y Mariboru 1. marca 1877.
Tečaj XI.
Izhaja vsak četrtek
¡11 velja s poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom /a celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofliof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice , če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Neverjetno pa vendar resnično.
Grof Leon Tbun je češki plemenitaš, vodja pravne stranke, zagovornik sv. Cerkve, branitelj Avstrije in pravic češkega kraljestva in naroda. Bil je pred 1. 1860. minister in je še sedaj pri cesarju visoko čislan. Le na besedo cesarjevo je vstopil v gosposko zbornico. Ta imenitni mož je pretečem teden sedanje ministre, vzete iz liberalne večine nemških ustavovercev, silno ostro napak Očital jim je javno take reči, da jeduakega očitauja ministri drugod nebi zamogli prenašati brez najtehtnejšega opravičevanja : na Francoskem ali Angleškem bi v takem slučaju ministri bržčas odstopili v 24 urah. Bila je v gosposki zbornici razprava o novi postavi za kuratorje, katera po-jasnuje in določuje že 1. 1874. od sedanjih ministrov nasvetovano, jednako postavo. Grof Leon Tbun je hotel, da se obedve zavržete ; sklicaval se je v svojem govoru na 3 čudne dogodke.
Prvi dogodek je ta: pred nekoliko leti so na Ceskem osnovali društvo za stavljenje železnice iz Duks-a v Bodenbach. Izdali so 100,000 delnic po 200 fl. in nje dobro prodali med ljudi ter dobili blizu 20 milijonov. Železnico so pa postavili — večjidel na dolg. Denarji so, ne vé se prav kako in kam, zginili, delničarjem se obresti niso reduo več izplačevale. Dolžniki so hotli prodati železnico, na čije imetje so bili kot delničarji vknjiženi ali intabulirani na prvem mestu. V tej zadregi je pomagala kuratorska postava od 1. 1874. Mini-sterstvo je postavilo za delničarje kuratorja; ta je potem brez prašanja, brez dovoljenja delničarjev te iz prvega mesta v zemljiščnih knjigah potisnil nazaj, najel denarjev in novi dolg na prvem mestu vknjižil. Da se je tukaj pravica delničarjev žalila, to je jasno kot beli den; brez kuratorske postave od 1. 1874. bi kaj takega ne bilo mogoče. Drugi dogodek je še hujši. Grof Génois je od juda Roth-schilda na Dunaju izposodil 3 milijone. Jud je potem dolg v imenu grofa Genois-a razdelil na delnice in jih med ljudi razprodal, kar je lehko bilo, čeravno jim ni obečal nobenih obresti. Na-
pravil je namreč veliko lotrijo ; vsako leto je nekaj delnic izžrebanih in med te se izplača od 60—50,000 fl. dobitk. Letos bi imelo biti izžre-banje 1. febr. Toda grof Génois je rekel, danima denarjev za letošnje dobitke in je z dovoljenjem ministrov izžrebanje ustavil in za posestnike lote-rijnib delnic dobil kuratorja, ki hoče dobitke znižati in izžrebanje na 13 let ustaviti, to pa zopet brez prašanja in brez dovoljenja delničarjev, ki so po celó drugačišnjih pogodbah svoje denarje šteli za delnice. Tretji dogodek je pa najhujši. Na Dunaju je posojilna banka : Hypothekar-Credit und „Vorschussbank, ki je baje veliko pomagala, da so ustavoverci na Ceskem in tako za vso Avstrijo zmagali. Od tiste dobe banka res hira, čeravno so ministri dovolili, da se smejo celó siro-tinski denarji iz depozitnih denarnic jemati in pri njej vlagati proti 5 % obrestim. Ali denarjev njej je čedalje manjkalo več. V zadregi dovolijo ministri kuratorja in ta je sirotam 5°/0 obresti znižal na 1 °/o tedaj gotovo na veliko škodo nedolžnih sirot.
Ko je grof Thun 3 dogodke razložil, se je obrnil do ministrov in rekel : kdo zamore tajiti, da se tukaj mnogim ljudem godi velika krivica? Noben človek! Dobro, zakaj pa se tedaj krivica' hoče zakriti in opravičiti z novo postavo in sicer tako hudo, da se poškodovanim še pravica pritožbe zoper ravnanje vsiljenega jim kuratorja jemlje? Ugovarja se mi : zato, da se velikim podvzetjim varuje potrebni kredit! Ali jaz mislim, da postava tega ne bo dosegla, pač pa bo sleparijske železnice, banke in posojilnice na šKodo delničarje«' in upnikov branila pred eksekucijo. Taka sleparijstva ne zaslužijo, nimajo in ne bodo imela zaupa, če se tudi ta postava sklene, ki je postavam madež, prava goropadnost in bo še avstrijsko pravosodje spravila ob kredit ali zaupanje. Moja vest, moj avstrijski ponos se upira tej postavi ! Konečno še hočem gospodom povedati, zakaj so ministri to postavo nasvetovali : „sedanji ministri so se zarad svoje krive politike zapleii v začetku že med nepoštene denarstvene sile, iz katerih se izmotati
ne morejo in vsled tega delajo to, zarad česar jih tukaj očitno tožim, da pravico v Avstriji upo-gibajo pod krivico in branijo sleparstvo proti poštenosti v političnih, gospodarstvenih in nravnih zadevah."
Tako je sedauje ministre javno tožil grof Leon Thun, toda večina gospodov je vendarle glasovala za novo kuratorsko postavo! Tudi pretečeni teden so državni poslanci dovolili 1Ji milijona posojila brez obresti srenjam okoli Dunaja, da za-morejo stradajočim delavcem dati dela in zaslužka. Naš poslanec g. Herrnau je pri tej priložnosti govoril o uzrokih te nesreče zopet tako izvrstno, da priobčimo prihodnjič ves njegov govor!
Cerkvene zadeve.
Dunajski nadškof, ki je v gosposki zbornici hrabro, zgovorno in srečno zagovarjal razne cerkvene zadeve, bo bržčas postal kardinal rimske cerkve; tudi svitli cesar so ga počastili z velikim zlatim križcem reda Leopoldovega.
Za cerkvo Srca Jezusovega, ki se bo postavila v Gradcu, nabirajo potrebnih denarjev že več let; sedaj je nabranih že 67.440 fl. in tudi zemljišče, na katerem bo stala, je plačano.
Postne pridige v Mariboru se vršijo letos v 4 cerkvah; v stolni cerkvi pridiga kanonik č. g. Modrinjak, v cerkvi sv. Alojzija špiritual č. g. Ogradi, v cerkvi slovenske fare frančiškanov *č. o. Ludvik, pri sv. Magdaleni, dekan č. g. Tom. Rožanc.
„Hervatski učitelj, časopis za školu i dom", ki je začel na novo izhajati v Zagrebu, hoče mladino odgojati „na temelju razodete katoliške vere" in torej „se ozirati tudi na verski poduk". S pozornim očesom bode spremljal šolski razvoj vsega hervaškega naroda tudi po Istri, Dalmaciji, po Turškem in Ogerskem. Vrednika sta mu gg. Josip Gall in Stjepau Kučos. Izhaja po dvakrat na mesec na celi poli v osmerki in stane 1 gld. 50 kr. na pol leta. Prva številka ima nekaj prav vrlih 8pisOV.
Stan cerkvenih dostojnikov. Po novem rimskem imeniku za 1877. je katoliška Cerkev 31. dec. 1876. imela 54 kardinalov, 11 patrijarhov obojnega obreda, 750 nadškofov in škofov latinskega obreda s stalnimi sedeži, 50 nadškofov in škofov jutrovega obreda, 280 nadškofov in škofov za „medneverske kraje" (in partibus infidelium), 28 patrijarhov, nadškofov in škofov, ki nimajo več naslova, 12 prelatov, „nullius dioeceseos": skup 1175 členov višega duhovstva. Pod Pijem IX. je povzdignjeuih 24 škofij v nadškofije, 5 nadškofij je ustanovljenih na novo, kakor tudi 130 novih škofij, potem 3 apostolske delegacije, 33 apostolskih namestuištev (vikarijatov) in 15 apostolskih pre-fektur. — Iz tega je dosti očituo, da frajmavrerji, lažiliberalci in drugi trinogi le bob v steno mečejo, ko preganjajo Kristusovo Cerkev. Ta bob pa se
i spreminja v debele skale, ki padajo s silovito težo na njih lastne glave.
Družba sv. Mohorja. (Konec). Čestita gospoda! Gospodje poverjeniki in družniki! Sovražnik hoče ljuliko vsejati tudi v družbo sv. Mohorja! Ravno tista stranka, ki je nam Slovencem na Kranjskem in Štajerskem, na Goriškem in Primorskem, pa tudi na Koroškem že toliko škode napravila, — ravno tista strauka, ki je nam Slovencem s svojo „uarodno tiskarno" in „pisateljskim društvom" že toliko denarja izžmela, — ravno tista stranka, ki že več let od tega denarja nobenega računa ne daje — ravno ta stranka se je vrgla tudi na družbo sv. Mohorja, na to uarodno napravo, ki edina še cveti, veselo dela in se ogromno razširja od leta do leta, da nas Nemci občudujejo in zavidajo, — v to našo slavno družbo hoče ta stranka ljuliko razdora in nezaupanja vsejati, jo razdreti, oslabiti, podreti — če mogoče — zatreti. Ravno sedaj, ko je bratovščina sv. Mohorja po velikanskem številu svojih udov prikipela prej ko ne do vrhunca, ista stranka bujska zoper postave in vodila, na kteri podlagi je družba osnovana, in dosedaj tako lepo napredovala, in z zvijačnim natolcevanjem skuša pred vsem spodkopavati dosedanje zaupanje do odbornikov, kterim je skrb za družbo in njeni razvitek od zavetnika postavno izročena. Vam čestiti gosp. poverjeniki, ki ste odboru oči in roke, Vam, čestiti udje, ki ste odboru in njegovi delavnosti vsako leto skazovali najlepše zaupanje s tem, da Vas je od leta do leta obilniše število družbi pristopilo, Vam vsem, ki niste hudobnega srca, sedanji družbiu odbor z mirno vestjo pripušča razsodbo, ali in kako je vsako leto spolnoval svoje dolžnosti — nikadar pa za-kotuim dopisunom, ki se s svojim imenom ne upajo na den. Postave in pravila, ki so od najvišje cerkvene oblasti potrjene in so se dosedaj tako dobrodelne skazale, so bile vedno odbornikom vodilo; kakor dosedaj bodo po njih se vestno ravnali tudi vprihoduje!
Rodoljubi! podpirajte odbor tudi v prihodnje in zlobne nakane družbinih sovražnikov bodo ostale na cedilu ! V slogi je moč — sloga jači — nesloga tlači!	'	„SI. Prijatelj".
Gospodarske stvari.
Kako senožeti zboljšati z prav majhnimi stroški?
Vode napeljavati na travnike, ki niso močvirni, in njihovo rodovitnost s pomočjo vode povzdigniti, ni povsod mogoče. Zato je treba skrbeti po drugi poti za gnoj; vsaj umni gospodar ve, da vsaka travica potrebuje živeža, zemlja ga pa jej ne more neprenehoma toliko dajati, kolikor ga rastlina potrebuje. Gnoj je različne baže: Hlevski gnoj sploh ne ugaja gospodarjem, da bi ž njim travnike gnojili, ker bil bi predrag. Gnojnica, s
katero se dad6 v jeseDi ali spomladi, pa tudi pozimi po snegu travniki gnojiti, — obležano blato iz luž in bajarjev, — navadni pepel ob vlažno-gorkem vremenu čez travnike raztresen, po katerem posebno rada deteljice rastejo, krompirjevec, (krompirjevo perje), — mavec (gibs), apno in pepel od premoga, ki posebno kislim senožetim dobro tekne: to vse so dobri gnoji travnikom. Najbolji gnoj pa med vsemi, ki je tudi najcenejši, je mešani gnoj (kompost). Kaj pa je mešani gnoj? — Beseda že povč, kaj je, da je namreč zmes iz različnih zemeljnih, rastlinskih in živalskih stvari, na pr. vsake vrste smeti, gnoj iz sekretov, kurjek, pepel, krompirjevec, poljski plevel, mah, blato iz grabnov, luž in bajarjev, apno, lapor, šuta, cestno blato, drevesno listje, kaka crknjena mačka, pes itd. — vse te stvari skupaj zmešane in dobro ob-ravnane dad6 dober mešan gnoj. Kako pa naj se naredi tako gnojišče? Gospodar naj naredi iz imenovanih stvari kup na štiri vogle, 1 do 1 1/2 metra visok, tako da med posamesne lege enega ali druzega imenovanih gnojev nekoliko slamnatega gnoja zvrstoma položi, in ta kup pridno z gnojnico poliva. Tako napravljeni kup pa se ne sme nikoli trdo vkupaj stlačiti, sicer gnojnica pri polivanji ne pride skozi in skozi, in ravno zato, da se kiip zmirom rahelj obdrži in pa zato, da se različne tvarine enakomerno skupaj mešajo in potem hitreje razpadejo, in sprstenijo, se mora kfip čez poletje dvakrat ali trikrat premetati, to je, dva taka kupa se morata eden poleg druzega napraviti. Nihče naj se ne ustraši tega dela; ako danes en del kupa premeče, jutri zopet enega in tako naprej, je potem to delo kmalu opravljeno. Vsaj se tudi gore prestavijo s trdno voljo in pridnostjo! Kdor celo leto nabira gradiva za tak gnojni kup — in pri vsaki kmetiji je tacega gradiva kolikor toliko — ga zmirom spomladi na kiip tako naklada, kakor smo rekli, poleti pa z gnojnico poliva in premetuje, bode zmirom imel dva kompostna kupa; stareji kup se potem pozimi na travnike izvozi, na majhne kupe zloži, in kedar vreme pripusti, po travniku razmeče in pa s pripravno brano (trnasto) enakomerno razdeli. Če gospodar tako ravna, je v stanu vsako leto en del svojih travnikov pognojiti in to z dobrim gnojem, katerega si je skoraj zastonj napravil. Moč mešanega gnoja trpi več let, in ta njegova moč se kaže posebno v tem, da mah, in veliko druzega plevela s travnikov zgine, dobra trava in pri tleh posebno gosta in krepka zaraste. Kdor je le enkrat skusil tako napravljati mešani gnoj, gotovo se bode prepričal o neprecenljivi njegovi moči, in dokler bode kuie-toval, imel bo zmirom po dva taka gnojna kupa, o katerih sme po pravici reči, da sta veliko bogastvo njegovo. Kdor ima mešan gnoj, temu tudi v subih letinah ne bode lahko klaje zmanjkalo.
" Kdor pa je previden s klajo, zamore si več živine rediti, pa jo tudi dobro rediti. Kdor pa svojo živino bolje krmi, ta tudi ob enem skrbi zato, da
mu dobro rejena živina bolji gnoj daje, in to pride potem polju gospodarjevemu na korist.
Gospodar, ki travnike dobro obdeluje, se sme za izgled svojim sosedom postaviti po znanem pregovoru: ;,Tak gospodar je eden največih dobrotnikov človeštva, kdor je naredil, da tam, kjer je poprej le ena trava rastla rastete zdaj dve."
„Novice."
Kteri vzroki so, da vino dostikrat neprijeten duh in okus dobi?
II. Sodi, ki imajo prazni ostati, se z žveplom požveplijo, da se plesnjivosti obvarujejo. Ta učinek izvira od žveplene kisline, ki se pri gorenju žvepla nareja. Ko je namreč žveplova kislina v sodu, se plesove rastlinice ne morejo razvijati, če pa je sod slabo začepljen in zapilkan ali pa, če se doge slabo sklepajo, žveplena kislina, ki je zračne podobe, skozi špranje in luknje uhaja. Če je kaj železa v sodu, ki ni popolnoma od lesa pokrito, se ga žveplena kislina hitro prime in ž njim v zvezo stopi. V vseh teh primerlejih sod po žvepleni kislini ni več proti plesnobi zavarovan, ker ni več zveplene kisline v zračni podobi v njem. Pri izbiranju čepa ali pilke za prazne sode ljudje niso kaj izbirčni in previdni in ravno tako ne pri pokrivanju vretenskih glavic na so-dovih dvericah.
Včasih vzamejo sodarji za gornje doge bolj slabi les, ker mislijo, da vino ne teče na vzgor. V tem imajo sicer prav. Vino res ne teče navzgor. Ali gornje doge so kmalu mokre, kmalu suhe, vsied tega rade razpokajo in skozi te tenke špran-jice vdira zrak v sod. Zrak pa napravlja berso j in očetove rastlinice in sod začne plesniti ravno tako, kakor če je slaba pilka.
Vsakdo ve, da v plesnjivem sodu žveplo ne gori, ker so plesove rastlinice in trohneči les kislec zrakovi posrkale. Če bi pa kdo trdil, da je sod, v kterera žveplo gori, zanesljivo tudi ne-plesnjiv, bi se pa vendar le tudi hudo zmotiti mogel. Če je namreč pilka slaba ali pa čep dobro ne drži ali pa če sod kje drugod zrak prepušča, je mogoče, da zrak po plesu in trohnobi pokvarjen iz soda uhaja in na njegovo mesto zopet nov zrak v sod prihaja. Tako potem žveplo tudi v plesnem sodu lahko gori in primerilo se je že, da so že izvedeni sodarji v velikih kletarijah kot zanesljivo trdili, ta in uni sod ne more biti plesnjiv, ker žveplo v njem gori in vendar je potem vino dobilo duh po plesu. Iz gori rečenega je toraj jasno, da more sod biti plesnjiv in da vendar žveplo vzame, kakor govorijo, ali da žveplo v njem gori. Železo v sodu more, kakor seje gori pokazalo, pripomagati, da sod plesni. Če pa železo v sodu ni popolnoma pokrito, more vinu v njem barvo, duh in okus do cela spremeniti. Že-I lezne vretenske glavice na sodovih dvericah se morajo toraj vselej skrbno vdolbsti in z lesom dobro pokriti. Predavajo se in rabijo kakor je
obče znano, cvetne žveplene plošče, ki razun iz žvepla tudi še iz raznega cvetja sera ter tje tudi iz cimota, muškatnih orehov in iz drugih začimb obstojé. Po takih žveplenih ploščicah se sicer prav dobro vino dostikrat posebnega duha nav-zame in tako svojo ceno za precej zgubi. Ker take plošče niso boljše pač pa drajše od prostih žveplenih ploščic, je tedaj pametnejše navadne proste žveplene plošče rabiti, o kterih pa velja pravilo, da ne smejo biti predebele, ker sicer žveplo preveč od njih kaplja, kar se toliko bolj godi, kolikor so plošče debelejše. Slab zaduhel zrak v kleti povspešuje rast plesa po sodih in kletnih stenah. Verjetno je potem na dalje, da se tam, kjer plesove rastlinice rade rastejo, tudi bersa in očetove rastline rade izcimijo, kar je vinu v kvar. V kletih, v kterih rastlinske tvarine gnji-jejo in trohnijo, se nareja slab duh, ki tudi skozi stene sodov prodira in se tudi vinu primeša. Se bolj se pa sodi takega duha navzamejo, ki niso zapilkani. Posebno pa rudeče vino, ki še na tropinah vreje, je kaj občutljivo. Prej ko ne se tukaj dišeče stvari najprej na vzdignjenih tropinah na tako zvanem klobuku zbirajo, zgoščujejo in potem v vino prestopajo. Zgodilo se je, da je sodček zmučkanega črnega grozdja blizo 20 litrov držeč ležal v sobici, v kteri je bilo več kosov po-katranjene šote. Katranov duh po sobi ni bil pre-silen in vendar se je vreči mošt že po malih dneh katranovega duha tako zelo navzel, da ga nihče ni mogel več piti. V neki kleti pa, v ktero je pri hudi povodnji voda udarila, so gantnarje, ki so bili skoz in skoz premočeni, z karbolovo kislino pomazali. Nasledek tega je pa bil, da so se vsi prazni sodi, ki so bili pa dobro zapilkani, duha karbolove kisline tako navzeli, da so še več mesecev potem po nji dišali in ko so o branju v jeden teh sodov novega mošta natočili, da je tudi ta še po karbolovi kislini dišal. Iz vsega tega je tedaj jasno, da so v vinskih kletih vse zelo dišeče stvari vinu nevarne. Odstraniti se mora tedaj vse kar bi vinu moglo slab, neprijeten duh podati. Tako imenovani gorski ali talni duh mora mnogokrat napačnosti, ki se pri ravnanju z vinom v kletih godé, pokrivati. Sicer se ne da tajiti, da raarsiktera gorica vinu res poseben duh in okus daje, ki je po zemlji in po trsih različen. V dosti več primerlejih je pa takemu okusu in duhu plesen sod kriv, ki se pa potem rado zemlji in gorici pripisuje. Da se ta poseben duh in okus v istem vinu pogostoma ali skoraj leto na leto nahaja, to še ni noben dokaz, da ima svoj izvir v zemlji, kajti najdemo napake pri ravnanju z vinom, ki se na nekterih krajih leto na leto ponavljajo, n. pr. da ne zgorelo žveplo v sode pride, v ktere se potem mošt ali novo vino nalije ali da se sodi leto na leto slabo izmijejo ali da se vino prepozno pretaka ali da ie slednjič nečist z dišečimi tva-riuanii napoljnjen zrak v kleti. Poseben neprijeten duh in okus iz vina odpraviti, se ne posreči vsa-
kemu in vsakikrat. Mnogokrat mine skoraj do čistega po večkratnem pretakanju ali čiščenju. Včasih se da z frišnim ogljem, ki se brž, ko se je sbladilo, v sod dene in potem po večkratnem čiščenju iz vina spravi. Drugekrati pa in sicer mnogokrat! nič ni pomagati in vino nas potem prav pogosto in neprijetno opominja, da se mora vse skrbno in pazno odstranjevati, kar mu poseben duh in okus podaje.
Štajerska kmetijska družba pričakuje letos 16.330 fl. dohodkov in bo imela 16.370 fl. stroškov Jeni dosedanji predsednik, znani Moritz pl. Kaiser-feld Blagotinšekov je odstopil in na njegovo mesto je izvoljen barfin Washington, rojen Bavarec, a mnogoletni posestnik graščine v Ptils-u in morebiti najizvrstniši gospodar cele Štajerske. Družba je sklenola v vinskih krajih vsako leto pouzročiti krajne vinske sejmove, v Mariboru in v Gradcu pa vinske sejmove za celo deželo. Prilično spregovorimo o tej važni reči več!
Sejmovi na Štajerskem. 6. marca pri sv. Petru pod sv. gorami; 7. v Vitanju; 8. v Pilštanju; 10. v Dolu, pri sv. Jurju pod Tabrom, v Kapeli pri Brežicah in v Spod. Polskavi.
Sejmovi na Koroškem. 7. marca v Belaku; 8. pri sv. Martinu Silberbergu; 12. vLavodu; 13. v Millstadtu; 15. v Africi in 16. v Winklernjih.
Dopisi.
Iz Celja 22. febr. so napravili udje celjske čitalnice v čast doktorju Štefanu Kocevarjn ob priliki jegovega imenovanja za cesarskega svetovalca slovesen banket, kojega se je udeležilo 46 oseb. Pevci čitalniški so zapeli njemu v čast od Ivana Gabrška zloženo, po pevovodju Miklavca oglasbeno pesem. Predsednik M. Kožel omenja v nagovoru mnogostranskih zaslug staroste štajerskih Slovencev, za narod, za slovensko slovstvo in za človeštvo sploh, ter mu naglasi burno: Živijo! Dr. Kočevar se ginjenih besedi zahvaljuje za podeljeno mu čast ter pravi, da se ima za vse v prvej vrsti zahvaliti Njih Veličanstvu pre-svitlemu cesarju, kteremu zakliče trikratno gro-raovito „Živijo". Gospodična Minka Valenča-kova mu poda krasno izdelano torto, v podobi podzglavnika, na kterem leži lavorjev venec, ter mu govori: „Možu, kojemu se spodobi lavorjev venec, podajam to v spomin denašnjega dnč. Kakor ta venec naj Tvoja slava nikdar ne vsahne".
Kdor pozna dok. Kočevarja, mora ga ljubiti, jegov zlata vredeu značaj, jegova miroljubnost in neutrudljiva delalnost. Vkljub visokej starosti je vedno delaven, prijazen in dobrotljiv. Bog ga nam ohrani še mnoga leta, jegovo ime naj slovi med nami po vsili kronovinah in naj jegov spomin blag ostane še poznim potomcem!
Iz Brašlovec. Dne 14. febr. je tukaj umrl pošteni, 901etni Pongrac Cizej. Mož se je vojsko-
val v svojih mlajših letih zoper silnega Napoleona I. ter kot pešec prehodil mnogo sveta, velik del Rusije, Nemčije, Francije in nekoliko Italije. Sedaj imamo še samo enega njegovih vrstnikov in so-borilcev, ki pa mnogo časa že ne more več iz postelje. — Isti den je tudi umrl 731etni vitez plem. G. Gdtmann, ki je več let na zanečkem gradu živel v pokoju. Pogrebni sprevod se je 17. febr. sijajno vršil. V lepi, prekrasno z cvetlicami in lavorjevimi venci nakinčani rakvi (trugi) so ga sprevajali od grada do cerkve. Dva strežnika sta nosila na blazinicah eden meč in zeleno čelado v znamenje, da je polkovnik ali obrist, drugi pa več svetinj znamenja njegovih zaslug in junaške hrabrosti. Po opravilu v cerkvi so ga zopet vzdignili na voz, ki ga je odpeljal v Celje na že-ležnico, da ga spravijo v Prago, kder bo pri rajnkih svoje rodbine počival do sodnega dne. Ljudje pravijo, da je polkovnik Gotman do ubogih bil jako usmiljen in radodaren. Bog mu stotero povrni!
Iz Vranskega. Okoličani nismo nič zadovoljni s tem, da smo s tržani v eno srenjo sphani, kder ti z nami delajo, kar hočejo. Ako prinese kmet iz okolice kaj v trg na prodajo, hitro pristopi berič in tirja vžitnino; kedar vojaki pridejo, jih tržanski uradnik in „kvaitirmeister" brž tudi okoličanom pošlje, plačilo za vojake odmen-jeno pa za trg zaračuni, kako, tega ne vemo. Za slabo ponoeno svečavo v trgu in za čuvaja dola-gamo okoličani po 130 ti. na leto. Kakovi hasek imamo od tega? Ali je nam treba svečave in čuvaja v trgu? To so sami taki stroški, od katerih imajo le tržani korist; pravično bi torej bilo, da bi jih tudi oni sami plačevali. Pri volitvah v srenjski zastop ne jemljejo tržani nobenega ozira na okoličane; vse odbornike izbirajo iz sebe; zato okoličani nimamo nobenega zaupanja v ta zastop in želimo, da nas spustijo prej kakor slej iz srenjske zveze z trgom!
Od sv. Janža na dravskem polju. V štev. 6. „Slov. Gosp." smo čitali, kako so v starški vesi 201etnega mladenča obleke oropali, kar se naj po sledečem pojasni! Omenjeni fantje 21. januarja enemu tukajšnjih fantov prav po tolovajski z kolom na stezi čakajoč „burmus" po sili vzel. Nekoliko potem je nekega špeharja, ki je v Staršah prešiče kupoval, po vesi spremljal. Slučajno pride tako v hišo, kder so vsi 4 fanti imeli lepe „bur-muse" in kojih najmlajšemu je prej „burmus" na stezi vzel. Ti spoznajo brž posilneža, ga zgrabijo in zahtevajo, da „burmus" plača ali kaj zastavi, dokler ga ne prinese nazaj. Ne imajoč denarjev je moral svojo zgornjo obleko zastaviti in eden omenjenih fantov mu je svoj delavniški obleč posodil za ta čas, dokler oropanega „burmusa" ni prinesel nazaj. Da pa vse to nekako po turškem in čerkeskem diši, to je žalibože istina!
Iz Koroškega. (Razne novosti.) V Celovcu še vedno držijo nazaj vjete Srbe in jih baje !
ne bodo spustili pred konečno rešitvijo turških homatij. Čudno se pa avstrijskim Slavjanom vendar mora zdeti, da se z Turki bolje ravna, ker so vee turške jetnike poslali domu na Turško. — Koroška kmetijska družba je 23. febr. imela slabo obiskovani občni zbor. Pri tem zboru je nemška večina sklenola ustaviti slovensko prilogo družbi nega lista: „Kmetijski list". Pravili so, da tega niso storili iz mrženja do Slovencev, ampak zarad pomanjkanja denarjev. Sicer pa za listom ni treba koroškim Slovencem veliko solz prelivati; ni bilo kaj posebno prida v njem, pač pa bo treba, da si omislijo na Koroškem list, ki bo Novicam ali pa „Slov. Gospodarju" podoben!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Dolgo so se naši ustavo-verni ministri pogovarjali in prepirali z ogerskimi; svet si je lehko mislil, kako strašno se gospodje pulijo, toda naposled so se lepo porazumili; Magjari so zvečinom zmagali. Čeravno za skupne državne potrebe plačujejo samo 30 %> mi pa 70 % dobijo vendar od avstrijske banke 50 milijonov goldinarjev srebra v Pest; avstrijsko - ogerski bankovci dobijo nemške in magjarske napise; sploh nagod-ba z Ogersko je na 10 let gotova, če dunajski in budim-peštanski državni zbor dogovorom ministrov pritrdita. To je sedaj celo mogoče, a gotovo še ni, ker nahaja se mnogo poslancev pri nas in na Ogerskem, ki z dogovori ministrov niso zadovoljni. — Graška „Tagespost" je v svet zatrobila, da je finančni minister od tistih 80 milijonov , zarad katerih je lani „Slov. Gosp." od slavnega c. k. glavarstva v Mariboru konfisciran bil, ker je o njih nekaj črhnil, posodil 1,200.000 fl. Duks-boden-baskej železnici. Tako ali! — Kranjski nemčurji razsajajo zgoli same jeze in tožijo, da vlada nem-štvo na Kranjskem premalo podpira; to jim bo pač malokdo veroval, posebno če pomisli, da morajo slovenski profesorji Glaser in Suklje iti na Nemško, in narediti prostor Nemcem. — V Gorici je vlada potrdila novega mestnega župana Depe-ris-a, ki je vodja Avstriji gotovo ne preveč udanih Lahonov. — V Dalmacijo se vozi čedalje več živeža in streliva za vojake. — V državnem zboru je 61 liberalnih poslancev, med njimi mariborski Duhač in Seidl, celjski Foregger, koroški Petritsch, vložilo predlog, naj se delegacije odpravijo, t. j. naj se edino skupno zborovanje vseh avstrijskih dežel zatere in cesarstvo še bolj na dvoje razkolje. Avstrijski domoljubi takemu nasvetu pritrditi ne moremo. — Magjarski minister Szell je na Dunaju vlovil nekaj milijonov na posodo, z katerimi se upa do aprila shajati. Kaj pa potem?
Vnanje države. Nemški cesar, stari Viljelm, je sklical nemški državni zbor v Berolin, katero mesto je ravno sedaj doseglo število 1 milijon prebivalcev. Cesar je v nagovoru do poslancev povdarjal svojo miruljobnost, do katere pa ima
svet malo zaupanja, ker je že večkrat prav za-vratno začel krvave vojske; tudi sedaj pomnožuje število vojakov na francoski meji. Na dalje preganja katoliške duhovnike in zveste katoličane neprenehoma hudo in neusmiljeno; te dni so zaprli mešnika, ker nekomu pri spovedi ni dal odveze.
—	Švicarska slovi zarad lepih krajev in na tisoče potnikov bogati vsako leto deželo. Zadnji čas so pa Švicarji začeli katoličane preganjati; iztirali to vse redovnike in mešnike; vsled tega so katoliški listi začeli svariti potnike, naj ne zahajajo v Švicarsko ; nasledki se že kažejo, veliko 100 krčen je prišlo na kant! — Na Francoskem je veliko nevernih ljudi pa zraven jih tudi veliko iskrenih vernikov; to se kaže posebno pri skrbi za krščansko izrejo mlajine ne samo v ljudskih, ampak tudi v višjih šolah. Sedaj pobirajo denarje za 3 katoliška vseučilišča v Parizu, Lionu in Tolovsu; za prvo imajo nabranih že 200.000, za drugo ]/2 milijona in za tretje 175.000 frankov. — Angleži še ne vedó, ali bi Turka branili ali ne zoper Ruse.
—	V severni Ameriki bodo pri volitvi novega predsednika bržčas zmagali republikanci. — V Mehiki je novi predsednik republike general Diaz.
—	Brazilianski cesar in cesarica se mudita sedaj pri sv. Očetu v Rimu.
1 urške homatije. Dnes 1. marca je doteklo premirje med Srbi, Črnogorci in Turki; vendar ni sklenjen mir pa tudi vojska se ne začne vsaj do 15. marca ne, če je res, kar najnovejša poročila pravijo. Svet sicer mnogo govori o miru, a bržčas smo blizu pred strašnim klanjem. Avstrija baje išče 500 milijonov goldinarjev na posodo dobiti, vojne priprave se delajo povsod. Srbska skup-ština hoče boj zopet začeti, ako ga tudi Rusi začn0. Črnogorci so odbili ponudbe Turkov; Mi-riditi se orožajo, takisto tudi Grki. Turki dovažajo puške in patrone celó iz Amerike ter prosijo posebno Angleže na pomoč, ki zopet skušajo zoper Ruse postaviti Avstrijo in Francosko v obrambo turškemu cesarstvu. Med tem pa Rusi zbirajo čedalje več vojske na turški meji; črez Prut je že naretih 7 mostov, in 80.000 Rusov se je na tihem pomeknolo celó blizu meje; rumunske železnice imajo pripravljene biti vsaki trenutek za prevažanje vojne črez Jaš, Galac, Bukarešt in Džurd-ževo na Donavi. Rumunska vlada je nakupila v Peštu in v Pragi veliko živeža, ki mora do 15. marca že postavljen biti v Bukarešt; to so prvi bliski, kateri naznanjajo bližajočo se nevihto!
Za poduk in kratek čas.
Iz Maribora v Solčavo in savinjsko dolino.
XII. Potovanje od Ljubna v Ročico po sami ravnini je kaj prijetno. Dolina se razteza čedalje bolj, polje nam kaže rodovitne njive, griče na straneh pokriva tu pa tam vinska trta. Ročica, malo vstran ceste, je prijazen in snažen trg, če-
ravno po številu hiš nihče nebi mislil na trg. K tej časti sta rojstnemu selu pripomogla dva brata tukajšnje rodovine Taučerjeve, kterih eden je bil ljubljanski škof, drugi pa polkovnik ali obrist. V rodbinskem grbu imajo Taučerji podobo še sedaj pred hramom stoječega drevesa. Po kosilu pri gostoljubnem župniku č. g. And. Jug-u, smo se peljali v Nazaret. Bela cerkva z dvema svetlima zvonikoma in precej velikim samostanom čč. očetov frančiškanov je divno in čarobno lepo na hrib postavljena, kakor da bi jo bile same vile pozračne tje položile. Potnika miče in vabi in kliče na hrib, da ne more mimo. Cerkev je kaj ljubo in nježno okinčana, vse kaže na skrbne in pobožne roke, ki tu za čast božjo skrbijo. Stara cerkvica, katerej je sedanja velika hiša božja prizidana, še stoji. Pod Nazaretom so razvaline grada Vrbovca, ki je sedaj z vsem posestvom vred lastnina ljubljanskih škofov. Vredne, da se pogledajo, so velike žage. Postavljene so jako umetno in svojemu namenu primerno.
Proti večeru smo prišli v Mozirje. Trg ima lepo lego, je ličen in snažen; da je tudi vrlo naroden, to so nam kazali slovenski napisi nad pro-dajalnicami. Na veliko jezo vsem nemškutarskim kozlom slovi lepa savinjska dolina kot dobro narodna, jeni prebivalci so svoje narodnosti zavedeni Slovenci, to pa ne samo po vaseh, ampak celó po trgih, kar žalibog po drugod ni tako. Drugi naši trgi se še šopirijo in hvalijo z narod slovenski izdajalno nemškutarijo. Jihova po nemčnrskem jeziku in pisavi sicer grdo pokvarjena imena kažejo na slovensko kri, ali Slovenci niso več, pa tudi Nemci niso pravi, čeravno se med nje štejejo in urivajo. Taki ljudje so med narodom to, kar je med živalstvom netopir ali pirožlek, ni prav miš pa ne tic, ampak — netopir; niso prav Nemci pa ne Slovenci, ampak — nemčurji. Kot mladi dijaki smo radi prepevali: „Erjav kakti Judež bodi, — Naj ga pes za plotom jé, — Med Slovence naj ne hodi, — Kdor je prav Slovenec ne." — In res gršega človeka slovenska zemlja ne nosi, kakor je izdajica naroda, ki se svoje slovenske matere sramuje ali jo celo zaničuje.
Ker se „Slov. Gosp." mnogo peča z gospodarstvom, mu hočem tukaj resnično prigodbo zapisati, ki se je dogodila v Mozirju nekoliko pred mojim prihodom. Nekemu tržanu je krava zbolela, postala je vsa medla in suha, vračilo ni pomagalo nobeno. Sedaj nasvetuje nekdo, naj se kravi vlije kuhanega vina. Posestnik uboga, vlije na večer kravi precejšnji „porcijon" kuhanega vina, ali drugo jutro je bila goved mrtva in trda. Res smešno je, kar nespamet vse počinja. Še jedno hočem tukaj zapisati, za katero sem tudi v Mozirju izvedel. Živel je nekdaj v okolici previden in moder oče, ki je imel sina dijaka. V jesen, preden je sina v Celje odposlal, je šel ž njim v neko štacuno v Mozirju, da bi mu kupil blaga za novo suknjo.
I Štacunar položi na mizo balo za balo vsakovrst-
nega sukna. Oče reče sinu: „sedaj si poišči, od katerega hočeš!" Dijak skrbno pregleduje in pri sebi premišljuje, katero bi bilo boljše in lepše. Po dolgem premetovanju se odloči rekoč: „oče, od tega bova vzela!" Oče je na to čakal in djal: „kedar bodeš ti sam plačeval, tedaj zamoreš vzeti od tega; sedaj pa, ko morem jaz denarje šteti bova vzela od unega", ter je pokazal na najsla-bejše sukno. Sin se je sicer kislo začel držati, ali pomagalo mu ni nič. Oče mu je hotel pokazati, da se naj vsak oblači po svojem stanu in kupčija ravna po mošnji. To je moder nauk, na katerega mnogo ljudi v lastno škodo pozabi.
V Mozirju sva jaz in moj tovariš prenočila na pošti pri Goričarjevih, ki so prijazni, pošteni in dobri ljudje. Jihovo krčmo smemo vsem potnikom priporočiti. Za posteljo, zajtrk in vožnjo v Brašlovce sva plačala vsaki samo eden goldinar.
Smešničar 9. V družbi je nekdo tožil, kako so se časi spremenili. „Pač res, mu pritrdi drugi; nekdaj v starem testamentu je Savel šel oslov iskat in je našel preroke, če pa sedaj gremo prerokov iskat, najdemo — osle.
Razne stvari.
(Tiskovno društvo) je obhajalo 22. februarja svoj občni zbor, pri katerem smo zvedeli, da je denarstveno stanje „Slov. Gospodarja" ngodno.
(Od sv. Duha pri LuSanah) se nam piše, da je ničvreden pastir šumo užgal, da bi bila lehko cerkva zgorela. Velika sreča je bila, da so ljudje nevarni ogenj brž zapazili in ugasnili.
(Dr. Janez Bleiweis) je zopet enoglasno bil izvoljen za predsednika Matice slovenske v Ljub-
IM- —
(Častna pisma) za častne ude srenj, adrese, prošnje na presvitlega cesarja itd. jako okusno in umetno izdeluje J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru, ktera ima imenitnega in mojsterskega ma-larja za to na razpolaganje. Cena velikih častnih pisem je od 15 for. naprej.
(Za kristijanske reve iz Turškega) je daroval č. g. Kari Hajšek, župnik v Dobemi 1 fl. iu Janez Brezlan 1 fl. Prene«ek 10 fl. 10 kr. Skup 12 fl. 10 kr.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. g g. Potočnik Lovro 22 fl., Ostrožnik, Jaric Val. (ustn. dopl.), Martinko, Plaskan, Prešem po 11 fl., — Letniuo za leto 1877 so vplačali Rotnik, Kreft, Feuš.
Dražbe III. 8. marca Lovr. Senekovič v Pesnici 4051 fl. 9. marca Juri Muškateuc v Susemu; ^0. marca Janez Kornpihel v Ljutomeru, Jakob Soba v Starivesi 680 fl. Neža Krvišek v Pohanci 700 fl. Anton Goričan 1885 fl. v Konjicah.
Najnovejši hurzl na llunnjti.
Papirna renta 62 '25 — Srebrna renta 67-25 — Zlata renta 73 90 — Akcije narodne banke 833— Kreditne akcije 148,— — Napoleon 9 96 — Ces. kr. cekini 5-92 — Srebro 113-90
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
(1 HI. = 1M/100 vag. — 100 kilo = 1 cent in 78'/, funta.)
Mesta	Pšenica		M		Ječmen		Oves		o :S ss H		Proso		it 3	
	fl	kr	fl.	kr.	«	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor . .	9	—	6	30	5	20	3	60	5	20	5	20	5	10
Ptuj . . .	8	80	6	—	5	20	3	40	5	30	5	20	5	20
Ormuž , .	7	32	6	17	5	70	2	92	4	80	7	80	4	88
Gradec . .	10	26	7	85	5	m	4	9	5	—	—	—	4	88
Celovec . .	9	88	7	90	5	24	3	24	4	86	4	46	5	30
Ljubljana	9	75	6	40	4	70	3	27	6	80	4	70	5	85
Varaždfn	9	—	8	—	5	—	4	—	5	10	5	40	5	—
Zagreb . .	9	—	6	80	6	—	3	70	4	80	6	30	4	80
Dunaj U	14	55	11	—	11	20	3	45	6	55	—	—	—	—
Pest J" 3	12	67	9	62	7	92	7	62	5	85	5	—	--	—
fjoierijne številke t
V	Trstu 24. februarja 1877: 73 54 2 37 60.
V	Lincu „	„ 64 42 11 56 39.
Prihodnje srečkanje: 10. marca 1877. Grof H. Atems-ova
semenska štacija 1-3
pri sv. Petra blizu Gradca
priporočuje p. n. prijateljem vrtnarstva in gospodarjem svoja semena pridelana na lastnem zemljišču. D«5£" Cenovnik se vsakemu dopošlje zastonj, ako ga kdo poželi.
Učenci so prejemajo v poduk v vrtnarstvu. Napis se napravi: grafl.^H. Attems'sche Samrnencultur-Station
in St. Peter bei Graz.
Konjerejcem na znanje!!
Podpisani ima za plemenje, dva c. k. državna žrebca; 1. „Umber" je žrebec pravega angleško-normauskega plemena, 4 leta star in 174 ctm. visok; 2. „Springinsfeld" je žrebec na pol čiste angleške krvi, 5 let star in 168 ctm. visok. Zrebca se spuščata od 15. februarja do 30. junija t. 1. vsaki den ob 7. uri zgodaj in ob 6. uri zvečer. Rače, 12. februarja 1877. 3 _3	Franc 1 Jothe.
Vsake vrste semena,
n. p. za travnike, polje, vrte, zelnike itd. tudi vsake sorte drevesca se morejo pri meni naročiti kakor tudi več sort tujega krompirja najnovejših sort se pri meni nahaja in po najnižji ceni prodaja.
Za rast vseh pri meni kuplenih *emen sem jaz porok.	3—4	M. Berdajt*.
>	Za veliki teden
f silno potrebna knjižica: /	Obrednik za cerkvcnike
i	ali
|	natančen poduk
L	za vso
cerkvene služebnike se dobiva v Ljubljani pri M. Gerberju ' H. Ničmanu, J. Lercherju, v Celju pri J. * Schmidtu, v Mariboru pri A.Novaku, v \ Celovcu v tiskarni družbe sv. Mohora, v i Konjicab pri založniku č. g. Jerneju Vohu. I Da si cerkveni služebniki ložej naročijo f knjižico, katero so jim skofijski listi: la-f vantinski, ljubljanski, krški itd. najbolj ) gorko priporočali, se je cena takole zni-^ žala. Mehko vezana knjižica se dobiva i po 20 kr.; trdo v papir vezana po 25 kr. k v platno vezana po 30 kr. Kdor jo želi po pošti sprejeti, naj priloži 5 kr. za poštnino. J „Angeljska služba" posebej natisnena j l_5	se dobiva po 4 kr.
Za postni čas jako primerna molitvena knjiga
Tomaža Kemčana
„Hoja za Kristusom"
se dobiva pri knjigarju Antonu Novaku v Mariboru
prosto vezana........OO kr.
trdo v usnje vezana .... 1 fl. 145 Iti*, trdo v usnje vezana z zlatim obrezkom fl- 1.550 Razprodaj alei dobijo dostojen rabat.
Priporočba in ponudba. \
Franjo Krašovic, pozlatar v Celju v gosposki ulici hiš. štev. 21. se priporoča preč. duhovščini in farnim predstojnikom za izdelovanje vsakovrstnih pozlatarskih del, za ponovljenje altarjev, tabrnakelnov, prižnic, okvirov, za malanje križev in različnih podob. Tudi na novo se vsa ta dela prav okusno, dolgotrajno v vsakem slogu po nizki ceni napravijo.
Prav ličen tabrnakel, posebno pripraven za kak 8tranjski altar se dobi po ugodni ceni.	2—3
priporočujeta svojo dobro odbrano zalogo in zagotavljata hitro postrežbo pri najnižji ceni.
Opozorujeta posebno na bogato zalogo kovaškega in valjanega železa, črnega in belega pleba, drota ali svila, potem razno blago iz litega železa, plošče za železna ognjišča, rešetke ali rošte, lepo izdelane nagrobne križe, omrežja in stebrčke za balkone, mostovže, stopnice in grobe, kotle iz železa in bakra.
Gospodarjem ponujamo: mlatilnice, lušnike za kuruzo, mašine za šrotanje zrnja, rezne stole, najnovejše žrmlje, vejavnike, škarje, žagice, kose, srpe, brusne kamne, posebno pa dobro narejene
železno plug-© in plužnice
Na izbiro imamo vedno ter veliko novih od gosposke cementiranih tehtnic ali vag in utežev iz železa in žolte medenine, potem razne mere za tekočine, za zrnje in za daljave, tudi zamenjavamo stare vage in uteže z novimi po mogoče dobri ceni.
2—3
sSkikiSz» ■ ■ ■ ■ liszžzst ■
I
Trgovca z železnim, norimberškim in ključarskim blagom
W0GG in RADAKOVITS v Celju
„pri zlatem sidru" — „zum goldenen Anker"