov je bilo 8:1 za Romo. • • • Ostali rezultati včerajšnjih tekem Za evropski pokal Manchester United . HIK Helsinki 6:0 (2:0). Manchester se je u-vrstil v drugo kolo. Werder Bremen - Appel Nikozija 5:0 (4:0) Dinamo Bukarešta - Odense 3:2 (3:2). Dinamo se Je uvrstil v drugo kolo. Pokal pokalnih prvakov Stiintza Cluj - Wiener Neustadt 2:0 (1:0). Romunski klub se je uvrstil v drugo kolo. Pokal sejemskih mest Lokomotiv Sofija . Spartak Brno 1:0 (1:0). Ker je Spartak zmagal v prvi tekmi z 2:0 se je uvrstil v drugo kolo. Glentoran Belfast . Antwerpen 3:3 (1:1). Ker se je prva tekma končala z 1:0 v korist Antvverpna, se je ta enajstorica uvrstila v drugo kolo. • • • BEOGRAD, 6. — Izvršni odbor jugoslovanske nogometne zveze je sprejel priziv Slobode iz Titovega Užica in Slobode iz Kraljeva, ki sta bili kaznovani z izpadom v nižjo ligo. Obe enajstorici bosta lahko ponovno nastopali v vzhodni skupini II. zvezne lige z —3 oziroma z —4. • • • POTENZA, 6. — Potenza se Je šele po žrebu uvrstila v nadaljnje kolo turnirja za letošnji italijanski pokal. V tekmi s Pro Patrio Po-tenza tudi po podaljških ni mogla dlje od 2:2. Regularni del tekme se je končal z 1:1 in 2:2. • • • FIRENCE, 6. — Današnja trening tekma italijanskih reprezentantov, ki se pripravljajo za nastop proti Poljski in Škotski, se je končala s 4:1 v korist A ekipe. * * * MILAN, 6. — Govori se, da bo Inter najel Pedra Manfredinija, ki je včlanjen pri Romi, Juana Peirb-ja pa bi prodal Barceloni. * * • MILAN, 6. — Vse kaže, da bo predsednik Milana Riva podal o-stavko na svoje mesto, ker se namerava posvetiti industrijskim poslom. Njegova tekstilna tovarna Co-tonificio Valle Suša je namreč šla v stečaj. • * * TURIN, 6. — Nestor Combin, ki bo oblekel dres fraconske reprezen. tance, je izrazil željo, da bi zapustil vrste Vareseja. Zanj se zanima več klubov in med temi je tudi Juventus, za katerega je v lanskem prvenstvu tudi igral. Tudi iz Francije so prišle ponudbe zanj in sicer iz Bordeauxa in Marseilla. Qe se bo hotel srednji napadalec francoske reprezentance vrniti onkraj meje, bo moral dobiti dovoljenje od Vareseja in tudi Juventusa. BOLOGNA, 6. — Pozno ponoči Je vodstvo Bologne razrešilo Manila Scopigna dolžnosti trenerja. Za novega trenerja je vodstvo izbralo Louisa Carniglio, ki bo prevzel delo ko bo njegov položaj urejen z zveznega vidika. Velika premoč Videmčanov Borovci s solidnimi uvrstitvami Deželno mladinsko prvenstvo je potekalo v lepem jesenskem dnevu. Nič čudnega torej če je mnogo atletov raje šlo na izlet kot pa na tekališče. Na šolskem stadionu v Gorici se je tako zbralo manjše število atletov, kot bi se jih sicer lahko. S popolnimi postavami so se kot običajno predstavile ekipe iz Vidma, Bora in Flam-me. Naslove so osvojili atleti iz samo 6 klubov. Videmčani so odnesli kar 13 prvih mest, Tržačani 5, Goričani pa eno. Izrednih rezultatov na prvenstvu ni bilo doseženih veliko, v večini panog pa je bila kvaliteta na zadovoljivi ravni Najbfljši atlet Je bil po našem mnenju Goričan Merni v teku na 800 Atlet, ki res veliko trenira, je postal s časom r57’*5 prava firma. Odlikuje se predvsem z iz- športno združenje Bor sporoča, da bo nogometna tekme v okviru 8. slovenskega športnega tedna med Skamperlom in Zarjo iz Bazovice v nedeljo 10. t. m. ob 16. uri na stadionu pri Sv. Ivanu. iiiiniMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiii KOŠARKA AHITIKA DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO rednim finišem. Pi je t^kol tudi . Moro tat rovei 'od 2 minutama pa rezul-voljiv. Bona 7. mesto z zanj zelo dobrim časom 2’7"1, kar je le desetinko slabše od osebnega rekorda. Videmski sprlnter Corubolo je po pričakovanju odnesel kar tri zmage. Bil je z 11” na 100 m in 22”5 m daleč najboljši, levji delež pa Je prinesel tudi v štafeti 4x100 m, kjer je ekipa Udineseja zabeležila 44”2. Borovi sprinterji niso prišli dlje od polfinala. Baša Je na 100 m zabeležil 12”3, Gabrovec pa 12”6. Na 200 m j« Gabrovcu le za las ušla' uvrstitev v finale. Dve zmagi Je zabeležil tudi Redči, in sicer v skoku v daljino in troskoku. V daljino je sl pod svojimi zmogljivostmi, zelo dober pa Je bil v troskoku, kjer presegel 13,50 m. Od zaprekašev moramo poh liti samo Da Rosa na 400 m. VI-demčan je zabeležil odličen i 56”8, tako da je sedaj vprašar najboljšega v deželi ponovno < prto. Na krajši progi ni nasto Musulin in čas zmagovalca Je tako veliko slabši kot bi bil sic Skakalci s palico na mlad skem prvenšlvu niso bili pos no razpoloženi. Ni sicer nasto Cauz, nekaj več kot 3,50 pa si vseeno pričakovali od Pontonul ja, več kot 3,20 pa bi morali sl čltl tudi njegovi nasprotniki, skoku v višino je videmska dve ca Munlni - Flumiani osmešila stalo konkurenco. Borovec FabJ je osvojil 4. mesto s 160 cm, S] cal pa se tekmovanja ni udele: sicer bi bil zanesljivo tretji. V hi tri hoji so* bili doseženi res rezultati. Mattagliano bi k mesto m za naslov deželnega prvaka za 1965. Se dva metalca Bora je treba omeniti: Fabjan je v kopju osvojil 6. mesto in zabeležil zanj odličen rezultat 42,75 m, Sancin pa je metal kladivo in dosegel 27,35 m. BRUNO KRIŽMAN • • * BEOGRAD, 6. — Jugoslovanski atleti Cervan, Važič in Farčič se bodo udeležili teka okoli Tridenta, ki bo 1. novembra letos na 10 km dolgi progi. Udeležbo atletov na tradicionalnem teku je potrdila jugoslovanska atletska zveza. poteč, ki i tfeti ;e ito. pro: uvrstil JL takih- n. f .S,««" na a do bordvee Sancin, vMHšr ni posebno razveseljivih znamk. Predstavniki Bora so se krep uveljavili, v metih. Glavni jun je bii seveda Fučka. V soboto nastopil najprej v disku in nt rezultat ni bil posebno dober, kopju pa je bil z tehnično bolj: znamko komaj četrti. V nedeljo najprej bolj za razvedrilo nast pil v metu kladiva in osvojil mesto, nato pa je zablestel v kr gli. Tekmovanje v krogli ni ob talo nič posebnega, v prvem roei pa Je Fučka dosegel 12,48 m in v dil vse do 5 meta. Tu ga Je : samo 2 centimetra prehitel Del Compagni in Borov metalec je MADRID, 6. — Simmenthal bo v prvem kolu turnirja za košarkarski evropski pokal nastopil pro. ti nemški petorki MTV 1846 iz Giessena. Na sestanku izvršnega odbora FIBA so nadalje sklenili, da bodo na svetovnem turnirju ob 35-obletnici ustanovitve mednarodne košarkarske zveze, ki bo od 18. do 30. aprila 1966. leta v Santiagu, predstavljale Evropo reprezentance Sovjetske zveze, Jugoslavije in Spanje. Nadalje so potrdili, da bo svetovno prvenstvo za moške ekipe 1967 od 15. do 30. maja v Montevideu, žensko pa aprila istega leta v Pragi in da bo Real Madrid organiziral prvi medcelniski pokal prvakov in sicer od 6. do 9. januarja 1966. leta. Za evropski pokal ženskih pe-tork bo ekipa Portorico iz Vicen-ze nastopila v prvem kolu proti zmagovalki dvoboja med prvakinjami Španije in Portugalske. BOKS RIM, 6. — Dvoboj za evropski naslov srednje kategorije med Italijanom Benvenutijem in Spancem Folledom so ponovno odložili in sicer na 15. t. m. Španski boksar, ki po prvi odložitvi ni hotel sprejeti dvoboja z Benvenutijem, bo po obvestilu predstavnika španske zve. ze, prispel v Rim 12. t. m. KOLESARSTVO PARIZ, 6. — Mednarodna kolesarska zveza je potrdila svetovni rekord za amaterje v vožnji na 5 km, ki ga je Jurij Uršič dosegel s časom 6’I1”7 13. julija letos v Rimu. Prejšnji rekord 6’13”4 je od oktobra 1960 pripadal Italijanu Francescu Costantinu. NAJVEČJA PRIREDITEV SLOVENSKE ZAMEJSKE MLADINE 8. športni teden (od 12. septembra do 7. novembra) 1. športno združenje Bor iz Trsta priredi tradicionalni VIII. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN 2. Tekmovanje se je pričelo 12. t.m. in se bo nadaljevalo do 7. novembra 1965. 3. Na sporedu so naslednje discipline: Atletika Kraj tekmovanja: šolski sta dion v Kolonji. Kategorije in discipline: MOŠKI Teki — 100, 400, 1500,, IlOh, švedska štafeta (400x300x200 xl00); kros, hoja. Meti — krogla, disk, kopje; Skoki — višina, daljina. ŽENSKE Tek na 80 m, met krogle, skok v daljino in višino. MLADINCI (rojeni leta 1949 ali mlajši): Troboj, 80 m, višina, krogla. Moški se lahko prijavijo v štirih disciplinah in štafeti; ženske v vseh; mladinci pa v troboju in eni panogi, ki ni v troboju samem. Zaradi asfaltne mase, ki prekriva stezo in odskočišča se tekmuje samo v gumijastih copatah. iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiMiimiiiiiiiiiiiiiiiii RAZPORED tekmovanj 8. slovenskega športnega tedna DOPOLDNE POPOLDNE ZVEČER Fučka je vstopil v krog : čen in kroglo silovito suni tako da Je pristala pri rezultat, ki je zadostoval 12,82 SOBOTA 23. 10. ODBOJKA MOŠKI (izločilne tekme) NEDELJA 24. 10. ATLETIKA PONEDELJEK 25. 10. ŠAH TOREK 26. 10. ODBOJKA MOŠKI (izločilne tekme) SREDA 27. 10. ODBOJKA ŽENSKE (izločilne tekme) ČETRTEK 28. 10. KOŠARKA MOŠKI (izločilne tekme) PETEK 29. 10. ODBOJKA MOŠKI (polfinale) SOBOTA 30. 10. TROBOJ NARAŠČAJ. Med dvema ognjema KOŠARKA MOŠKI (izločilne tekme) NEDELJA 31. 10. OR. PLAN. POHOD NAMIZNI TENIS PONEDELJEK 1. 11. NAMIZNI TENIS TOREK 2. 11. ODBOJKA ŽENSKE (polfinale) SREDA 3. H. KOŠARKA MOŠKI (polfinale) ČETRTEK 4. 11. TEKM. AVTOMOBILOV in MOTORJEV NOGOMET (finale) STRELJANJE (I. skupina) PETEK 5. 11. STRELJANJE (II. skupina) SOBOTA 6. 11. KOŠARKA MOŠKI (finale) NEDELJA 7. 11. NAMIZNI TENIS (finalne tekme) ODBOJKA (finalni tekmi) ZAKLJUČEK 3. A. K. Bili smo mladi Po tem ponesrečenem taboru slovenske mladine na Primorskem ni oblast dovolila sploh nobenega tabora več. Ni pa zamrlo izletništvo med mladinci raznih slovenskih društev. Vodje izletov so se navadno med tednom domenili, kam naj bi šli prihodnjo nedeljo in nato obvestili mladino. Družili pa smo se navadno Svetoivančani, Skedenjci, Rocolčani, rojanska in bazoviška «Zarja» pa še kdo od «Prosvete» od Sv. Jakoba se nam je pridružil. Rojančani so hodili tudi z Barkovljani in Prosečani. Na ta način smo bili slovenska mladina medsebojno povezani. Ob neki aretaciji je nekdo od policije jezno kričal, da smo kakor veriga in bila je resnica. Med raznimi skupnimi izleti mi je ostal v spominu izlet na Slavnik. Veliko nas je bilo, bil je skoraj tabor, ne nava- dinska društva iz me-dkolice. Svetoivančani den izlet. Zastopana so bila razna mladinska sta in smo kot navadno, uboga raja, pripešačili. Marsikdo je prišel z vlakom. Skupno smo napravili pohod na vrh. Za nas sve-toivanska dekleta je bilo še precej naporno, ker smo bile že utrujene od hoje in pot se je vlekla. Veselja pa vseeno ni manjkalo in vsi smo srečno prispeli na vrh. Razgledali smo se, saj smo nekateri bili prvič na Slavniku in nekdo nas je slikal. Na tej sliki nismo vsi, ki smo se tega izleta udeležili. Kljub temu pa je neka prodana duša, ki se je tudi udeležil tega izleta, nesel to sliko, brž ko je bila gotova, na kvesturo. Temu izletu je sledilo še mnogo drugih. Bili smo na Artvi-žah, pravzaprav se spominjam dveh izletov na ta brkinski griček.