liki
ipd"
]<ort
cer
rib.
k t
rk«
be
[n
;ij»
in«**
pol*
S!
ajW
g&
gos
•neg
nogi
i ‘°, 4
ČUSTVENE IN DRUGE SLOVENSKE vesti
drP°ml8dansko veselico v korist >4 aUStV6ili blagajni priredi žen-' J društvo, št. 133 JSKJ v L Minn., v soboto 22. Vl,v,a zvečer. Veselica se bo jnSlla v dvorani Mrs. Francel se Prične ob sedmih zvečer.
*
^>už(vo Napredni Slovenci, JSKJ v Blaine, O., bo
Pbst °Va^° ORemletnico svojega tlnka na velikonočno soboto, 15. aprila zvečer, z veseli-atero priredi v prostorih '^deija.
at
^ tajnik JSK.) obvešča
s*,, ni^v° Nove Dobe, da dru-o L ven + • •
L.j la.imki in drugi člani po
iJastn nis° nJe£°veEa P°‘ rostU .° zvišanju članske sta-
■g^1’ Je bilo priobčeno v na-
rca.
Pon	'le	dotično pojasnilo
it, ,n° priobčeno na drugi 'obo* današnie izdaje Nove *
Sl
;k v pi°Vens'tl* Narodna Čitalnica
3^dandu’ °-’priredi v ne-
iifb0i0 ' • ttiarca čajanko s tom-’om.' s°k°lski dvorani S. N. a St. Clair Ave.
Vex •	*
)iVa 8l‘lnka, s krstijo dobrega
irttiW iPHi’, 8e bo vršila v soboto 8.
H ZVG^er v Slovenskem do-ij.jl}^. Sharonu, Pa. Pri tisti ■jgjfA servirana tudi prosta
fJ-' ,-------*.---** ^
DoJ-miski klub društva lrir 0vina-> v Barbertonu, O.,
Saw r! v ne(Hjo 9. aprila “jig-„ p^zZle-party” in “card-par-sp0(j abava se .bo vršila v Stva i Prostorih dvorane dru-tyeu Olftovina in se prične ob p°Poldne.
KonCf>H
aro. ri v korist Slovenskega ,e ^ nega Doma v Girardu, O., eče°v	v	s°boto	8.	aprila
feo je '	programu bo mno-
^nCer!ga	in	godbe	in po
5^ Pod j 11 bo Gospodinjski klub, Se a^erega	pokroviteljstvom
Vse g0 pl'reditev vršila, skušal e kar najbolje postreči.
Slovgn	*
,Sftl fantje v farmerski
°i preri\ ®nuniclaw, Wash., so Nstnj kratkim ustanovili svoj *or 22 baseball klub.” Na ve-^v°ran' apr'^a Priredijo v Krain ?°^iček Vese^co> katere čisti N^lslf-J6 namenjen za nabavo ' Klh Potrebščin.
(*'	#
3^1 h
^•Oo ; ° ‘-‘*anai*ino v znesku linici S,0venski Narodni Ci-^Stv0VvIeviBlandu, O., poslalo ^7 S^pja^re(lne Slovenke, št.
V g	*
S*0vensk,mC*aWu’ Wash., je umrl f^’Stfi1 *armer Frank Pogo-je b,r.°,k0li 65 let Pokojnik, ,et, j6 iVa v tej deželi nad 35 i*ti o*. l0Jen v Ribnici ali v 1 nice na Dolenjskem. I‘red	♦
% \^an^f 0 slovenskem pes-p°d ne.n^nu Vodniku, ki se Na.° ,rovitei.istvom Slovenske s°^ne čitalnice in Slo-
nrf!. ^Ven^if	^oma vršilo
*««»4 CleVel ern Narodnem Domu *SS O., na vežer 3i >k je t-,Prav lepo izpadlo.
P°v°Uen in preda-je»ici , ‘ Van Zorman, je av-^ Pesnil-C ,i!tavil našega prve-Ni, Vod„ika na tako za-
J! cleleženPri,'eten na^in> Je
1 ‘n turi; prvovrstne pozorno-
° ^da^iZnanja'
(Oaije nJU Se Je pri Pro'
na 4. strani)
lil
:h
■ dl*
o
, iz? i se
'akt
jen1
tak1
itiri'
n-idd
n
)M
rn4
inj*
odo
oifl
nik'1 n«; o n > od irni rna'
		
	Naslov — Address	
	nova doba	
	6117 St. Clair Ave.	
	Cleveland, Ohio	
	(Tel. HEnderson 3889)	
*=-		n 	K
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CaTHOLIC UNION
Bratstvo, poltenost in nesebifna ljubezen članstva ilo J. S. K. Jed-note more islo obdržati na častni višini.
*=
-M
			
		Entered as Second Class Matter April 15th, 1926. at The	Post Office at Cleveland, O.. Under the Act of March 3d, 1870. —	- Accepted for Mailing at	Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, 1917, Authorized March 15th, 1925.
N°- M — fiTEV. 14	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY,	APRIL 5TH 1933 -	SREDA, 5. APRILA 1933 VOL. IX. — LETNIK IX.
—	—								 — 				—				■”— ”	- - - -		— 	 . 			 ,, 	- —
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
co,
ll A
jvii
AV‘>
H' i
[A* '
si'
otr«
rov\
re*11
nnb1 .
85 i
85 j 50 I ,00
00 f
r,o
no 1
&
K
&
VELIKA ZRAČNA LADJA “Akroli,” ponos ameriške zračne flote, je v noči s 3. na 4. aprila ponesrečila na morju približno 20 milj od mesta Bar-negat City, New Jersey. Podrobnosti katastrofe še niso znane in o usodi posadke, ki je štela nad 70 mož, se točasno ne ve še nič gotovega. Dosedaj so bili rešeni le štirje člani posadke.
VOLILCI v državi Michigan so se dne 3. aprila z veliko večino izrekli za odpravo 18. amend-menta. Volili so namreč delegate za tozadevno konvencijo. Glasom nepojiolnih jX)ročil je izmed 100 delegatov izvoljenih najmanj 70, ki so obvezani glasovati za odpravo 18. amend-menta.
PETSTO MILIJONOV dolarjev za direktno pomoč potrebnim brezjx>selnim je dovolil zvezni senat dne 30. marca. Ko še poslanska zbornica potrdi ta predlog, bo omenjena vsota na razpolago posameznim državam, ne v obliki posojila, ampak kot direktna pomoč. To je začetek sistema “dole,” kateremu so se nekatere starine tako zelo upirale.
TROPSKI TORNADO je dne 30. marca divjal preko delov držav Texas, Louisiana in Missouri. Ubitih je bilo 38 oseb, nad 200 pa ranjenih; tudi ma-terijalna škoda je velika. Najbolj je bila prizadeta država Texas.
NA KONFERENCI, katero je sklicala tajnica zveznega delavskega departmenta na dan 31. marca, so vplivni delavski voditelji priporočali, da naj predsednik zahteva od kongresa postavo, ki bo določevala posebne delavske odbore v različnih industrijah. V teh odborih naj bi bili zastopani delavci, podjetniki in javnost. Delavski odbori bi določevali plače, delovne ure in varnostne naprave v industrijah.
Posebno se je poudarjalo, da je treba določiti minimalne plače, trideseturno tedensko delo, odpravo otroškega dela in brez-poselnostno zavarovanje.
KLET IN VRT V SEZONI
«4
)0
.......
t*’
BANČNA SITUACIJA širom dežele se le loolagoma izboljšuje. V Clevelandu, Ohio, redno in stoprocentno posluje The Cleveland Trust Co., ki ima precej slovenskih vložnikov, in poleg nje še nekaj večjih in manjših bank. Dve veliki clevelandski banki, Union Trust Co. in Guardian Trust Co., še ne poslujeta in se bosta morali reorganizirati. Poleg teh dveh poslujejo še nekatere manjše banke z restrikcijami, namreč, da plačajo ali so plačale na vloge od enega do pet procentov. Union Trust banka se bo pretvorila v First National banko, ko bo dobila od Rekonstrukcijske finančne korporacije obljubljeno pomoč; banka pa mora prej spraviti skupaj gotovo vsoto domačega kapitala. Po sedanjih načrtih bo nova banka plačala vložnikom 35% vlog, za ostalo pa bodo morali čakati nedoločen čas. Po približno istem sistemu se bo skušala reorganizirati Guardian Trust Co. Zmrznjena gotovina v teh dveh velikih bankah zelo zadržuje trgovino in industrijo v Clevelandu.
(Dalje na 4. strani)
V sončnih pomladnih dneh, posebno če so nekoliko hladni in vetrovni, je priporočljivo prezračiti kleti, ki so bile morda vso zimo zaprte. Pri tej priliki se seveda tudi lahko očistijo razne navlake.
Lahka vina, ki še niso bila pretočena na čisto, naj se pretočijo pred nastopom gorkega vremena. V aprilu ni nič i)rezgo-daj. Posode, v katere se vino pretaka, naj bodo čiste in brez duha. Slab sod, smrdeč po gnilobi, kislobi ali plesni, pokvari najboljšo pijačo. Vino, pretočeno v dober sod, ki je poln in dobro zabit, se ne bo zlepa pokvarilo. čim manj je pijače v sodu, tem rajše se skisa. Vsled tega, kadar je posoda izpraznjena do polovice, ali pa še prej, naj se potoči v manjše sode ali steklenice. Vsaka posoda naj bo j polna in dobro zamašena, da ne more zrak do tekočine, čim več je zraka v posodi, tem rajše se na pijači razvijejo glivice gnilobe.
Gomoljike kan, katere smo ix>-zimi hranili v kleti, je priporočljivo posaditi v primerne lončke in zaliti, da začnejo že v kleti poganjati. Dobro je, da jim poiščemo primerno svetal prostor. Maja meseca se navadno gomoljike kan posadijo na prosto; priporočljivo je, da se jih pripravi k rasti že prej v kleti, ker sicer se prepočasi razvijajo in pridejo do polne veljave šele v poznem poletju.
Gomoljike v sobi ocvetelih nar-ciz, hiacint in tulipanov pustimo na suhem in hladnem prostoru toliko časa, da se popolnoma osušijo z zemljo vred, nato pa jih posadimo na primernih prostorih na vrtu, kjer bodo producirale cvetje še leta in leta.
V aprilu se navadno lahko na prosto posejejo semena vseh enoletnih poletnih in jesenskih cvetlic, istotako semena salate in raznih zelenjav. Le za fižol, kumare, paradižnike, buče in koruzo je še prezgodaj.
Obrezovanje drevja in grmičja naj se vrši po možnosti prej, predno začne popje odganjati ali brstiti. Ako se obrezuje pozneje, se rastline močno solzijo, kar jim jemlje moč.
Zimsko kritje od grmičev vrtnic se sme odstraniti, kakor hitro preneha zemlja zmrzovati; nekoliko rahle slane jim ne škoduje. Zdaj je tudi čas vrtnice obrezati. Slabe vejice naj se popolnoma odstranijo in puste naj se le tri ali štiri najmočnejše. Te se prireže od ene do dveh tretjin dolgosti; čim slabejše so mladike, tem bolj nizko jih moramo prirezati.
Suho, od dreves od])adlo lubje, posušene lanske rastline in razna navlaka, ki je raztresena po vrtu, naj se znosi na kup in sežge. S tem se uniči zalega mnogih rastlinskih škodljivcev, ki je prezimila v tej šari.
S sajenjem in presajanjem dreves in grmičev naj se zdaj ne odlaša več. Istotako lahko zdaj še presadimo razne večletne cvetlice, ako tega nismo storili že v jeseni.	.
--------o-------
PRIDELEK TOBAKA
V Zedinjenih državah se^je leta 1931 na več kot dveh milijonih akrov liridelalo za 156 milijonov dolarjev tobaka. Davek je bil v istem času plačan od 119 milijard cigaret, 6 milijard cigar, od 324 milijonov funtov tobaka za p u š e n j e in žvečenje in od 40 milijonov funtov tobaka za nosljanje.
SPREMEMBE V USTAVI ZEDINJENIH DRŽAV
Ustavne spremembe zovemo “amendments to ; the Constitution.” Vsakdo ve za 18. amendment. Devetnajsti je oni, ki je uvedel splošno žensko volilno pravico. Sedaj je 20. amendment jiostal del ameriške ustave. To je ustavna sprememba, ki spreminja dan vstoličenja novega predsednika, in odpravlja takozvano “lame duck” zasedanja kongresa. Zasedanje, ki se je zaključilo dne |. marca, je bilo zadnje zasedanje v ameriški zgodovini, ko so kongresniki, ki so propadli na zadnjih volitvah, še potem odločevali o zakonodaji. Kongres je tudi že predložil nov amendment, ki naj odpravlja prohibicijo. (Ako bo sprejet, bo to 21. amendment.
Mnogo se sedaj, razpravlja o načinu, kako naj države odobrijo ali, kakor se pravi, ratificirajo proti - prohibicij ski amendment. Osmi članek ustave (konstitucije) določa, kako naj amenment postage del ustave: namreč, ako ga odobrijo tri četrtine legislatur uli pa konvencije v treh četrtinah držav, pri čemur kongres i|na pravico izbrati enega izmed teh dveh načinov. Dosedaj ge ni vse nikdar zgodilo, da bi bil kongres predložil ratifikacijo potom konvencij. Za odpravo prohibicije pa je kongres izbrali, konvenčni način, ker mnogi ;4> bili mnenja, da se na ta načrpaj hitreje reši vprašanje^ prohiWtjff. Iz drugih strani pa se sliši ugovor, da naj se države ne silijo v hitro odločitev glede tega amendmen-ta ali naj se vsaj prepusti posameznim državam, da-li si hočejo natovoriti stroške i)osebne konvencije ali rajše prepustijo legislaturi, da o tem odloči. Način odobritve potom legislatur je bolj počasen, ker legislature so sklicane le po enkrat na leto. Na vsak način boj za prohibicijo je sedaj prenesen od kongresa na posamezne države, ki imajo pravico odobriti ali odkloniti predlagani amendment.
Konstitucija, kakor je bila izvirno sprejeta 1. 1789, je vsebovala le sedem članov (articles), določujočih osnovne funkcije zakonodajne, izvršilne in pravosodne panoge federalne vlade. Ustava je bila namenjena za potrebe majhne poljedelske dežele štirih miljonov prebivalcev, jaa vendarle je ostala z malimi važnimi spremembami temeljni zakon rastočega naroda, ki ima sedaj 120 miljonov ljudi. Da se prilagodi spreminjajočim se gospodarskim in socijalnim okol-ščinam, je ta dežela večkrat vpo-rabila priliko, ki jo nudi peti člen konstitucije. Izvirni ustanovitelji ustave so bili jako modri, ko so s tem členom uvedli mogočnost dodatkov oziroma sprememb k ustavi in določili, da, kadarkoli dve tretjini kongresa oziroma dve tretjini državnih legislatur hočeta predlagati kako spremembo k ustavi, ta sprememba postane del ustave, ako jo odobrijo tri četrtine vseh držav. Od prvega kongresa do današnjega dne so bili vloženi predlogi za kakih 2000 sprememb k ustavi. Od vseh teh le dvajseterica je do danes postala bistven del ustave. Te spremembe odsevajo osnovne gospodarske in socijalne spremembe v Združenih državah od 1. 1787 naprej. V tem je najti tudi vzrok, zakaj je konstitucija Združenih držav preživela dobo padajočih in razdirajočih se državnih ustav po vsem svetu. (Dalje na 8. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
V Beogradu se sestavlja osnutek zakona o uvedbi obvezne gasilske službe, ki pa bo imela širši delokrog od sedanjih gasilskih organizacij. V njene dolžnosti bo spadala tudi pomoč v primeri i poplav in potresov ter sodelova-j nje v obrambi proti eventuel-nim napadom z zraka. Vsako i mesto z nad 20 tisoč prebivalci bo moralo imeti na gotovo število prebivalstva po enega javnega gasilca in vsak državljan v starosti od 20 do 30 let bo moral aktivno sodelovati kot reden član gasilske čete svojega prebivališča. Od dožnosti aktivne-ka sodelovanja se bodo posamezniki lahko odkupili z letnimi prispevki od 10 do 200 dinarjev, ki se bodo odmerjali po davčni moči.
Iz podatkov, ki so jih zbrale gospodarske in delavske organizacije ter tudi sama TPI) in u-prave državnih rudnikov, dobimo naslednjo sliko položaja trboveljskih rudnikov in rudarjev, pri kateri v ilustracijo nevzdržnih razmer ni potrebno še posebej opisovati bede v posameznih rudniških krajih.
Stalež delavstva v rudnikih TPD se je od leta 1929 spremenil takole: V rudniku v Trbovljah je bilo tedaj zaposlenih 4816, letos 1. februarja pa 2663 rudarjev. V Zagorju 1142, sedaj 741, v Hrastniku 1176, sedaj 707, v Hudi jami 684, sedaj 625, v Rajhenburgu-Senovo 784, sedaj 145, v Kočevju 475, sedaj pa 99. Stalež se je od konca leta 1929 zmanjšal za 3986 rudarjev. V glavnih revirjih Trbovlje, Zagorje in Hrastnik je izgubilo v tej dobi zaslužek 2023 rudarjev in je sedaj zaposlenih 4111 rudarjev. Brezposelnih" pa je 1526 in upokojenih 1583 rudarjev. Nasproti zaposlenim 4111 je torej upokojenih in brezposelnih 3109 rudarjev po staležu od 1. februarja. Upokojenci se delijo na 182 nezgodnih, na 572 starih in na 829 novih upokojencev. Če pa vpoštevamo, da bodo delali zaposleni rudarji le 11 šihtov, to je 44 odst. normalnega delovnega časa, tvorijo zaposleni le 44 odst. celotnega staleža in bo prišel na vsakega zaposlenega rudarja že po eden upokojenec.
Produkcija in oddaja premoga. V vsej državi je padla produkcija premoga od leta 1929 od 100 na 72.4, v samem trboveljskem revirju pa od 100 na 51.6. še hujše je padlo v revirjih , TPD število delovnih dni. Leta 1929. je znašalo 2,665,000, z zaključkom lanskega leta pa samo j 1,217,000 Din in je tako padlo j od 100 na 47.5. število delavnikov je liadlo v rudnikih od 317 v letu 1929. na 198 v lanskem le-Itu. Delež trboveljskih rudnikov na dobavah državnih železnic je znašal leta 1928-29 na mesec 175,000 ton, ali 44.2 odst. vseh nabavk, prihodnje leto je padel na mesečnih 50,000 ton, letos pa znaša 27,925 ton, kar tvori 20.9 odst. vseh nabav.
V škofjeloškem okraju že dolgo ni bilo dogodka, ki bi bil vzbudil toliko pozornosti, kakor ga je graničarski poboj pri Vrhpolju v Poljanski dolini, kjer je graničar Radičkovič ustrelil svojega komandirja, kaplarja Radovanoviča. Kakor je bilo pri čakovati, je tudi ubijalec naše nesrečno smrt v zabarikadiran hiši, ki so jo oblegali orožniki ii graničarji kar dva dneva. Kda, (Dalje nr. 4. strani)
VSAK PO SVOJE
Sistem našega narodnega gospodarstva prihaja polagoma v pravi tir. Do nedavnega časa so zapirali samo banke, zdaj so začeli zapirati pa tudi bankirje.
❖
Ljudje, o katerih se govori, da sam Bog ve, kako so prišli do denarja, se dandanes najbolj bojijo, da bi to izvedela tudi federalna vlada.
*
Nekateri šaljivci priporočajo, da naj bi se zaprte banke pretvorile v gostilne in pivnice. Ideja končno ni slaba in pivska obrt bi nemara v takih prostorih sijajno procvitala, posebno če bi se dovolilo nekdanjim vlagateljem, da lahko pijejo na račun svojih zmrznjenih vlog.
*
V listih sem čital te dni, da bi se bivši grški kralj Jurij rad vrnil v svojo domovino in zopet prevzel posel kraljevanja. Iz tega se vidi, kakšna nevarna in negotova dela so ljudje pripravljeni sprejemati v teh slabih časih !
*
V nekdanjih časih, ko so cveteli salooni, smo pili pivo, stoječi pri barah. Po novih regulacijah ga bomo srkali sede. če to ne bo boljše, bo vsaj bolj varno.
*
Iz Holandskega poročajo, da se je bivši nemški kajzer Viljem odpovedal nemškemu prestolu izares. To je približno taka žrtev, kot če bi jaz odpovedal Rockefellerjevim milijonom.
*
Za rnednarodno cvetlično razstavo, ki se je nedavno zaključila v New Yorku, je Mussolini obljubil poslati tri zlate medalje, toda rože so ocvetele in medalj ni bilo; baje so se izgubile nekje na poti. Tudi prav. Musso jih lahko porabi, kadar se bo v Italiji vršila razstava ricinovega olja.
*
Mr. Paul Wilson, mož delavske tajnice v Rooseveltovem kabinetu, bo po svojem činu in dostojanstvu spadal med žene drugih deveterih članov kabineta. Gosh, ali mu bo sitno in nerodno! Ali pa, kaj se ve, morda se mu bo zdelo kot petelinu med devetimi kokošmi! Bogve, če je kaj pevca!
*
Na Grškem morajo peki po vladni odredbi na vsake tri hlebe navadnega kruha prodati en z rozinami opotičen hleb. ’Na tri hlebe kruha ena potica — ni tako slabo,. Morda bi se bivši kralj Jurij zaradi tega tako rad vrnil na Grško!
*
Tekom “bančnih praznikov” so se godile v tej deželi nenavadne in vrlo zanimive reči.
| Neko mestece v Wyomingu je snežni metež za nekaj dni čisto odrezal od ostalega sveta. Za ! splošni bančni praznik niso prebivalci dotičnega mesteca nič vedeli, toda njih imovina je bila vse eno zmrznjena, in sicer po naravnem procesu.
V sončni Floridi je neki mož nosil v svojem žepu bančni ček, izdan od samega velikega finančnega mogula Rockefellerja, pa ga ni mogel izmenjati.
I Na Coney Islandu v New j Yorku si je vodja karnevala izposodil $25 in je za ta dolg zastavil svojega največjega olona. | V državi Idaho je neki far-i merski kongresman vzel seboj v i glavno mesto z drugo prtljago i vred tudi dvanajst ducatov jajec I	(Dalje na 4. strani)
NEPOKVARJENA NARAVA
Vse ozemlje sedanjih Zedinjenih držav je bilo pred dobrimi 300 leti sam^ divjina, kateri so gospodovali redko naseljeni rodovi Indijancev, velike črede bivolov, medvedi, volkovi in najrazličnejša druga divjačina. O mestih, cestah in železnicah ni bilo sledu. Iz te divjine je ame- J riški narod, ki se je razvil iz be-! lih naselnikov iz Evrope, v teku par stoletij napravil visoko raz-1 vito industrijalno in poljedelsko deželo.
Ta nagel preobrat v takozvano civilizacijo pa je silno uniče-j valno vplival na naravne lepote j in naravna bogastva. Posebno deviški gozdi so bili uničeni s tako brezobzirnostjo, da danes1 pieti Zedinjenim državam res-1 nično pomanjkanje lesa. šele tekom zadnjih desetletij so se pod-' vzeli resni koraki, da se ameri- i škemu narodu ohrani vsaj nekaj naravnih lepot in bogastev. Tako so se formirali narodni parki! ali gozdne rezervacije v krajih,1 kjer je bilo še mogoče kaj rešiti uničenja.
Med najbolj- ohranjene na-1 rodne jjarke spada nedvomno Smoky Mountain narodni park,1 ki se razteza ob mejah držav North Carolina in Tennessee, j Tam se nahaja še okrog 150,000 aktov popolnoma nepokvarjene-j ga prvotnega gozda. Več kot polovico tega gozda še niso videle oči belega človeka, razen od da- j leč ali z aeroplana. Pri tem je najbolj čudno to, 4a je ta prvotni gozd mogoče došeči z enourno vožnjo od mest Knoxville in Asheville, ali z dvanajsturno vožnjo iz našega glavnega mesta Washingtona.
Zvezna vlada bo skušala ohraniti te prvotne naravne lepote poznim rodovom kolikor mogoče nepokvarjene. Seveda bo treba speljati preko istih nekaj cest in jahalnih stez, ker so kraji sicer nedostopni. Gozdovi so marsikje tako gosto zarastli, da je prehod nemogoč, razen če se prej izsekajo steze.
.
Naravoslovci so v teh gozdih našteli čez 100 različnih drevesnih vrst, 150 vrst grmičja, 200 vrst ptičev, 35 vrst sesalcev in reptilov in nad 500 vrst najrazličnejših cvetlic. Po gozdih se nemoteno sprehajajo srne, medvedi in drugi kosmatinci. V nepokvarjeni divjini se zrcalijo krasna jezera, šume divni vodo-padi in gorski potoki in se vzdi-gajo strme skale in čeri. Nekaterim drevesom prisojajo naravoslovci po 600 let in več.
Znana planinska rastlina rhododendron, ki je zaradi svojega lepega, vedno zelenega listja in krasnega cvetja ponos najboljših vrtov te dežele, raste v divjinah Smoky Mountain narodnega parka v taki obilici, da mnogokje tvori pod višjim drevjem pravo goščavo. Rododendron, ki na vrtovih redkokdaj doseže nad šest čevljev višine, zraste v Smoky Mountain narodnem parku do 25 čevljev visoko.
-------o------
KOVNICE DENARJA
Zvezne kovalnice denarja v letu 1932 niso občutile nikake depresije. Kovalnica denarja v Denver ju je izpremenila v denar več kot za 15 milijonov dolarjev zlata in srebra. Novčar-i;a v Philadelphiji je izdelala nad 20 milijonov kovanih novcev, ki so predstavljali 68 milijonov dolarjev vrednosti. Poleg tega je imenovana novčarna izgotovila skoro 10 milijonov raznih novcev za inozemstvo.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J.
POSOJILA NA CERTIFIKATE SO OMEJENA
V smislu proglasa zavarovalninskega komisarja države Minnesota NI DOVOLJENO zavarovalninskim družbam in bratskim podpornim organizacijam, ki so inkorporirane v državi Minnesota ali imajo poslovno dovoljenje v tej državi, dajati nobenih drugih posojil članstvu, kot posojila za plačilo zapadlih asesmentov. Slične proklamacije so izdale tudi druge države. Za našo Jednoto, ki je inkorporirana v državi Minnesota, je seveda v prvi vrsti obvezna proklamacija minnesotskega zava-rovalninskega komisarja, in ako se bomo držali tam navedenih navodil, tudi proklamacij drugih držav ne bomo kršili.
Gornja proklamacija nam dovoli izplačati vse redne zahteve, kot na primer posmrtnine, odškodnine, bolniške podpore in upravne stroške, posojil na certifikate pa ne smemo dajati drugih, kot v svrho plačila v plačilo zapadlih asesmentov. Ker proglas govori o takozvanih “premijah” in ne omenja mesečnih asesmentov, sme mnenja, da smemo članu posoditi vsaj toliko, kolikor znaša njegov skupni asesment za eno leto. To je pa, seveda, odvisno, ako ima članski certifikat toliko posojilne vrednosti, da članu tako vsoto lahko posodimo. V smislu gornje proklamacije tudi ne moremo ugoditi nobenemu članu, ki bi želel njegov certifikat vnovčiti, in pri tem so vključeni tudi tisti člani, ki želijo potovati v stari kraj in za katere je v kenvenčni resoluciji predvideno, da jim Jednota izplača prvo polovico pred njih odhodom v stari kraj in drugo polovico, kadar se javijo glavnemu uradu iz starega kraja.
Zavarovalninski komisar je pa napravil eno izjemo, ki se tiče skrajno silnih slučajev. Ako se na primer član, ki je zavarovan v načrtu “AA” ali “B” nahaja v silni stiski in rabi denar za plačilo vsakdanjih življenjskih potrebščin, za plačilo zapadlih obresti na dolgove, za plačilo davka na hišo ali zemljišče, za zdravnika in medicine, tedaj sme Jednota takemu članu posoditi poleg posojila za plačilo asesmentov še naknadno vsoto, ki pa ne sme presegati vsote od $100.00, pod pogojem, seveda, ako to dovoli posojilna, oziroma gotovinska vrednost članskega certifikata.
Na podlagi gornje odredbe od strani zavarovalninskega komisarja bomo torej v bodoče dovolili posojila samo v takih vsotah, ki pokrivajo enoletni asesment člana, če bo pa zahtevana vsota presegala enoletni asesment, tedaj bo moral član podpisati posebno izjavo in tam navesti svrho, v katero namerava posojeno mu vsoto porabiti. Odobritev vsakega posojila je seveda v prvi vrsti podvržena vprašanju, če ima certifikat prosilca toliko posojilne vrednosti, da mu zahtevano vsoto lahko posodimo. Razume se, da pridejo pri vsem tem v poštev tudi omejitve, ki jih vsebuje konvenčna resolucija, glasom katerih se sme članom, ki premenijo zavarovalnino iz načrta “A” v načrt “AA” posoditi le gotove odstotne vsote tekom prvih šestih mesecev od dneva prestopa v načrt “AA”.
V smislu komisarjeve proklamacije se mora na gornji način postopati z vsemi prošnjami za posojila, ki sp dospele v glavni urad od 13. marca naprej. Za. skrajno silne slučaje, kot gori-navedenc, bomo razposlali na društvene tajnike primerne forme, katere bo treba izpolniti za vsako prošnjo, ki je dospela v glavni urad po 13. marcu in,ki še ni bila med tem časom rešena. To bo zopet povzrpčilo veliko dela glavnemu uradu in društvenim tajnikom, in prosim prav ponižno že sedaj, da se naj člani ne hudujejo, ker gornja odredba ni izšla po naši volji in tudi ne bo naša krivda, če bo točno poslovanje v glavnem uradu še bolj ovirano.
PODPISI NA URADNIH LISTINAH
Najvažnejši čin pri vsaki pogodbi je podpis pogodnika. Že večkrat sem povdarjal to važnost, bodisi v Novi Dobi ali potom okrožnic, pa izgleda, da sem imel zelo malo vspeha. Povedal sem, da mora član, ki prosi, da se ga premesti v načrt“AA”, da se mu dovoli posojilc, da se spremeni dediče, itd., listino podpisati natančno tako, kot je označeno v certifikatu. Povedal sem tudi že kako mora član, ki je nezmožen pisanja, listino podkri-žati, da bo veljavna. Ker je baš v slučajih, kjer je član listino podkrižal največ napak, naj torej še enkrat povem, kako je ime pravilno podkrižano. Na primer, če bi jaz ne znal pisati, tedaj bi Anton Ule podpisal moje ime na sledeči način:	Najprej bi
zapisal moje ime Anton Zbašnik. Med krstnim imenom in priimkom bi pustil dovolj prostora, da bi jaz zamogel napraviti križ. Ko sem jaz ta križ napravil (in križ je, ker moram to zopet tolmačiti) potem zapiše Ule nad križem besedo “njegov” in .pod križem besedo “znak,” takoj spodaj zapiše še besedi “priča znaku” in tema dvema besedama pa dostavi svoj podpis. Listina bi bila torej od mene podkrižana tako-le:
njegov ANTON X ZBAŠNIK Priča:	znak
Priča znaku: Anton Ule
V slučajih, kjer član ne zna pisati je dobro, da na levi strani vsake listine podpiše še ena priča.
Nekateri tajniki se srdijo na mene, ker sem večkrat listine vrnil, ker niso bile pravilno podpisane ali podkrižane. Jaz se v tem oziru držim navodil našega aktuarja in našega odvetnika. Zakaj naj bi Jednota imela pozneje kako sitnost zgolj radi nepravilnega podpisa. V mnogih slučajih smo tudi vrnili listino zato, ker je sicer imela med prvim in drugim imenom narejen križ, a manjkalo je podpisa priče, pred katero je bil križ narejen. Kako bi mi v sodišču dokazali, da je član napravil dotični znak, če ni podpisana oseba, ki je bila priča znaku. Vljudno torej prosim še enkrat cenjene društvene tajnike, da gornje navodilo vpoštevajo in s tem omogočijo hitrejše poslovanje z glavnim uradom.
V DRŽAVAH PENNSYLVANIA IN ILLINOIS ni dovoljeno bratskim podpornim organizacijam izdajati 20-letne vstanevne certifikate (20-year endowment certificates), radi tega bom predlagal glavnemu odboru, da to stvar reši v smislu točke 64 jednotinih pravil. Društvom v omenjenih državah torej ni dovoljeno sprejemati novih članov v nfičrt “C”( ki se tiče 20-letnih vstanovnih certifikatov.
REZERVNI KREDIT ČLANOM MLADINSKEGA ODDELKA
se bo dovolil samo v slučajih, kjer član prestopi v odrasli oddelek tekom šestih mesecev od dneva, ko je dovršil 16. leto. Član, ki bo prestopil pozneje, ne bo upravičen do tega kredita. Tako je bile sklenjeno na letni seji glavnega odbora v mesecu januarju.
GLAVNI TAJNIK JE NAPRAVIL POMOTO
ko je svoječasno razposlal kartice na društvene tajnike, na katerih je označil rezervni kredit članov, do katerega bi bili upravičeni, ako premenijo svoje certifikate iz načrta “A” v načrt “AA”. Rezerve so bile označene pravilno, toda glavni tajnik je napravil pomoto, ko jih je smatral za posojilno vrednost certifikatov. Dotične rezervne vrednosti so bile izračunane na podlagi National Fraternal Congress lestvice in ne predstavljajo posojilne vrednosti. Posojilna vrednost je v vsakem slučaju nekoliko nižja od rezervne vrednosti, zato je pa tudi toliko razlike med eno in drugo, posebno pri članih, ki so šele nekoliko let pri Jednoti. Deloma je za to pomoto več ali manj odgovoren tudi naš aktuar, ker mi je šele po Novem letu poslal vse podatke o posojilni ali gotovinski vrednosti certifikatov, rezervno vrednost starih certifikatov mi je bil sporočil pa že prej. Vsled te pomote smo nekaterim članom dovolili posojila na podlagi rezervne vrednosti certifikatov, kar bi pa ne smeli storiti, kajti vpoštevati bi bili morali posojilno vrednost. No, Jednota ne bo imela pri tem nobene denarne izgube, ker posojilo v nobenem slulčaju ni presegalo posojilne vrednosti certifikata, prizadet in kritiki podvržen je pa sedaj glavni tajnik, ker se člani pritožujejo, da so nekateri prejeli večja posojila kot drugi. Jaz bi vsled tega prav vljudno prosil, da mi članstvo to pomoto oprosti, ker dasiravno sem imel že prej veliko izkušenj v zavarovalninskem biznesu, vendar se moram z drugimi vred še vsak dan učiti. Kot sem že enkrat prej omenil je postala naša Jednota s 1. januarjem 1933 slična takozvanim Life Insurance kompanijam in poslovanje po novem sistemu je mnogo težavnejše in mnogo bolj komplicirano, kot je bilo prej.
Z braskim pozdravom,
ANTON ZBAŠNIK,
glavni tajnik.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
ZAKAJ JE POVIŠANA STAROST?
Že več tajnikov in mnogo posameznih članov me je vpra-išalo, zakaj je članom, ki spremenijo zavarovalnino iz načrta “A” v načrt “AA” povišana starost. Tajniki poročajo, da članstvo proti temu protestira, češ, saj je bila starost povišana že prej. Da ne bo treba vsakemu posebej odgovarjati, naj velja ^ sledeče pojasnilo:
Našo Jednoto, kakor tudi mnogo drugih so ustanovili možje, j ki so bili dobri in pošteni delavci, so imeli dober namen, a zavarovalninskega “biznesa” niso poznali. Tudi pozneje, ko so bili časi še dobri, smo se izkazali za slabe praktikante v zavaroval- ' ninskem poslu in preveč smo se zanašali na takožvano bratstvo 1 in preveč smo pričakovali od gesla “Vsi za enega, eden za vse.” “Ronali” smo naš “biznes” na podlagi fraternalizma, v pričakc- 1 vanju in prepričanju, da kadar bo komu potreba in nam bo zmanjkalo denarja, bomo posegli v svoje žepe in reveža podprli. Prav nič nismo računali na bodočnost; samo sedanjost smo imeli pred očmi. Na krize se nismo bogve koliko ozirali in “depresije” tedaj še ni bilo v besednjaku. Čemu graditi rezervo? Vsaj lahko založimo, kadar bo zmanjkalo, tako smo argumentirali, kadar je kak pameten človek, praktičen biznes-man, sugestiral kaj sličnega. Bili smo mladi, čili in zdravi. Delali smo pod vtisom, da nas starost nikdar ne doseže in da naše moči ne bodo nikdar opešale. Nismo pričakovali takozvane mašinske dobe in računali smo, da v tej deželi svobode in izobilja ne bo nikdar zmanjkalo kruha in dela. Pa smo se varali. Bratstvo je dobro in plemenito, kadar imajo bratje denar, da eden drugega podpirajo, toda kadar smo vsi suhi in izčrpani, takrat nam to bratstvo prav nič ne koristi. Kdo naj dandanes pričakuje, da ga bo njegov društveni brat podprl, če je ta brat še večji siromak kot on sam?
Ko smo naše jednote ustanovili, smo izdali lepo okrašene certifikate, obljubili smo članom vsakojake podpore za slučaj bolezni ali smrti in bili smo trdno prepričani, da bomo svoje obljube vsak čas lahko izpolnili. Toda kmalu se je izkazalo, da smo slabo začeli. Denarja nam je čimdalje bolj primanjkovalo, ker asesmenti, katere se je članom iz pocetka računalo, niso zadostovali za kritje posmrtninskih in bolniških zahtev. Pri vsaki konvenciji*je bilo treba krpati, kot krpa berač hlače, in vse to nam ni prav nič pomagalo. Mnogo jednot in zvez je propadlo vsled neprevidnega poslovanja in marsikaka revna vdova in marsikak ubogi otrok je bil razočaran. Končno je prišlo tako daleč, da so posegle vmes državne oblasti in postavile jednote in zveze pod isto strogo kontrolo kot takozvane “Life Insurance” kompanije. Od.vsake jednote in zveze se je zahtevalo, da prične graditi rezervo in od vseh se je zahtevalo, da morajo biti 100' i solventne.
Do leta 1913 nismo imeli pri naši Jednoti nobenega pravega sistema. Delali smo nekako tja v en dan in nihče ni vedel, kani jadramo. Na konvenciji leta 1913 v Pittsburghu je bila sprejeta takozvana National Fraternal Congress lestvica, ki nam pa ni mnogo koristila, ker se je ni pravilno vpoštevalo. Zato pa tudi nismo tedaj mogli doseči 100-procentne solventnosti. V Evelethu se je leta 1916 zopet nekaj zakrpalo, toda ne dosti, kajti ko je prišla 11. konvencija leta 1920 v Chicagu, smo bili še vedno le 85' < solventni. Oblasti so zahtevale, da si svojo hišo spravimo v red, sicer da nam ne bodo pustile poslovati. Kaj srna napravili? Jaz sem bil takrat navzoč na konvenciji in sem nekaterim vplivnim voditeljem priporočal upeljavo American Experience lestvice, toda voditelji konvencije so predlog odbili, j češ, članstvo noče slišati o kakih zvišanih asesmentih. Takrat je bila najlepša prilika spraviti naše stvari v red, kajti takrat je imel vsakdo denar, nihče ni bil proti svoji volji brez dela in sistem bi se bil lahko vpeljal brez kake resne opozicije od strani članstva. In kako smo luknjo to pot zašili? čisto enostavno. Naložili smo poseben asesment od 15 centov na vsakih 500 dolarjev zavarovalnine, pa je bila domovina rešena. Pa je to kaj pomagalo? Prav nič. Pred 12. konvencijo, ki se je vršila leta 1924 v Lorainu, Ohio, so državne oblasti zahtevale, da to “umetno” solventnost odpravimo in da postavimo Jednoto na pravo in pristno bizniško podlago. Predlagalo se nam je dva načrta in odobrili smo načrt, ki je bil za nas najbolj praktičen in najlažje izvedljiv. Povišali smo starost članstva. Pc-! višanje je šle v krepost z dnem 1. januarja 1925 in prizadeti so bili vsi člani, ki so bili člani Jednote dne 31. decembra 1924. Samo to je vrag, da povišanje starosti ni bilo v vseh ozirih enako ’ pravično.
Sedaj čujte, kako se je članom starost zvišala. Znano nam je, da so se 3tari člani vedno pritoževali, da j*m hočejo mlajši.
Že
člani kratiti pravice in jim nalagati večje asesmente. (Kadar gevorim o starih članih, tedaj mislim na člane, ki so pristopili že prej k Jednoti.) Znano nam je tudi, da so se mladi člani podali in se niso hoteli poganjati za svoje pravice v isti meri, kot stari člani. Za to njihovo popustljivost morajo sedaj mladi člani drago plačati, kot bo pozneje dokazano. Torej pojdimo k stvari. Starost je bila članom zvišana od 1. do 10. let, odvisno je bilo od starosti člana ob pristopu in od članske dobe. Najbolj so bili prizadeti člani, ki so v rani mladosti, takoj ob pričetku ustanovitve naše Jednote pristopili k Jednoti.
Vzemimo na primer slučaj J. N. On je pristopil k Jednoti leta 1898 v starosti 25 let. Njemu je bila starost zvišana za 7 let, dočim je bila članu S. M., ki je pristopil k Jednoti v istem času v starosti 43 let, zvišana starost samo za 3 leta. A. B. je pristopil k Jednoti leta 1898 v starosti 19 let in mu je bila starost zvišana za 10 let, dočim je bila B. A., ki je pristopil k Jednoti tudi leta 1898 v starosti 47 let, zvišana starost samo za 1 leto. Zakaj se je delalo take diskriminacije med članstvom mi ni znano, vem pa, da je bil načrt izdelan od našega pokojnega aktuarja Nitchie in da je bil izveden od pokojnega sobrata Pishlerja, tedanjega tajnika Jednote. Krajevni tajniki in posamezni člani naj si zapomnijo tudi to, da kadar je bila članu starost zvišana, takrat mu je bila obenem tudi znižana članska doba. Torej je bil član dvakrat prizadet. Na primer, gornji J. N. je pristopil k Jednoti leta 1898. Ker mu je bila starost zvišana za 7 let, se ga od leta 1925 naprej smatra, da je pristopil k Jednoti leta 1905, v starosti 32 let, dočim se gornjega S. M., ki je pristopil isto leto, smatra, da je pristopil k Jednoti leta 1901 v starosti 46 let. Kjer, se sedaj krivica godi članu J. N. je v tem, da se njegova rezerva na stari certifikat računa od leta 1905, med tem, ko se rezerva člana S. M. računa od leta 1901. Ta nepravična in neenaka ureditev starosti je torej kriva, da se nekateri člani pritožujejo, češ, da člani, ki so pristopili pozneje dobivajo večjo rezervo, kot oni, ki so pristopili prej. Toda o tem je sedaj prepozno debatirati. Članstvo je gornjo ureditev sprejelo in pri temu mora sedaj ostati. Popravljati napake iz leta 1924 in 1925 je sedaj prepozno in obenem je neizvedljivo.
Sedaj pa pojdimo k vprašanju, zakaj se članom zopet sedaj zviša starost, ako spremenijo1 zavarovalnino v nov načrt. Odgovor je kratek in se glasi: IZ POTREBE in zato, ker številke tako zahtevajo. Pojasnjeno je bilo že, da so asesmenti po American Experience lestvici nekoliko višji od National Fraternal Congress lestvice; zato je pa tudi rezervna vrednost prvih večja, kot drugih.
Razume se torej, da mi ne moremo dati članu certifikata po American Experience tabeli od istega dneva naprej, ko je pristopil k Jednoti in prejel certifikat, ki temelji na National Fraternal Congress tabeli, kajti prvi ima večjo rezervno vrednost, kot drugi. Vzeti je torej treba najprej rezervno vrednost starega certifikata in jo primerjati z rezervno vrednostjo novega.
Problem je sledeči: Član je pristopil k Jednoti pred 20. leti v starosti 20 let. Zavarovan je za 1,000 dolarjev posmrtnine. Njegov stari certifikat ima $150.10 rezervne vrednosti. Sedaj pa vzemimo v roke tabelo, ki izkazuje rezervno vrednost certifikata, ki temelji na American Experience lestvici. Vzeti moramo doseženo starost, ki v tem slučaju znaša 40 let. PoiščimJ tam vsoto, ki ne presega gornjih $150.10. Našli bomo tam vsoto $149.51, ki predstavlja rezervno vrednost člana, ki je danes star 40 let in je pristopil k Jednoti pred 17. leti. V tem slučaju bomo torej datirali nov certifikat za 17 let nazaj in članova starost ob pristopu je s tem avtomatičnim potom zvišana od 20. leta na 23 let. Član bo po novem načrtu plačeval po starosti 23 let in po lestvici, katero izkazuje American Experience tabela.
Upam, da sem s tem zadostno pojasnil vzrok zvišanja starosti. Povem naj še to, da je aktuar šele PO konvenciji izdelal ves podrobni načrt in da mi na konvenciji še niso bili znani vsi podatki ter da še nisem tedaj natančno vedel, kako bc ta nov istem fungiral. Trdim pa, kot sem še vedno trdil, da je bil to edini način, po katerem smo zamogli članstvu pomagati. Vsem sicer ne ugaja, toda prepričan sem, da je pretežna večina z načrtom zadovoljna in da tudi Jednota ne bo imela pri tem nobene izgube. Končno naj še omenim, da nam spremembe iz načrta “A” v nov načrt povzročajo v glavnem uradu silnega dela in da kljub posebni pomoči in našemu največjemu prizadevanju ni megoče dela tečno vršiti. V marsikaki stvari smo zaostali in vzelo bo več mesecev, predno pridemo zopet v normalni tir. Korespondence imam desetkrat več kot prej in nemogoče mi je na vsako pismo takoj odgovoriti. Prosim torej cenjene društvene uradnike in članstvo v splošnem, da imajo nekoliko potrpljenja, ker vsem naenkrat ne moremo vstreči.
Z bratskim pozdravom,
ANTON ZBAŠNIK,
glavni tajnik.
 0   —-------------------
IZJAVA GLAVNEGA TAJNIKA NA POROČILO POROTNEGA ODBORA
V številki 12 Nove Dobe z dne 22. marca 1933 je predsednik porotnega odbora bral Anton Okolish sporočil članstvu, da je glavni odbor odklonil priobčiti v našem uradnem glasilu po-rrčilo in pojasnilo sedanjega porotnega odbora o poteku in zaključku preiskave starega porotnega odbora v zadevi mojega ■‘preklicanega” poroštva. Da ne bo članstvo mislilo, da sem priobčitev jaz na kak način preprečil, naj na tem mestu povem, da sem jaz glasoval ZA priobčitev. To zamore potrditi urednik Neve Dobe, brat Terbovec, ki je tozadevno vprašanje stavil vsem člapom glavnega odbora. In, da grem še en korak dalje, naj povem, da sem vložil apel na vse člane glavnega odbora, da se priobčitev omenjenega poročila in pojasnila dovoli, kajti ta afera mi je prizadjala že toliko zla, da mi omenjeno poročilo ne more prav nič škodovati. Naj se moji nasprotniki nasitijo* končno besedo, če bedo tako hoteli bogovi in če bo to volja članstva, bo pa imela prihodnja konvencija.
Z braskim pozdravom,
ANTON ZBAŠNIK,
glavni tajnik.
(Pripomba urednika: Sobrat glavni tajnik je glasoval, da se omenjeno poročilo in pojasnilo glavnega porotnega odbora priobči.)
DOPISI
Canon City, P
Članom in članicam drill 55. i Triglav, št. 147 JSKJ naz«i “No njam, da je seja za april Pj J£nje stavljena s tretje na oETB istven NEDELJO v mesecu, to je>|lVt>ioc šila se ne bo 16. ampak 23. aP1 74. la. Seja je bila preložena i'a !°diloi teden pozneje radi veliko#, “Ali nedelje. Prosim torej člai'e )ci"nil< članice, da se kar mogoče P di-ušt noštevilno udeležijo seje dne,|>everl aprila in takrat plačajo tudi s' ištven je asesmente, ker 25. v vine, mora biti asesment odposlaP ‘ J. s. na Jednoto. Upam, da bo ^ iev0 j ležba na seji 23. aprila tak°(’2adet bra ali pa še številnejša kotIb0 z bila na dosedanjih sejah, |azsod Vesele velikonočne praZPfub te in čašo dobrega piva ali vsem in vsakemu!	at»ova
Anna Susnjal'J*nost tajnica dr. 'št. 147 j^Hianje * r	N« t
Barberton, ko Več
Tukajšnji novo ustanpw e toži Gospodinjski klub društva °*ne§ movina” priredi v nedelj0 ‘> kat aprila “jig-saw puzzle” in ‘'c* lPor0 party” v spodnjih prostorih < rane društva Domovina. P1' v° dn tek zabave bo ob treh popo^j *°jih člani in članice društva Sebni movina, kakor tudi vsi drugjF'fteg jaki so vabljeni, da to pri^^ineg tev posetijo. Vstopnina za,, P0*1 ti bo bo samo 10 centov. Dob'16>n S] prireditve bo tvoril začetek r,i ^ev.” blagajne, kajti dosedaj se:, 7,5. mamo nobene. Na svidenj1 **edilc aprila!	“čt
Mary Hiti, tajnih
 	8tavlj
Elv,	etl dc
čla.ni in članice,društva ?'■ '*van
rila in Metoda, st.. 1 **^aju tem potom nujno pozvani, gotovo udeležijo prihodnje5 naj, ki se bo vršila v nedeljo 9. «	52:
o polu	d yell	popoldne	v	. “P
nity	Center	dvorani.	Za Jl	**nd
bo dosti važnih zadev' ta|g^r°fni .fin sirni Vdbbrriiki' s* paf ne morejo rešiti’. Kakor ,ie v PV).’ znano, dolgujemo Jednoti ment za mesec december, z8| Dr di propadle banke. Treba fed <j en ali drugi 'način ukreni'1,*nQrr) plačamo zaostali asesment' Hi, sti, ki ka.j dolgujejo društ'1 ^rUg, še posebno" prošeni, da se 11 f bo j žijo seje dne 9. aprila, kelf*e , nekak način moramo priti ^pvp ključka, kako bodo plačali’ -dolgujejo društvu.	r^sl
člani društva sv. Cir'K.N'> l< Metoda, št. 1 JSKJ ste na I i® , seji izvolili novega preds^1 fc ~egt in novega tajnika, torej *na dva poživljata, da se gotoVP ^ l\|j ležite prihodnje seje, da se v jo gori omenjene zadeve. £C|ia Charles Merhar, novi P1’6 nik; Joseph- Kovach, 111 e*ti
taj,,ik'  K
Ceni ml W'l?1.
članom in članicam dr* r^ji Veseli Slovenci, št. 198 JS^fn°P niso bili na zadnji seji naznanjam, da-je bilo sklcIJ I ie mesečno sejo v aprilu P1'1’ i C za en teden,'in sicer s 16. ^F aprila. To je bilo sklenj^.^* di velikonočnega praznik*1, l ni so torej prošeni, da se k®1, j^.1’ • goče številno udeležijo ap’T11 seje, ki se bo kršila v lie,|| *** 23. aprila. Na dnevnen) l'e I S več važnih zadev, med nji171 I di izvolitev drugega tajnici K sklepu želim vsem članovi sele velikonočne praznike, I pirhov in drugih dobrot ^ i no pravo mero vina in ječn1 1 ca.	.1	(
Vincent Malje^l tajnik dr. št. 198 ^ ^aj^ ------------
Readms'jfruit
VAŽEN POZIV. — Čla”1/; * štva sv. Jurija, št. 61 ^Va, tem potom vljudno pozva^J se polnoštevilno udeležijo ^ mesečne seje, ki se bo ob 11 ^ *>10 , ni uri in v običajnih Pl’°^(f‘'>i| vršila dne 8. aprila. Na (|i|°iro nem redu bo več važnih ^33 za katerih rešitev je treb^J kot par članov. Uradnik1 t štva ne morejo takih zadev'
(Dalje na 3. strani)
m
IN
INICIJATIVNI predlog DRUŠTVA JUGOSLOVAN, ŠT. 104 J. S. K. J., y, C«|	Chicago,	111.
naZ* “N	na stran' ^ naJ se doda sledeče besedilo:
j tjEn-°	*^an> kateremu je dokazana kakšna tatvina, pone-
>ETi4*tvJe	nepostavna prilastitev tuje lastnine (jednotinega,
4» • Cga kakšnega drugega premoženja) ne more biti
3 je, ‘vm odbornik.”
J3.3P' 74 t *1,
o	0cka na strani 17 naj se črta in nadomesti s sledečim
ia K"! leailom:
glan® •ci'n’k0 ^ Zato^en k»k glavni odbornik, bodisi od glavnega )če I dnf a' ‘2Vrševalnega a^* nadzornega odbornika, ali katere-'diie ievUS^Va ra<^' zanemarjanja uradnih dolžnosti, radi tatvine, ...J. r e ali nepcstavne prilastitve tuje lastnine (jednotinega, niestfvin ega’	kakšnega drugega premoženja), obsodbe radi
j.jjjL j ^P°neverbe ali drugih kriminalnih činov, radi obrekova-bo l‘Wev ^ ^ ’ tet^aj je dolžnost glavnega nadzornega odseka L'il<o|iad ^reis^a** *n če pronajde dolžitve za utemeljive mora kotfbo Cga 8^avneSa odbornika suspendirati od urada, in ob-| fa2s* 2^ran*m* podatki izročiti glavnemu porotnemu odboru )i"i2"lHb	°	slavni	nadzorni odsek ne izvede svoje naloge
liV viki ntem j’ da
so mu predloženi dokazi za dejanja kot v tej
L^^^deno, mora glavni odbor izvesti suspenzijo in obenem
nialjUri *•' S^avn* nadzorni odsek vsled zanemarjenja njegovih
J jsljan'* ' Je kateremu glavnemu odborniku znano kaznjivo
|jslJe katerega soodbornika in ne poskrbi za postopanje v
rtoii jto v	zapade	sam isti kazni kot direktni krivec.
/lile tVe^ma g^avneSa odbora prepreči postopanje po pravilih,
'•i “|oŠn 2lte^ sk°zi katerokoli društvo izvesti postopanje potom
/iinl i Sa g*asovanja, v katerem slučaju prejema glavni odbor-lelj°f> kateretr;, •	•	.	*	....	,,
“cJln v. mienuje neprizadeta manjsma glavnega odbora,
°cua o podporah inicijative, kakor tudi poročila o glaso-
Ce Pa ni take manjšine glavnega odbora, prevzame to
ustvo, katero poduzame inicijativo s pomočjo štirih
eb ' ^*"u*tev, katerih pet društev izvoli po enega člana v
111 odbor, kateri ima nalogo vse potrebno izvesti na mestu
»rirfoš« °dbora. V slučaju reševanja takih zadev potom
' ■/:i ,lfWe^a glasovanja, mora glasilo priobčiti obtožbo v celoti,
I (ol^pn tU^* ^°^aze v podporo obtožbe in inicijativa se rešuje v
ek li:Wev *m,s*u kot določeno za spremembe pravil in sličnih
še I 75 .
leilj'led'l'	a na strani 17 naj se črta in nadomesti s sledečim
"cm:
j nicSlbol-a 6 Je °btoženi glavni odbornik od glavnega porotnega .S^>Cznan krivim, se smatra z dnevom izreka razsodbe jJen 0t^ urada, ako pa je spoznan nekrivim, tedaj je upra-i ,-iV-	Vse 3voje plače za čas suspenzije. Isto velja za slučaj
S^KjuJa pr'tožbe ali obtožbe potom splošnega glasovanja. V i	se katera stranka ne zadovolji z razsodbo glavnega
M Ha L?a 0t^cra, ima pravico do priziva na splošno glasovanje
5220tlV!ncij°-”	*	;
up * ^°čki na strani 86 naj se doda sledeče besedilo:
j inj-°l]0®*;va glavnega tajnika in glavnega blagajnika morajo
k o .^Ualna, izdana direktno na njih imena, ostalih glavnih
C	°V Pa so ^akko skupna, a vsa morajo biti izdana od
jt> V‘|hy) d *anesljive bcndne družbe (Surety ali Casualty Com'
M h	RAZLOGI:
h (I	v
a J ? št. 104 smatra za potrebno, da se Jednota zavaruje niti'	poverjenja	odborniških dolžnosti nepoštenim
ut. tebi>	^ D^štvo je mnenja, da ne more članstvo zaupati kakšni
4^et-a se ‘zven Jednote izkaže	nepošteno, kajti kdor je
3 l4 bo p°3^ovanju nepošten, se mu ne more zaupati, da je, ^°®teno posloval pri jednotinemu delu, zakar priporoča, i d® »t v teRl oziru poostri kvalifikacije za odborniška mesta, ali, Na^^°gU navedeno.
jttu 8i d>-uštvo dalje smatra, da je v korist Jednote v splo-,-ilii iid^ e*i za ugled Jednote, s tem da ima v vodstvu zanesljive i Z'1' je va!Cri 'majo ugled tudi v privatnem življenju. Obratno *kodo Jednote, ako bi imeli ali trpeli v vodstvu osebe ',;|:r»HaU prakterja» ce'° osebe, o katerih bi bila znana ka-VO ^	° * nePoštena dejanja.
...	seS>a za organizacijo, v kateri članstvo samo dvomi,
K* ne*tVo organizacije v zanesljivih rokah, in taka organi-reJKo ‘nore pričakovati napredka, zakar je potrebno, da l, ' j	z°, Vsak dvom c upravi naše	Jednote, kar je možno
Naje ° ®bami kot so navedene v predlogu.
M>et; e c^anstvo veruje v demokracijo in pravico članstva ty, ^v'h ►, 4 Pošteno vodstvo organizacije. Ker sedanje določbe Ir^p^jv,	takorekoč onemogočajo postopanje članstva, \
^Tt0l>ane SS Ve^*na glavnega odbora zavzame proti pravilnemu iav';'ru HiočJU V	slučajih, smatramo za potrebno dati član-
le# je v Ul"editi take zadeve potom inicijative, ako potrebno, Qie^et^°SU navedeno.
P®r°štev je naše društvo mnenja, da je neobhodno gliP P^ds) a *nnajo glavni odborniki zanesljive varščine (surety il’ f®vi kajt; a se v bodoče prepreči vpoštevanje privatnih poro-A 2nan° nam je, da vsakdo ki nima kaj obtežilnega na pr1?', naj j Vsaki čas dobi poroštvo; ako pa kateri ne more do-tanja ° 2adostuje za dokaz nezanesljivosti in nevrednosti Spre '	1 °d č,a"*tva.
2^!° na redni seji dne 21. februarja 1933.
društvo Jugoslovan, št. 104 J. S. K. J., Chicago, 111.:
Frank Gartner, predsednik. Anton Krapenc, tajnik.
Frank Grad, zapisnikar.
POJASNILO GLAVNEGA TAJNIKA
točr,Jativni Predlog se predlaga članstvu v razpravo gQ ,	jednotinih	pravil. Razprava o predlogu ima
^ n JUn”! *n se Prične z dnem 9. aprila 1933 ter se konča z (	, k; *Ja	Ako	bo predlog podpiran od ene tretjine
pl^edstavlja najmanj eno tretjino skupnega članstva pi. | ^je. ° e^ku naše Jednote, tedaj bo šel na splošno gla-
Nstva . , ,
,ii' {j| °J spor0>’.. 1 bodo gornji predlog podpirala, morajo o tem bit’ * 8^avnemu tajništvu Jednote. Tozadevno poro-(i1	iu 0l* podP>®ano od predsednika, tajnika in blagajnika
*r°c'1- l0re!*em. mora biti opremljeno z društvenim pečatom.
ftJO v glavnem uradu ne pozneje kot 12. junija
Za glavni urad JSKJ: <
Anton Zbašnik, gl. tajnik.
IZ URADA GL. POROTNEGA ODBORA
udi
Ustveri(E
i. aPr
a
&
se >1 Je
rft
Št. 8-33
Priziv glavnega tajnika JSKJ proti razsodbi porote društva sv. Barbare, št. 39 JSKJ, v Roslynu, Wash. Na podlagi pravil naše Jednote iz leta 1932, je Ivan Capeta (Chapeta), član gori omenjenega društva, zahteval društveno poroto, ker ni bil zadovoljen, da mu je bila odklonjena bolniška podpora od 14. maja
1932 do 2. julija 1932 po vrhovnemu zdravniku. Porota gori omenjenega društva je dne 27. novembra 1932 odobrila zahtevo za bolniško podporo gori omenjenemu članu za čas, ko je bila cdklonjena, kot omenjeno. Glavni tajnik je dne 20. januarja
1933 vložil pri glavnemu porotnemu odboru priziv, v katerem zahteva, da se razsodba porote gori omenjenega društva razveljavi in stališče vrhovnega zdravnika in glavnega tajnika potrdi, ker da priloženi dokazi in listine ne opravičujejo takega zaključka društvene porote.
Iz izjav dveh zdravnikov, ki sta zdravila gori omenjenega člana, je razvidno, da gori omenjeni član ni hotel kobperirati z zdravniki in ne poslušati njih nasvetov. Eden izmed njegovih zdravnikov poroča tudi, da bolezen gori omenjenega člana ni tila taka, da bi ga naredila nezmožnega za delo. Na podlagi predloženih listin in dokazov je razsodil glavni porotni odbor, da se razsodba porote gori omenjenega društva razveljavi, da se potrdi stališče (v tej zadevi) glavnega tajnika in vrhovnega zdravnika, kot zahtevano v prizivu, in nadalje, da član Ivan Capeta (Chapeta) ni upravičen do bolniške podpore za njegovo bolezen, označeno v poročilu njegovih zdravnikov, cd dne 14. maja 1932 do 2. julija 1932. Vsi glavni porotniki (ica) So glasovali enako.
Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Svetich,
John Zigman, glavni porotniki JSKJ.
DOPISI
(Nadaljevanje iz 2. strani)
rešiti. Iz glavnega urada smo tudi prejeli neko važno naznanilo, ki je velikega pomena za članstvo. Torej, vsi na sejo 8. aprila!
Za društvo št. 61 JSKJ:
John Pezdirc, tajnik.
Uniontown, Pa.
Vsi) člani društva sv. Roka, št. 55 JSKJ so vabljeni, da se gotovo udeleže redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. aprila. Tisti člani, ki so se podpisali za nove certifikate, so pozvani, da se gotovo udeležijo seje in privedejo priče s seboj zaradi prošenj za posojila. — Z bratskim pozdra-
vom,
Frank Golc her, ,tajnik.
Braddock, Pa.
Nedavno sem se mudil po društvenih opravkih v uradu naše-ga vrhovnega zdravnika dr. F. J. Archa v Pittsburghu. Pri tej priliki sem se sestal s sobratom Vincentom Archom, ki me je zelo prijazno sprejel in podvoril, zakar naj mu bo izrečena najlepša hvala, želim tudi, da se vresniči prerokovanje njegovemu brihtnemu sinčku, ki me je tako bistro gledal v oči. Družini Arch najlepša hvala!
Martin Hudale.
•edfl
irn* t
(Jl1’ J
dl
■A
#“1
it* ►
e»n 8.
h*
»tev
;v
J3.
Detroit, Mich.
Cela tri leta nam je Mr. Hoover obetal, da prosperiteta vsak čas pride izza vogala, za katerim se je nekoliko zamudila. Tisti, ki so mu verjeli, so našli vsako jake vzroke, zakaj je še ni iz skrivališča. Eden glavnih \zrokov je bil, da jo držijo za vogalom radikalci, zato so jih zaceli pridno loviti in pošiljati v njih domovinske dežele.
Toda Mr. Hoover in vsi drugi so bili v zmoti, prosperitete ni bilo za vogalom, zato ni mogla izza vogala priti. Revica je bila v sodu zaprta, kjer jo je našel Mr. Roosevelt. Da pa ne pride prehitro iz soda, jo je zapečatil s peta-kom, še predno je prišel sod na svetlo. Za one, ki mislijo, da bo zdaj prosperiteta kmalu prišla na svetlo, je najbolje, da se dobro založijo s potrpljenjem, ker povem jim, da pečat bo trd in se lahko zgodi, da’se bo prosperiteta pod pečatom zadušila.
V Detroitu imamo še vedno bančne praznike, radio in časopisje sta v službi bančnih interesov, barantanje, kdo bo dobil propadle banke, se vrši za zaprtimi vrati, seveda na račun vlagateljev. Pred tedni so listi izšli v posebnih izdajah in z velikanskimi črkami poročali, da sta Mr. Ford in sin prevzela dve propadli banki in da bodo vlagatelji lahko vzdignili od 35 do 45 procentov vloženega kapitala. Kar Mr. Ford in sin rečeta, to se navadno tudi zgodi, toda v tem
slučaju je bilo z višjih mest preprečeno. Ako bi nam Mr. Ford in njegov sin delila naše lastne prihranke po 45 procentov, bi bilo menda po socialistično; vsaj tfko naši dobri sodržavljani to reč razumejo. Zato so si mislili vladni funkcionarji: ne boš, Henry, uvajal radikalizma v našo družbo, mi bomo sami naše dobre državljane pripeljali v stare dobre čase, zato damo eno banko G. M. kompaniji, ki bo plačala 10 odstotkov. Kaj se bo zgodilo z drugo, še ni določeno.
Zdaj dobivajo vlagatelji od svojih vlog desetino. To ni radikalno, ampak strogo v smislu načel sedanje administracije. Za to se lahko zahvalimo tistim, ki so agitirali za stranko, ki je na krmilu. Hvala, želimo jim, da vsi dobijo mnogo desetine!
Mar^ f!ernick, članica dr. št. 144 JSKJ.
Baggaley, Pa.
članstvu društva sv. Alojzija, št. 13 JSKJ naznanjam, da se prihodnja društvena seja vrši 23. aprila, to je ČETRTO NEDELJO v mesecu in ne na tretjo, kot po navadi, čas seje je za ta mesec izpremenjen radi velikonočne nedelje, ki pride na 16. aprila. Torej naša redna mesečna seja se bo vršila 23. aprila. Tak je bil sklep zadnje seje. —Z bratskim pozdravom,
Vincent Resnik, tajnik dr. št, 13 JSKJ.
poslopja. Kot 261etni član JSKJ bi samo vprašal članstvo, kaj ima Jednota od vse najemnine, ki jo je v teh dolgih desetletjih plačala? Zakaj si vsak postavi svojo hišo, če le more, ali zato, da bi imel zgubo, ali zato, da bi imel dobiček? Zakaj hišni posestniki ne prodajo svojih hiš in ne gredo stanovat v najeta stanovanja? Menda pač zato, ker jim je ceneje tako. Po mojem mnenju bi bila Jednota napravila pravilno, da bi si bila zgradila dom pred 17 leti, ko je vzela sedanje prostore v najem. Potrošila bi bila mnogo manj, kot je plačala v tem času za najemnino, in poleg tega bi imela vrednost v poslopju. Danes nima popolnoma nič od vse plačane najemnine. Ves za najemnino plačani denar je za vedno izgubljen. Ne bo pa izgubljen denar, ki se vloži v jednotino poslopje, če se postavi. Dom bo imel vedno vrednost in bo Jed-noti nekaj nazaj prinesel, česar ni pri najemnini, člani naj bodo previdni in naj delajo in sklepajo tako, da bo v korist J. S. K. Jednoti. Obžalujem pa osebo, ki hujska članstvo brez potrebe in povzroča nesoglasje med člani J. S. K. Jednote. Tako osebo bi bilo treba izključiti iz organizacije.
Zadnjo velikonoč sem še obhajal med sobrati in sosestrami in drugimi prijatelji v Ameriki, letošnje velikonočne praznike pa bom preživel na rodni zemlji, če bo vse po sreči. Vsem sobratom in sosestram in vsem ostalim ameriškim prijateljem pošiljam u krene pozdrave in jim želim vesele in zadovoljne velikonočne praznike.
Ivan Varoga, Stari trg št. 21, Ljubljana, Jugoslavija.
Ljubljana, Jugoslavija.
Bliskovito minevajo dnevi, tedni in meseci. . Preteklo je že 9 mesecev, odkar sem zapustil moje drage sobrate, sosestre in številne prijatelje po širni Arne liki. četudi mi potekajo dnevi v zadovoljstvu med novimi prijatelji, vendar ne mine dan, da ne bi mislil na svoje prijatelje onkraj oceana. Vsa zahvala gre brezžičnemu brzojavu, ki sporoča tukajšnemu časopisju vsak važen dogodek, ki se zgodi v Ameriki. Zdi se mi, da smo tukaj o raznih ameriških dogodkih prej obveščeni, kot rojaki v marsikateri slovenski naselbini v Ameriki, če nimajo radia, seveda.
Kar se tiče tukajšnega položaja glede dela ali življenja, se ne morem pritožiti. Resnica je, da je tudi tu kriza in brezposelnost, toda tukajšna kriza in brezposelnost se razlikujeta od tamkajšnje. Brezposelni dobivajo pi dporo. četudi ni velika, od gladu jim vendar ni treba umirati. Veliko je tudi brezposel nih, katerim se zdaj bolje godi, kot pa če bi delali. Razliko med krizo in brezposelnostjo lahko presoja samo tisti, ki je med obema živel.
V Novi_ Dobi pazno zasledujem razvoj naše J. S. K. Jednote. Jako žalostno je, ker čitam tam toliko prerekanja glede gradnje jednotinega uradnega
Farrell-Sharon, Pa.
Delavski položaj naše naselbine je vedno slabejši. Vse kaže, da naša pleharska industrija leze k yragu. U.S, korporacija naznanja, da ježa "zadnje fiskal-ro leto na izgubi samo 90 milijonov dolarjev. Seveda to ni dosti, toda koliko časa bomo mi, delavske pare, morali delati, da bomo tiste milijončke zopet skupaj spravili. Seveda, vse to bo šlo od naših skromnih plač, ki so že sedaj tako revne, da jih primerjamo, starokrajski “aj-možni.” Na izboljšanje nič ne kaže. Nekateri jamrajo in stokajo, kaj da bo, delavci hodijo po ulicah in na obrazih se jim cita glad in obup. Vse nekako tava sem in tja brez vsakega cilja. Eden drugega vprašujejo, kaj da bo, toda pravega odgovori’. ne ve nihče. Ne vem, kaj bo, ako naš novi predsednik ne bo mogel rešiti dežele iz krempljev depresije. Nekateri bodo razočarani, nekateri pa ne bomo prav nič. Še na volilni dan se je lahko vedelo, kakšen bo izid. Dežela je tako zavožena, da jo bo težko spraviti iz blata, pa ma-gari če še tako prilivajo olja in mažejo kolesa. Vse skupaj je nekaj, kar ne bo nič zaleglo. Poljedelstvo, železnice, premogoko-pe in drugi industrije bo treba podržaviti, prej ne bo nič. Kadar je vse telo gnilo, ne pomaga mazanje z nobeno žavbo.
Kar se tiče omiljenja prohibicije, se ljudje veselijo, toda kaj nam bo pomagalo tako pivo, kot so nam ga sedaj obljubili. Ljudje so se navadili kuhati in piti dosti močnejše pijače. Ljudje čakajo na delo, toda tudi pivovarniška industrija jih ne bo mnogo zaposlila, ker tudi tam moderni stroji opravljajo delo za deset mož.
Tukajšne banke so morale po predsednikovi proklamaciji zapreti vrata, in sedaj se je pokazalo, katere so močne in kate-ip so trhle. Dve tukaj šni banki še sedaj ne poslujeta pravilno. Ako bodo banke, ki ostanejo zaprte, imele kaj izgube, bodo največ prizadeti delavci in mali trgovci. Slovenski dom ima v eni tukajšnih bank malo vsotico, katere za enkrat ne more dobiti ven. Vsota seveda ni ve-
lika, ker smo večinoma sproti pospravili, kar smo imeli. Seveda, radi tega se ni treba še razburjati, lahko se zgodi, da se banke zopet odprejo, prodno pride ta dopis na svetlo. Mnogo jih je bilo, in med njimi tudi jaz, ki smo pri tem bančnem potresu zahvalili usodo, da nimamo ničesar na bankah in da nas ivsled tega ne tarejo skrbi. Smilijo se mi pa siromaki, ki so garali vse življenje, zdaj pa so zadnji centi, katere so prihranili za deževne dni, izginili v bankirskih žepih. Dokler so brezvestni bankirji delali profite z delavskim denarjem, so jih sami spravili, zdaj ko so spravili gospodarstvo dežele na rob prepa-pa, mora pa delavsko ljudstvo trpeti. To je greh, hujši kot je bil v dolini šentflorjanski.
Na večer 8. aprila priredi tu-kajšni Slovenski dom domačo zabavo, s prosto večerjo, člani, rojaki in prijatelji od blizu in daleč so prijazno vabljeni na to zabavo. Po nekdanji lepi navadi bomo nastavili sodček piva in zapeli posmrtnico ameriški prohibiciji, ki bo 24 ur preje izdihnila, obešena na hruški. Naj omenim, da večerja bo servirana brezplačno, kdor se bo hotel pa piva pošteno navleči, bo pa moral dobro v žep poseči. Spodobi se, da dostojno proslavimo prvi padec prohibicije. Tisti, katere je prohibicija stala vse njih žulje, imajo vzrok se veseliti njenega poraza. Tistim pa, ki so se z njo okoristili, želim, da bi mirno uživali njene sadove. Lahko konštatiramo, da ameriška prohibicija je bila ena največjih bolezni na telesu ameriškega naroda, iz katere je izhajala največja korupcija v zgodovini te dežele. Bilo je mrtvorojeno dete, ki je bilo na umeten način vzdrževano, da ni razpadlo nekaj nad 13 let. Naj počiva v miru. Spomenika ji ne bomo postavili,'njen spomenik so žrtve: slepi, mrtvoudni, jetični, slaboumni in sirote tistih, ki so radi prohibicije prezgodaj pomrli.
Torej, rojaki te okolice in tudi bolj oddaljenih naselbin, ne pozabite večerinke, ki jo priredi v soboto 8. aprila tukaj šni Slovenski dom. Krstija dobrega piva obeta biti prav slovesna in zabavna.
Frank Kramar.
Ely, Minn.
Izredna seja društva Slovenec, št. 114 JSKJ v Ely, Mimi., sklicana po glavnem tajniku v uradnem glasilu “Nova Doba,’ dne 18. januarja 1933 v svrho izvolitev novega društvenega tajnika.
Po sedmi uri zvečer so se zbrali v dvorani v Jugoslovanskem narodnem domu člani in članice društva “Slovenec,” št. 114 v Ely, Minn. Poleg članov drugih društev so prišli na to sejo tudi glavni odborniki, ki so bili ob tem času na Ely, Minn. Z ozirom na uradno naznanilo v uradnem listu je glavni predsednik JSKJ pozval navzoče k redu, da se pričn*e z uradno izredno sejo društva. Med navzočim članstvom je prevladovalo mnenje, da bi lahko vodil sejo njih društveni predsednik John Somrock. Glavni predsednik je zato pojasnil navzočim, da njemu ni do tega, da bi on vodil sejo, in da mu je vseeno, ako tudi vodi sejo njih društveni predsednik. Raditega je vprašal navzoče, da naj se izrazijo z dviganjem rok, katerega predsednika hočejo, da jim vodi sklicano izredno sejo društva.
Predsednik Bartel pozove tiste člane, ki želijo, da on predseduje, da vzdignejo roke; roke vzdignil ni nihče. Nato predsednik Bartel pozove, naj vzdignejo roke tisti člani, ki želijo,' da sobrat Somrock predseduje; zopet nihče ne vzdigne roke. Nato sledi splošna debata glede legalnosti te seje; člani so mnenja, da seja ni legalna, ker ni bila sklicana po pravilih.
Po končnem razumevanju pride do glasovanja, ki določi glavnega predsednika JSKJ
predsednikom izredne seje. Predsednik Paul Bartel imenuje zapisnikarjem te seje člana glavnega odbora, sobrata Janko N. Rogelja, potem, ko so so navzoči člani društva strinjali s sugestijo glavnega predsednika.
O polu osmi uri zvečer glavni predsednik otvori izredno sejo. V primernem nagovoru pojasni namen te seje ter prosi navzoče, da naj pozabijo medsebojne diference ter se ravnajo po sklepu glavnega odbora, ki mora skrbeti za red in izpolnjevanje, pravil pri vsakem društvu.	Nadalje	pojasni,	da	na-
men te seje je, da se izvoli novega tajnika. •
Mnenje člana Jednote je, da bi vsi	člani in	članice	društva
sedeli	skupaj,	ker so	le	oni
upravičeni, da stavijo in podpirajo predloge ter o istih glasujejo.	Člani vpoštevajo	.to	su-
gestijo.
Glavni tajnik Anton Zbašnik ponovno pojasni, da je potreba izvoliti novega tajnika, kajti na podlagi pogodbe, katero ima Jednota z zavarovalninsko družbo, prej šni tajnik ni več pod bondom. Zato je delo te seje, da se izvoli novega tajnika, in nič drugega.
Glavni predsednik naroča društvenemu predsedniku John Somraku, da prešteje navzoče članice in člane. Navzočih je 37 (sedemintrideset) članov in članic.
Predsednik seje ponovno apelira na navzoče, da mirnim potom završijo to zborovanje ter za vzgled postavlja njegovo društvo, ki v mirnem in dostojnem redu vrši društvene seje.
K besedi se priglasi član društva John Boldin, ki stavi na zborovalce vprašanje, če je ta seja pravilno sklicana na podlagi obstoječih pravil. On trdi, da glavni tajnik ni imel pravice sklicevati to sejo in v dokaz temu čita- točko iz pravil, ki dovoljuje sklicanje sej le delokrogu društva samega. Obenem prične tudi pojasnjevati sporno situacijo društva samega,, ki je v tesni zvezi s črtanjem društvenega člana Ivana Tauzell-a.
Glavni tajnik Zbašnik apelira na predsednika izredne seje, da ne dovoli ponovno razpravljanje konvenčnih sklepov ter zaključkov glavnega porotnega odbora, ter da to ni nobeno prizivno zasliševanje, ampak samo sklicana izredna seja, da izvoli novega tajnika, ker je bil prej-šni tajnik Matt Boldine Jr. odstavljen po sklepu glavnega porotnega odbora.
Glavni predsednik Bartel se strinja s pojasnilom glavnega tajnika, zato apelira na navzoče, da se držijo reda ter razpravljajo le o tem, zakar je bila sklicana seja.
Član John Boldin ponovno dokazuje, da seja ni sklepčna, da bi morali društveni uradniki sklicati to izredno sejo. Nadalje dokazuje, da sklep glavnega porotnega odbora ni pravomo-čen, kajti na uradnem obvestilu je bil podpisan samo predsednik porotnega odbora, zakar pač društvo ne ve, če sta ostala dva porotnika podpirala razsodbo porotnega odbora.. Obenem pa je predsednik porotnega odbora dodal pripombo, da če se obtoženi ne strinja z razsodbo glavnega porotnega odbora, da naj se o tem pogovorijo na seji v mesecu januarju.
Sobrat Rudolf Perdan, ki je prišel na revizijo jednotinih računov, predsednik glavnega nadzornega odbora v preteklih štirih letih, vpraša predsednika in navzoče člane, če mu dovolijo, da tudi on spregovori. Se mu dovoli. V nagovoru pravi, da je še predsednik nadzornega odbora, ker še ni oddal knjig. Ponovno poudarja, da ostala dva glavna porotnika nista podpisala razsodbe glavnega porotnega odbora, zakar se ne ve, če se strinjata. Ker se je pa glavni tajnik ravno sedaj javno izrazil, vpričo vseh navzočih, da (Dalje na 7. strani)
ttJ^fo'Oa Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned, and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. IX.
«$ŽŽS1I«P83
NO. 14
Pomladno delo
Zima je odšla, toda za spomin nam je pustila mnogo fkode in razdejanja. Tu in tam so zimski viharji raztrgali strehe, izruvali ali polomili drevesa, drugod so hudourniki razorali polja, nanesli kamenja na travnike, izpodkopali ceste in morda celo poslopja. Vse to bo treba popraviti, in to čim preje, tem bolje.
Zima s svojim mrazom in pomanjkanjem sonca je marsikomu pustila kal bolezni ali mu splošno oslabila telesno odporno silo. Tudi tu je takojšna pomoč nujno potrebna. Gibanje na svežem zraku, pravilna hrana in sončni žarki bodo storili svoje, toda v resnejših slučajih je priporočljivo vprašati zdravnika za nasvet. Zdravje je naše največje bogastvo in če se pravočasno ne pobrigamo za ohranitev ali izboljšanje istega, nam zamuda lahko postane usodna.
Gospodarska depresija, ki že nad tri leta tlači deželo, je podobna lnidi, neznosno dolgi zimi, katera je povzročila ogromno škodo. Če vsa znamenja ne varajo, se je tudi po tej neznosno dolgi zimi depresije začela polagoma pojavljati pomlad. Tu in tam se je začelo gibati, v ozračju so zablesteli sončni žarki samozavesti in optimizma, kar so vsekakor razveseljivi znaki. Prava pomlad prosperitete je morda še daleč, toda njeni predhodniki so tukaj. Treba bo ogromnega dela, da se spravijo v pravi red ceste, ki vodijo v sončno deželo prosperitete, da se odstrani malodušnost, ki nas tlači kot mrzla zimska megla, in da se popravi vsa velikanska škoda, ki jo je povzročila večletna depresija. Vse to pa se oo dalo storiti z dobro'V6ljo, z dobrim vodstvom in s složnim delom vseh. Za obstrukcijo in nagajanje zdaj ni pravi čas. Najprej je treba v jarek zavoženi gospodarski voz spraviti na trdno cesto, potem se naj pa obračuna z malomarnim, neprevidnim ali nezmožnim voznikom. Delo, konstruktivno delo in zaupanje v našo moč sta zdaj na mestu.
Tudi vse jugoslovanske podporne organizacije v tej deželi so prizadete po zimskih viharjih depresije. Iz številk bi se dalo posneti, da so nekatere še znatno bolj prizadete kot naša J. S. K. Jednota. Ta pripomba se seveda ne sme razumevati tako, kot da bi jim kaj takega privoščili. Ne, mi jim želimo boljših časov prav tako odkritosrčno, kot jih želimo naši lastni organizaciji; saj jih tvorijo skupine naših bratov po krvi in jeziku in zavedamo se, da vršijo slično plemenito delo kot naša J. S. K. Jednota. Upajmo, da nam vsem skupaj kmalu prisije pomlad prosperitete. Izkušnje so nas marsikaj naučile in te izkušnje skušajmo v pravem bratskem duhu obrniti v korist organizacijam, katerim pripadamo. Če bomo vsi delali složno, bratsko, nesebično in brez neosno-vanih predsodkov, bo naše delo gotovo rodilo uspehe, ki bodo v korist vsem. ,
Za enkrat, bratje in sestre, posvetimo posebno pozornost mladinskemu oddelku. To je tisto pomladno delo, katero že lahko z uspehom vršimo. Asesmenti mladinskega oddelka so tako nizki, da ne tvorijo nikake resne zapreke za vpisovanje novih članov. Pomnimo, da je bilo že več mladinskih asesmentov suspendiranih in da se bo skoro gotovo to v bodočnosti še večkrat ponovilo. Skrbimo za mladinski oddelek, za rezervo, iz katere dobiva odrasli oddelek J. S. K. Jednote zdrave mlade moči!
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
TRI VIŠJE URADNIKE Standard Trust banke v Clevelandu O., ki je zaprla vrata 31. decembra 1931, so te dni aretirali in pridejo pred veliko, poroto. Obdolženi so zlorabe ljudskega denarja. V likvidaciji omenjene banke se nahaja okoli 13 milijonov dolarjev zmrznjene gotovine.
VSAK PO SVOJE
OBE ZBORNICI državne legislature v Ohio sta odobrili postavo, ki dovoljuje izdelavo in prodajo 3.2 pocentnega piva. Tozadevni predlog je dobil v obeh zbornicah več kot dvetre-t j insko večino, kar bo omogočilo, da bo postava stopila v veljavo 7. aprila. Na vsak sodček piva bo naloženega $5.00 federalnega in $1.00 državnega davka. Pivo se bo smelo prodajati v klubih, restavracijah, zabaviščnih parkih in hotelih. Servirati se ne bo smelo pri barah, ampak le pri mizah. Pivo v steklenicah se bo smelo prodajati tudi v trgovinah, ki bodo imele tozadevne licence, toda se ne bo smelo piti tam; kupiti ga bo mogoče ne manj kot šest in ne več kot 48 steklenic istočasno. Vsi prodajalci piva na debelo in na drobno bodo morali imeti licence. Legaliziranje piva v državi Ohio je posebno zanimivo vsled tega, ker je v tej državi bil dom Antisaloonske lige in je država imela do nedavnega časa zelo stroge državne pro-hibicijske zakone.
NEKAJ BESED DOPISNIKOM
V ni dopisi, ki dospejo v uredništvu do ponedeljka, vštevši popoldansko pošto, so priobčeni v Novi Dobi istega tednu, uko ni kakih posebnih zaprek. Za urednika in za delavce v tiskarni je seveda ugodnejše, če pridejo dopisi nekaj dni prej. Dopisi, ki dospejo v uredništvo v torclc z dopoldansko pošto, se še tudi rpoštevajo, če so nujni, to je take vsebine, da ne bi imeli pomena leden pozneje. Dopisi, ki dospejo v torek s popoldansko pošto ali celo v sredo, morajo brezpogojno čakati do drugega tedna.
V torelc opoldne morajo črkostavci v tiskarni imeti v rokah zadnje gradivo za izdajo istega tedna. Popoldne se vklada gradivo v forme in zvečer se uredijo zadnji popravki za list sam in za naslovnik (mailing-list), v sredo zjutraj pa se list že tiska.
Dopisniki naj izvolijo vpoštevati, da ima urednik z dopisi mnogo dela, ker jih je treba vsaj 95 procentov prepisati, to je na novo spisati in vsaj za silo spraviti v soglasje s slovnico, predita se oddajo čtkostavcem. V zadnji izdaji Nove Dobe je bilo kar J,7 dopisov, kar pomeni za urednika mnogo ur večernega in (do nedeljskega dela. Urednik se radi tega ne pritožuje, ampak tli tufa in bo skušal dopisnikom po najboljši možnosti ustreči. Razume se pa, da ni zarij nikuka igrača, če se privali ravno v ponodeljelc in torek dopoldne cel Icup dopisov, o katerih večina dopisnikov pričakuje, da bodo priobčeni še tisti teden.
Glede priobčevati ja dopisov mora urednik vpoštevati pravilu in sklepe glavnega odbora. V koš ne gre noben dopis, z izjemo le kih, ki so brez podpisa. A ko urednik kakšnega dopisa z ozirom na pravila in sklepe glavnega odbora ne more priobčiti, obvesti o tem dopisnika pismeno in navede vzroke. Vsi originalni dopisi,
V	ZVEZNEM KONGRESU je bila 30. marca sprejeta postava, ki odpravlja restrikcije na predpisovanje žganja in' drugih opojnih pijač v medicinske syrhe. V državah, ki nimajo glede tega svojih lastnih določb, bodo zdravniki smeli predpisovati bolnikom likerje v poljubni količini.
LEGISLATURA države Alabame je sprejela postavo, ki dovoljuje posameznim mestom la-stovati in obratovati lastne javne naprave, kot proizvajanje električne sile itd. Postava tudi dovoljuje reguliranje cen privatnih družb, ki lastujejo javne naprave. Proti tej novi postavi so se silno upirale privatne kompanije, pa jim ni "Uspelo.
(Nadaljevanje iz 1. strani) in pol prešiča, da je bil pripravljen za vse slučaje.
V našem glavnem mestu Washingtonu so bili tekom bančnih praznikov nekateri inozemski diplomati prav tako kratki z denarjem, kot navadni zemljani. Ti ljudje niso podvrženi aretacijam, prohibicija zanje ne velja in sploh uživajo vsestransko imuniteto, toda banke so jim bile pred nosom zaprte kot drugim. To kaže, da je denar mednarodni vladar in da njegove po* stave veljajo za vse enako.
*
Zadnjič se je gruča rojakov pogovarjala, kako zanimivo bi bilo, če bi znanstveniki iznašli proces, po katerem bi mogel človek videti pred seboj zbrane vse svoje direktne prednike. Možaki imajo pač dovolj časa, pa jim vse mogoče hodi po mislih. Pa se je oglasil k besedi filozof Ca-hej:
“Jaz bi šel ob procesiji mojih prednikov tako daleč nazaj, da bi prišel do tistega opičjaka, ki je prvi skočil z drevesa in začel iz same baharije pokonci hoditi, pa bi ga sunil v nos tako, da bi nikdar ne pozabil svojega civiliziranega prapraprapravnuka.
“Kaj se mu je bilo treba začeti po človeško spakovati, da se moramo zdaj mi, njegovi potomci, preka j ati v velikomestnem dimu jesiharske civilizacije. Ali bi nam ne bilo tisočkrat prijetnejše v tropski džungli!
“Obleka bi nam sama zrastla in se sama šivala, briti in obuvati bi se nam ne bilo treba, spali bi v gugalnicah, spletenih iz sroboti in cvetečih lijan, ne plačevali bi nikakih asesmentov in alimonijev, ne poznali bi porok in divorsov, ne renta, dolgov, obresti, moratorijev, debentur in drugih modernih peštilenc. Naša valuta bi bila še zdaj v kokosovih orehjh in bananah, bančne polome bi poživeli le takrat, kadar bi tropski hurikan lomil kokosove palme, in depresijo bi videli le takrat, kadar bi kak neroden afnež cmoknil z drevesa v mlakužo.
“Mesto, da igramo titularne afne, mar bi bili zares!”
A. J. T.
  o------------
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
sto serviranem čaju in finem pecivu razvila prav prijetna domača zabava. Vse priznanje zaslužijo Misses Mary Križ-mančič, Mary Zakrajšek, Irma Kalan in Frances Gerbec, ki so se resno potrudile, da v imenu Slovenske Narodne Čitalnice in Slovenske šole S. N. Doma lepo postrežejo posetnikom. Bil je lep, prijeten družabni večer.
V Clevelandu, O., je v noči 3. aprila po štiridnevni bolezni ^a pljučnico umrl Mr. Paul Schnel-ler, ki je bil precej znan v slovenski javnosti v Ameriki. Pred leti je bil glavni predsednik KSKJ in obenem upravitelj Glasila KSKJ. Pozneje se je preselil v Cleveland, kjer je ustanovil Slovensko hranilnico in posojilnico (The International Savings & Loan Co.), pri kateri je ostal kot tajnik do smrti. Pokojni Schneller je bil rojen
13.	septembra, 1870 v Sinjem yrhu pri Vinici v Beli Krajini.
V Ameriko je prišel leta 1886.
V zakonu z Ano Vertinovo iz Dalumeta, Mich., se mu je ro-iilo šest otrok. V Detroitu, Vlich., biva njegov brat Joseph,
/ starem kraju pa brat Matija. 5nani slovenski zdravnik dr. F.
I.	Kern je njegov svak.
MALA ENTENTA, katero tvorijo Češkoslovaška, Rumuni-ja in Jugoslavija, se zelo razburja radi Mussolinijevega načrta glede revizije sedanjih di’-žavnih mej. Po Mussolinijevem načrtu bi omenjene tri države izgubile mnogo ozemlja na račun Italije, Nemčije, Avstrije in Madžarske. Mala ententa zahteva, da se jo kot peto silo vključi v pakt med Nemčijo, Italijo, Anglijo in Francijo. Tudi Poljska, ki je v strahu za svojo varnost in ozemlje, se pri-ižuje Mali ententi in ni izključeno, da se ji pridruži.
IZ NEMČIJE se poroča, da je preganjanje Židov še vedno na dnevnem redu. Tudi krščeni Židje niso izvzeti. V raznih deželah se je pojavil židovski bojkot nemškega blaga, na kar je Hitlerjeva vlada odgovorila z bojkotom vseh židovskih podjetij v Nemčiji. Pruska vlada je dalje odredila, da morajo prositi za upokojitev vsi sodniki židovskega pokoljenja. in da Židje ne morejo več služiti kot J porotniki.
Glede slovenske banke The
North American Trust Co. je finančni urednik dnevnika “The Cleveland Press,” John Markham, v sobotni izdaji omenjenega lista poročal sledeče:
“Uradniki od North American Trust Co., banke, katera ima $200,000 kapitala in za $3,-100,000 vlog, so se posvetovali s Sidney B. Congdonom, upraviteljem Rekonstrukcijske finančne korporacije za posojila v Clevelandu, glede posojila za okrog $600,000, s katerim bi se banka reorganizirala. Ta banka izplačuje od 27. februarja naprej po 3 procente.
“Predsednik banke, dr. James M. Seliškar, izjavlja, da so nadzorniki državnega bančnega de-partmenta priporočili reorgani zacijo, ker je večina bančne imo-vine v posojilih na zemljiščih, za katere bi vzelo dolgo časa, predno bi se jih moglo likvidira ti. Banka že ima $1,400,000 posojila od R. F. C. in dodatnih $400,000 je bilo avtoriziranih pred proglasom splošnega bančnega praznika, izjavlja dr. Seliškar. Izrazil je mnenje, da je banko mogoče reorganizirati ter izplačati vložnikom takoj od 25 do 35 procentov, ako R. F. C. priskoči na pomoč z dodatnim posojilom. Dr. Seliškar je tudi izjavil, da sta dve tretjini bančne gotovine naložene v Guardian Trust banki.”
Nedeljski “Plain Dealer” pa je o situaciji slovenske banke poročal sledeče:
“Dr. James M. Seliškar, predsednik North American Trust Co., manjše državne banke, ki nima licence, je včeraj naznanil, da je banka po posvetovanjih z lokalnimi federalnimi oblastmi pričela z delom na načrtih, da se reorganizira kot narodna (national) banka, ter je dejal, da upa, da se bodo načrti dovolj hitro razvili, tako da se bo lahko napravilo odločitev že ta teden. Rekel ni, koliko pomoči bi banka potrebovala, toda je dejal, da če dob/ pomoč od federalne vlade kot upa, bi se utegnilo izplačati vložnikom od 35 do 40 procentov kot začetno likvidacijsko izplačilo.”
-------o-------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
se hranijo v arhivu Nove Dobe eno leto, nakur sc uničijo.
Pravila zahtevajo, da mora biti vsak dopis lastnoročno podpisan. Priobčiti se sme le s pravim podpisom dopisnika, ne pa z izmišljenim imenom ali celo brez podpisa. Nekateri listi priobčuj o dopise brez podpisov, toda za Novo Dobo to ne velja.
Urednik za svojo osebo nima nič proti številnim in dolgim aopisom, kajti če obilica takega gradiva zahteva, izda list na osmih namesto na šestih straneh. Pri tem naj bo le omenjeno, da list na. osmih straneh stane Jednoto približno 40 dolarjev več na teden, kot list na šestih straneh.
(Nadaljevanje iz 1. strani) je bil prav za prav Radičkovič ubit, se niti točno ne ve. Sodijo, da ga je pogodil strel iz strojnice. Ko iz Jeramove hiše, kamor se je Radičkovič zatekel, le predolgo ni bilo nobenega glasu, so napadalci brž sklepali, da se je z divjim graničarjem gotovo nekaj zgodilo. Res so našli mrtvega v podstrešju. Strel ga je zadel v hrbet, mu ranil pljuča in prizadejal tako smrtonosno rano. Graničar je bil mrtev sklonjen naprej, kakor bi sedel. K tragičnemu dogodku naj omenimo še to, da so iz Jeramove hiše vsi domači pobegnili, čim si je v njej poiskal Radičkovič svoje zatočišče in je bil torej nasilni graničar popolni gospodar hiše. Med obleganjem so pokla-dali živini z zadnje strani, ker so si le tako upali v hlev. Tudi Radičkoviča so pokopali na domačem pokopališču.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameri
Ely, Minnesota
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalnl odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, Z1L Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveli Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh.J Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. ClairJ Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland.1!
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Fa;
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Jolie'
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	:
    ____________________________________________________________"Ithai
GLAVNI POROTNI ODBOR:	|	r»C(
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, 4 the
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. J
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N.' s dlT1
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.	Ulejo
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa.
I
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. SUrv _______________________________________________________________________ion i
ZDRUŽEVALNI ODBOR:	c0nt
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland O. sin v,
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St Joliet. n
2. odbornik: MATT ANZELC. Box 12, Aurora, Minn.	$aUa
Pravni svetovalec:	WM. B. LAURICH, 1900 W.	22nd Pl.,	Chicago.J.	^
 _ ------------------------------------------------------------
Vse stvari, tikajočo so uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavne«* **! Sten denarne posiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naJ F slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, Pr. za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrbo zdravnika.	'Jfliy
Dopisi, društvena naznanila, ojrlasi, naročnina nečlanov	in izpreme^j	COfir
slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair	Ave., Clevd*^	H
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovan*]t,| varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim f|$|] Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini	v Ameriki* 'f,
hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega	društva ali F
piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z S člani belega Pjri neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota tudi otroke v starosti	od	dneva rojstva do 16. leta in	ostanejo	lahko	v	&	111
skem oddelku do 18. leta.	Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premozenj'e znaša nad $1,500,000.00.
Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%*
IZ UPRAVNIŠTVA
Člani, ki se včasi pritožujejo, da že tedne, mesece aU(Ci ne prejemajo glasila, naj bodo zagotovljeni, da urednik-4 nikomur na svojo roko lista ne ustavi. To stori le, če j6 pozvan od člana samega, od društvenega tajnika ali pa f uprave.
Vsako izpremembo naslova, ki jo dobi urednik-up prizadetega člana samega, ali pa od društvenega tajnih' rpošteva. člani in društveni tajniki naj pri izpreme^ slovov navedejo stari in novi naslov in tudi številko dt^ na ta način more urednik-upravnik člana na pravem ni(^li, slovnika črtati in ga na pravem, mentu vpisati. Naslov$1 ing-list), ki vsebuje nad 12,000 naslovov, ni v vseh sl deljen po društvih, ker-nekatera društva imajo svoje ^ tresene pod številnimi poštami. Naslovnik mora biti ^ abecednem redu po državah in za vsako državo v istem poštah.
T]
Help
corn toda to fg
Ai rev0 ‘ty|; dolu °ftej B,
»lent
»lot
Priv,
theii
Plen
con\
M
hov
a Sli
H p;
Sc
C{»iir
k.
Društveni tajniki naj izvolijo popolne naslove odstoP Umih in umrlih članov pošiljati naravnost Novi Dobi, ^ ta način jih more urednik-upravnik črtati iz naslovnika, flj mernb,” ki jih glavni tajnik priobča v našem glasilu, ,,f upravnik ne more pronajti, kateri bivši člani niso več uP1* do lista, ker glavni tajnik nima naslovov članov in jih ,|( priobčati, urednik-upravnik pa nima certifikatnih števil ^
Vsakemu društvenemu tajniku, ki to želi, urednik^ vrage volje pošlje odtis naslovnika dotičnega društva pregleda in popravkov. Priporočljivo je, da društveni taPl' no pošiljajo izpremembe v naslovih članov in tudi irne^ slove črtanih, odstoplih in umrlih članov, ker le na ta mogoče uredniku-upravniku držali naslovnik v pravem r(' nekaterih slučajih nas posamezni poštni uradi s posebni^ čarni obveščajo o izpremenjenih naslovih članov, toda °" naj bo, da mora uredništvo-upravništvo za vsako tako ° kartico plačati dva centa globe v gotovim.
Društveni uradniki in člani v splošnem nuj izvolijo vati, da vse uredniško delo za slovenski del lista, vse uf delo in vsa obširna korespondenca, ki je s tem v zvezi,}{ mah ene same osebe. K temu pride še iskanje raznih i*f‘ in sto drugih malih opravkov in zamud, kar vse vzame čaS vsemu temu in brez ozira na porabljeni čas pa je ured^\ nik doseda j skušal biti vedno točen in uslužen~'in hoče v t<'f delati tudi v bodoče. Za vso prijazno pomoč in nakloni1 strani društvenih uradnikov in članov v splošnem pa iskreno hvaležen.
Peof (»Uffj
NtUa 0, ;ers v Corp in
leVel his j
is m« lil iii' Pi-es,
ou:
Kmet Miladin Kraljevič iz va si Batkovice pri Vardištu je pokopal svojo taščo, ki mu je zapustila nekaj premoženja, in je potem po starem običaju priredil tudi sedmino. Kakor veleva običaj, je sorodnike in sosede sa sedmino najprej pogostil, potem pa so vsi odšli na pokopališče, da še ob grobu pokojnice izpijejo nekaj čaš v njen spomin. Doma je potekla sedmina, kakor se spodobi, ko pa je na pokopališču krožila steklenica močnega žganja iz roke v roko in je postajal razgovor vednq bolj živahen, sta si naenkrat soseda Sre-ten Pajelič in Obren Tomič skočila v lase, ker sta drug drugemu očitaki prestavljanje mejnikov in drugo kršenje posesti. Sretenu je priskočil na pomoč njegov nečak in tako se je na pokopališču med sedmi nar ji raz-
vila prava bitka, v kateri so so-
delovale tudi ženske. Glavno
orožje v bitki so bile sicer pali-
ce in pesti, eden od bojevnikov
pa je izvlekel tudi nož ter hudo
ranil svojega nasprotnika.
Preden so prihiteli orožniki,
je bilo v tej nenavadni bitki na
pokopališču že več ranjenih, bo-
jevniki pa so seveda pomandra-
li vse bližnje- grobove in poškodovali nagrobne spomenike. Nekaj bojevnikov so orožniki kar od sedmine odpeljali v zapor, kamor bodo prišli še nekateri, ko bo končana preiskava o tem žalostnem dogodku.
P
Smrt drugega naj višjega Ju-goslovena. Nedavno je bilo po-ročano, da je med jugoslovanskimi državljani dosegel naj višjo rast in sicer 222 cm 20 letni Hans Schlichter v Velikem Beč-kereku. Drugi po višini pa j« bil gotovo ključavničar Lajoš žarda, ki je živel in sedaj tudi
C] Pern
Vs, *uUl
umrl v Veliki Kikindi- y bil visok 211 cm, videti ^ to j* še višji zaradi svoje ' Precejšen del svoje inS(J, preživel v Ameriki, un”, asse sedaj po kruti bolezi1'1 , be s let. V zdravniški liter#^ m0r( demo zabeleženo kot ^ \-aju človeško rast 279 cm ii1 ^ h0lls da in Schlichter ne nlGl, beCj všteta med čudovitosti' ( j;Urn pa je vsekakor, da sta ^ thar med Banačani, ki so 'e a ^ dokaj male rasti.	,	ypU)
ut* f'1C(
Novi Sad zavarovan “ plavo. V Novem Sadu Je;,	^
na komisija, ki so .jo tv ^ j stopniki ministrstva za ^ : >ir,1( stvo, novosadske mestu6. it fl občine in hidrotehničn^j ! ka banske uprave, >zVl,j c’vpj gled del pri gradbi veU'V, Un,j navskega nasipa. S Mtft kim nasipom, ki je je Novi Sad zavaroval’ ^ plavami.	B
J
ali j H,
°the
‘uto
leve«
Durgh'
Clalr
eland’ ;h, n jolle1
■ ENGLISH SECTION Qf|
▼ Oif 'cial Or94o ▼
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
4
Ant ■'>
CURRENT THOUGHT
Hist;VerSity *S mother invention.” than 01 ^ re*a^es many instances where man’s ingenuity more race et*Ua^ec* the unfavorable circumstances confronting his on, 0. the •	e	a large body of water caused much destruction to
coio. f 8ameUrr0Unding area in its untimely floods, today finds this *’ N liPi, u>ni0ns^er harnessed, its great power utilized to serve the
I Bef rto® lerrit°rJ'-
3ges °!e vaccination against smallpox was discovered the rav-8urvi ° ^lsease caused many deaths, and to others who °n ... made an indellible impression of small reddish spots Cont eir faces, which remained until death. Today, vaccine in h lnin^ 8erms of smallpox treated medically are inoculated atto ,nian beings who, as a result, become immune from an
| Wh this dreaded disease-
lcaS° inst'i ^ aPPeare(i as insurmountable barriers at first, in many step , °es wei’e gradually reduced to simple problems solved hient, \ steP- Very seldom do we find miraculous accomplish-°nly 111811 ’ rather, he has combatted and become victorious con« a ,er a sei-ies of painstaking hours of mental and physical
entration.
hell)]e,VVor^d today is topsy-turvy. Our economic structure is "an $ pevieeSS ^iorn the onslaught of trade barriers. Labor-saving R*	6,S 01811 ufacture too many appliances for which a market
Corn . 3e ^ound- Agricultural centers produce too much wheat. t°(|aylnd °ther staple necessities—yet many people are starving to j,e '~"~are in need of clothes—are in need of new machinery the obsolete appliances, revo, !rst the average human mind is prone to spring with 1 Wh * l011ary ideas when confronted with such maladjustments. HoIia ,not ^ave the rich people donate a few of their millions of deviate the sufferings of the poor people?” one will hear.
Hentl donations will not solve the problems’of want^perma-llGt o'V i ^ average man ls willing to work for his wants, but Mve/ during periods of inflation, only to find himself de-their life’s bare necessities when economic reversals make Plententrance- ^ iiving wage is insufficient during periods of com,^’ ^or it does not enable a man to save for a rainy day
■flii 8ll0ve| am,s cannot .be moved in one day. 11' all the huge steam 'W'C( ( a n Were at one’s disposal, one could not hope to level even • C 4 ^Ps • m°untain in one day. It requires weeks, months, per-' H>ft So 'Gai’s t° accomplish Such a mammoth undertaking.
>n Canr>0't 6 rnus^ realize that mountains of obstacles to prosperity J Presei ,removed in a short time. Factors leading up to the Deopi1 '■ Cl’isis will be dissolved slowly but surely. And if the ^ffici ShaH have learned their lesson—profit by mistakes— ^tiinf;611*' Preparations will have been made to offset acute 0ne°»s in the future.
^Wh;mportant factor toward-relieving the multitude of work-Coi-p0r, ?• J°^S cannot be had is unemployment insurance. Giant j'lif Wenty 10nS Se^ aside an annual reserve of money in times of ^cle f ° ^'de them over in leaner years. No such provision is level • 1 W01'ker. When working conditions reach a low his j0^ the unprotected laborer, craftsman, clerk, etc., loses iit ^oiigw	'nc°me is cut off. Unless he has managed to save
is rner i l0lT1 ^ls weekly stipend, which in the majority of cases .v a living wage, he has to turn to charities for assistance. *J|’esent yment insurance is a distinct step forward in the 'voU]d j c°mPlex form of living. Many members of our Union ^11 intj e directly benefited by enactment of laws compelling How r,es carry unemployment insurance.
"hen s Ver’ man’s ingenuity will not stop at this point, if and r °^er m & Protective measure will be put in force. Many inf* ^to f0l.^asu,’es to help mankind shall be introduced and put.
A Large Task
No. 66 SSCU Bowlers Made Good Showing at A. B. C.
(Reprinted From Joliet Herald-Evening News)
ovan»'j
»jim f?
•ik>. »
alif
i
e ie a od!
•prat1
'niM'
ie»'¥
<ies^
For the second successive year the Joliet JSKJ bowling team finished in the money in the American Bowling Congress tournament, bowling a 2744 Sunday night at the meet which is being held this year at Columbus, Ohio.
Joe McBride took sixth place in the singles event with a total of 667. He scored games of 213, 245	and	209.	The Joliet
pinman scored 534 in the team event and followed with 581 in the doubles class, giving him a total of 1332 for third position in the all-event as far as the tournament has gone.
The Joliet team rolled its 2744 in the team event, despite a run into 23 splits, considered by experts a record for tough luck. The scoring was a follows :
Papesh	174	152	173—	504
Ramutta	129	138	222—	559
McBride	191	199	244—	634
Kubinski	155	184	188—	521
Horwath	164	183	173—	520
Totals 883 855 1005—2744
In the two-man doubles event McBride and Kubinski rolled an 1147 and, according to last reports, are still in the money, as are Papesh and Ramutta, who bowled an 1174. Horwath teamed up with Jevitz, rolled one 268 game and is said to have a good chance for a special prize to be given for	high	single games.
Jevitz substituted for Korevec, who was kept in Joliet by business cares. The pair rolled 1040.
In the individual or single event, the Joliet outfit turned out the following set of figures :
Papesh .	212	164	161—537
Ramutta	175	168	158—501
McBride	213	225	209—667
Kubinski	157	166	.183—506
Horwath	171	192	167—530
The A. B. C. meet will draw to a close April 5.
Stopping off at Cleveland Saturday night on their way to the tournament alley, the Joliet bowlers defeated an all-star J. S. K. J. team of that city. On the way back the team stopped at Indianapolis and a bag containing the tournament score sheets were stolen from Mike Papesh’s parked car.
’.sto*
l}
U’ h
Up* ih »"
>a
taj'"
•erifi
la
n
nil'1'
0®
ob<\
ijo
uf
ill.
')#
tei{
nj
i i
ti
V
i ifl1'
ii
rfl $
■ >1 J
JOJ*
.1
3(,
' A
I
Je
tv«1
(fi
£#
fill
I#
tet
y
u.
Lapsations
^rland> °—You do not ^Dse. -V°Ur fire insurance to 1101 do you let the pre-UnPaic|°nT your automobile go let th ^ vv°uld be dangerous
?	___°ni 1 un over—even for
’UsUrun anC* yet you Permit your ^Sset vCe °n the most valuable be su,„0U have—your life—to lYl°re- Wn,ded ^or a month or ''#lue v y\ _Is it because you 0l>Se 0,Ul llle iess than your ^tt8Q y°ur automobile, or fattible °U are more willing to latl Vn,?n the cei’tainty of life 11 fire 0l,ai? t° run the risk of '!°Ur car1^ °v SOmeone stealing f,'lce that °u llave no assur-l|(! lHiliofi>0)1 Wi” live through
Th'j i of suspension.
of death always :<1(; i - Un * S’ '*LIS^ because the !ll1y ]„Ct l 1'ldn does not make W r0al: The Persons •',VCl'pl'eSort tKhi8 danger—its li'f * ^fferin 0at of hardship w behi„ t° (he loved ones inCrifi-t' |r'r~wi|1 make any JJ^Qce. r° droPl)ing their
Slll'e Vi
Ur payments
are
made on time. Your lodge secretary does not suspend you altogether; the secretary only reports that you have not paid. Don’t ask your lodge secretary to keep you in good standing. The secretary might be willing to do it if he could spare the money out of his own pefeket, but not many can do that. It is up to you to see that you are always in good standing.
Life insurance companies carry their members for a period of 30 days, which is called “grace.” If you fail to pay your premium on the date it falls due, you have “30 days’ grace” to make your payment, and if you fail to pay then, your policy becomes lapsed. Fraternal organizations give you three months time in w'hich to pay up your premiums and this time that is given you is more or less a courtesy to the member.
S. S. C. U. members, don’t let your policy lapse. Pay your assessments regularly. Danger is all around you, and you never know when it will strike or how it will strike you. For this rea-
Slanley I’alcich of Chisholm, Minn., and freshman at Carle-ton College, was appointed assistant in Dr. Gould’s chemistry laboratory. Unusual abilities in the field of chemistry earned Stanley Palcich the appointment. Dr. Gould was second in command on the Byrd Anartic Expedition.
International Exposition to
be held in Chicago, 111., this summer will hold a special interest for Jugoslavs on July 2, for that day has been selected as Jugoslav Day. According to reports one of the features of Jugoslav Day will be the select ing of Miss Jugoslavia. Every girl of Jugoslav extraction will be eligible to enter, and the one selected will be a vv a r d e d a round trip to Jugoslavia with all expenses paid.
Two Slovenes; Heine Launch and Dorothy Strauss of Cleveland were among the top performers in the city track meet, held recently. Heinie Launch came third jn the 50-yard dash for boys "and Dorothy Strauss came second in the 50-yard dash for girls.
Eveleth, Minn., Ranger s
hockey team made a strong bid for the championship of the Central hockey league recently, when it defeated the Millers outfit. Prelesnik, Brink and Johnson of Evefeih scintillated for their team.
Pathfinders
Lodge Zvezda, No. 170
Chicago, 111. —VERY IMPORTANT NOTICE.—Members of Lodge Zvezd a, No. 170, SSCU, are hereby notified that since April 1, I have moved to my new address 2223 South Hamlin Ave. I request the members to call at my new address when they wish to see me on lodge business.
Greetings to all members of Lodge Zvezda and all members of SSCU.
Agnes Jurecic, Sec’y, Lodge No. 170, SSCU.
 o-------------
Mother:	I	can’t think, for
the life of me, Ruuben, where that boy of ours gets his temper from. No one can say it’s from me.
Reuben: No, he didn’t get it from you, ’cause you’ve still got yours.
son “Don’t Let Your Certificate Lapse.”
Frank “Lefty” Jaklich,
No. 180, SSCU.
John Nemsic, a Jugoslav wrestler of Crested Butte, Colo., has earned several consecutive victories, many of which were scored over leading wrestlers of this country. Local sport writers are enthusiastic over Nem-sic's performances.
When Milored Jovanovič of
Duvaniste (near Sabac), Jugoslavia heard that his mother was very ill and likely to die, Jovanovič ran home to his mother’s bedside, a distance of nearly ten miles, in 49 minutes. Jovanovič is an amateur athlete.
Slovenes of Chisholm. Minn.,
and in fact all towns included in Saint Louis County, the Chisholm school district, and Balkan township, have been reminded of past economic reversals, when scrip, in place of money, had been used. Last Saturday, April 1, $10,000 worth of scrip had been issued to be used in certain business places.
St. Rochus, No. 55
Uniontown, Pa.—All members of St. Rochus Lodge, No. 55, SSCU, are requested to attend the regular meeting to be held Sunday, April 9. Some members who have signed their names on the new certificates are urged to bring a beneficiary with them to sign the loan agreement. Let us have 100 per cent at’tendance.
Frank Golcher. -------o-----—
NOT NATURAL
Bill—If you had $10 in your pocket, what would you do?
Will—I’d think I had somebody else’s pants on.
------o-------
DEFINITION
“Pop, what is a pedestrian?”
“A pedestrian, my son, is the raw material for an accident.”
Gowanda, N. Y. — Following our March meeting, the Pathfinder girls humilated the boys by beating them 7 to 0 in a dart ball game. Most of the fellows even went without a hit while the girls were crowding the bases in every inning. Do-res Tingue turned in a perfect average which also included a double. Helene Strauss did the sansational by knocking two home runs, while Molly Klan-cer hit for a four-bagger as did Olga Sternisha. Mary Batcher was another good hitter with two doubles. What the boys did had better be left unwritten, because, as the score indicates, zero means nothing. However, a distinguished personality in Taylor Martin was a member of the Pathfinder boys’ team. In order to celebrate the girls’ victory, Mr. Martin treated the whole crowd .to refreshments. The lodge members wish to thank our popular Peace Justice for his generosity and general good fellowship.
The line-up for the girls was as follows:	H. Strauss, Mary
Batchen, Louise Stanko, Olga Sternisha, Mary Zakadiš, Anna Kaluza, Doris Tingue, Molly Klancer and Mary Zuzek. The boys:	Tom	Sternisha, Taylor
Martin, Tony Sternisha, Joe Krall, Frank Krall, Hank Zuzek, Louis Andolsek, Teddy Palčič, Phil Palcic, Jack Krall Peter Batchen, Bobby Palcic, and our old friend Joe Zakadiš. (We must have had a jinx because we used 13 players.)
On Thursday evening, April 6, the boys will play against the Gowanda Boosters team in a regular league encounter. We hope to see many rooters on hand at the Slovenian Hall at 8 p. m.
We wish to call your attention to the Third Anniversary Dance to be held by the Buffalo Big Four Lodge, SNPJ, at the Croatian Hall in Buffalo, on April 22. The Slovene Hall has cancelled its scheduled dance! for that date out of considera- j tion for our Buffalo friends. Let’s see a crowd of you on I hand. Buffalo Big Four! we are expecting a large crowd of j you at our Second Anniversary to be held on May 6. The Low-Down Stompers of WEBR, Buffalo, have been engaged to fur- , nish the music. A program is also being arranged to make it well worth your while.
In our four-month member-
|
ship drive the Pathfinder girls j are leading, but at the next i meeting the boys willl leave the girls team in the dust. Remember that each member should bring in at least one new member.
The winner of the Prosperity Twist for the m6nth of March was Frank Krall. The next day, it was reported, Frank had on a new flashy tie. “Atta Boy,” Frank. In a local boxing and wrestling show one of our members, Rudy Klančar, was an easy victor in a wrestling match. He defeated Callistus Buckley in two minutes and 30 seconds with a vicious body slam.
Ernie Palcic, Sec’y.,
Pathfinders, No. 222, SSCU. --------------o--------
Teacher:	Now, Josephine,
can you explain what is meant by the word "unaware?”
Josephine:	Yes, “unaware”
js what you take off just before you put on your nightie.
Joliet No. 66 Within One Game From Top
Joliet, 111.—After being idle since the A. B. C. trip, the SS. Peter and Paul Lodge-Tezak Florals bowling team continued their fight for the leadership of Joliet City League, by wanning two games from the Jahn-eke Bros., while the leaders of the. league were also dropping one game. The Joliet No. 66 champions are only one game behind the first place five, the Home Laundry team. Following are the scores:
TEZAK FLORALS
Betsy Ross News
Papesh	150	246	189
Ramutta	186	238	202
McBride	180	210	204
Kubinski	200	211	178
Horwath	149	151	179
Totals	865	1056	952
JAHNEKE BROS			
Muzolf	170	136	178
Lindberg ....	202	162	156
Jahneke	193	171	169
Sprietzer	204	165	181
Yershay	191	172	214
Totals	960	806	898
Frank Ramutta, Mgr.,			
	No.	66, SSCU.	
Conspicuous Tid-Bits
Springdale, Pa. — Prosperity is turning the corner. Hold on, don’t misconstrue the exclamation. This reference is made to the increase in contribs in recent issues of this medium. The editor’s pleas have been noted, meditated and acted upon-prov-ing, I believe, that the paper is being read extensively — the call is being answered, but let’s have more . . .
Lil and Stan in their weekly broadcasts are meeting instant approval; their occasional personals are satisfying to the victims I’m sure, since the personals are acclaimations on wonderful achievement. Here’s to the continual success of our broadcasters . . . The nation may speak of it’s jig-saw champs, but our SSCU will certainly not take a back seat when it comes to ten-pins. We’ll let the Joliet bowlers speak for themselves, not to mention the Gophers of Ely.
Our column the “Briefs” cannot be commended upon to highly. Many Slovenes wl^ have attained prominence, or ^ specialized in their individual j talents would be unheard of without this column. Past Briefs have revealed judges, lawyers, doctors, authors, musicians, boxers, etc. . . Cleveland Public Libraries are persistently endeavoring to overcome their opponent, the ob- J livion. The citizens of that( great Metropolis ow’e it to: themselves to enter the strug-! gle. Education is the citizenry’s j birth-right, and Public Libra-, ries will enhance it.
Well, well, the “kuharca” andj Ernie (may I?) Palcic have, cooked up a new gag of a hila- j ious nature; and hope this fant J the mailman continues to make| mistakes, as it tends to divert ones mind from the usual and sometimes monotonous reports, that is, mixing pleasure with j business. The mailman is1 blamed for the erroneous del-1 iveries, I wonder. The fair sex have recently shown an apti-1 tude for writing. Now that they have started the merry-1 go-round, let’s see it continue in operation with more joining (he force each time. Come on, girls!
Frank J. Progar, ■ No. 203, SSCU.
Cleveland, O.—The recreation committee and other various committees are working hard in fulfilling all necessary arrangements for our first annual dance of the year, w'hich is to take place on April 28, at the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd.
Bobbie Geltman and His Radio Orchestra will furnish the music for the occasion, and they will make you lively with their peppy and melodious music. Admission to our dance will be only 35 cents. A good time is assured for all attending.
It is simple enough to run a dance and operate the functions of the lodge when times are good, when everybody is there to give hand. But how different it is now? We take this means of extending our invitations to all neighboring lodges and their friends to partake of the Betsy Ross lodges hospitality. This affair will be long remembered by those in attendance.
We must rally to the call of the lodge; everyone of you must unite with us and assist us, realize that it is up to us members, to put this affair over big. So let’s show our spirit, and try and do the best we possibly can in making this affair a very sucecssful one.
John P. Lunka, Secretary No. 86, SSCU.
Ping-Pong Tournament Meets With Favor
Cleveland, O.—Acording to all indications, based on the number of registered entrants to date, the novice ping-pong tournament to be staged at th( St. Clair Bathhouse Center has been meeting with great favor among the community’s menfolk and a large group is expected to take the field on the evening of the tournament.
The exact date has not been selected, pending the termination of the current basketball season, as the event is to take place on the gym floor.
Many questions have come up regarding the tournament and the following data will eliminate the major part of the important ones: a) any person (male) over 18 years of age is eligible, but they shall have not participated in any other tournament; b) a request is made that all persons supply their own paddles, but in cases when a participant has no paddle the house supply the necessary equipment. This latter stipulation is in direct contrast with the customary rules governing tournament play, but as this is strictly a novice event, the tournament sponsor does not wish to incur any unnecessary expense upon the participant; e) the meet will be held the week of April 10; d) the preliminary rounds will consist of a two out of three series, the loser to drop out.
As an added attraction, A1 Eisenberg and Courtney Bach, two of the city’s leading ping-pongsters, have consented to stage an exhibition match for the audience. They will also act in the capacity of tournament judges.
The Blepp-Coombs Knitting Mills Co. are to furnish the balls used in the tournament.
Incidentally, plans are being formulated to conduct a similar tournament in the near future for the women of this locality.
May Day — Child Health Day in Schools
“Mothers and Babies First by all means,” said Dr, J. F. Rogers, consultant in hygiene of the United States Office of Education, in commenting on this year’s slogan for May Day —Child Health Day. “But what mothers and which babies?” “Time passes,” continued Dr. Rogers, “and we should look ahead. The school children of today will be the fathers and mothers of tomorrow and they should be better fathers and mothers and able to bring forth and bring up better children.”
If school health workers have their way, this may be the case. May Day is a good day, according to Dr. Rogers to look over our school buildings, and make them more healthful if possible; it is a good time to sharpen the eyes and wits of teachers for the finding of bad eyes, bad ears, signs of bad feeding and of communicable disease; it is a good day to look over our children generally, with an eye for remediable faults in the human machine.
“Loose screws must be found and adjusted early,” says Dr. Rogers, “if we would reduce the excessive crop of ‘screw-loose’ adults, in the physical if not the mental meaning. We have an overproduction along this line, with an annual bill for sickness and weakness which runs well over three billions. May Day might well be made a means for reducing this dreadful load.”
Dr. Rogers feels encouraged that very few schools have even thought of trying to “economize” by reducing their health activities. But he reminds us that children still come to school who cannot read what is on the blackboard or hear what the teacher says to them; that there is still a vast army of children who are badly, even poorly fed, and, worse still perhaps, that more than 5,000 pupils die each year by preventable diseases. “Not very much economy here,” he says, “whether in good or ill times.”
On May Day—Child Health Day, Dr. Rogers believes, we should both resolve and begin to do more thorough work toward preserving and improving our most precious possessions —our children, and their most precious possession — their health. “Babies First,” he says, “and especially those of the next generation who will derive their physical and mental excellence from the school children of today.”
The first celebration of a national Child Health Day was in 1924, when the American Child Health Association launched a campaign to have May 1 set aside for this purpose. It is now annually proclaimed from the White House and by governors of states.
A VACANT CHAIR
Professor—I’ll not go on with the lecture until the room settles down.
The Nimble One—Better go home and sleep it off, old man.
 o-------------
“Did anybody drop a roll of bills with a rubber band around them?” asked an old gentleman in the trolley car.”
“Yes, I did,” said several voices.
“Well, I just picked up the rubber band,” said the old gentleman, calmly.
HE: Is there any night life in your town?
She: Oh, yes. Every once in a while a member of our lodge dies and we sit up with the corpse.
How to Become Interested
East Palestine, O.—A great j many SSCU members say t that they can’t become inter- t ested in their lodge paper, i The reason for this is that 1 they have not made them- ( selves a part of it. It is man’s 1 vanity that makes him wish c to see his name appear in i print under certain circum- i stances. How quickly he be- ( comes interested in a paper i if he is told that something ; he has written or spoken ap- < pears in it! It makes him feel ; that he is a part of it.	<
If more disinterested mem- < bers would contribute arti- i cles to the New Era, they would soon notice an upturn in the interest they display in their lodge paper. The.day on which it appears in their mail would unconsciously be marked in their minds. And if the paper didn’t come, they would certainly miss it.
Joe J. Golicic,
No. 41, SSCU.
What the Mailman Brought in by Mistake
“HERE I IS”
Gowanda, N. Y.—To Anna Jaklich, kuharca of George Washington Lodge, No. 180, SSCU. Moja prijateljica:
You have answered a question which a number of our members have asked—“I wonder what she is going to write.”
I see that we have interested Mary Hiti, secretary of Happy-Go-Lucky Lodge, No. 195, SSCU, Barberton, O. I surely wish that I belonged to her lodge because she says that what they do most of the time is eat. I hope she doesn’t mention Mrs. Ujcic’s “krofe,” or Mrs. Yerman’s beer and pretzels again because I can’t bear only thinking of it and not eating.
Mary also seconds the motion about your picture being published. The only sad thing about it is that you haven’t had one taken since you were a little tot. How do you recognize yourself? Some of these'days you will find yourself talking to yourself, if you don’t know who you are.
Yes, Anna, I noticed the article by Lil and Stan, and enjoyed reading them. One of our members commented on them and said: “Gee, they’re good—that’s just what I wanted to write about.” Here’s wishing them luck.
What does your lodge think about the plan of building the new S. S. C. U. Home Office at Ely? I think that the resolution made by Lodge No. 6, SSCU, Lorain, O., and that of the Center Ramblers Lodge, No. 221, SSCU, should be put into a pretty frame and then burned. Why don’t they let the delegates at the convention decide the matter? I suppose I shouldn’t single out just those two lodges out of a meager list of protesters. I always have to laugh when I see one of these resolutions. I almost made one myself just to keep them company. I wonder if they expect the depression to be always with us. I have been looking forward to some sort of resolution from the ham and eggers of Collinwood.
Thanks, Anna, for your suggestion about the earmuffs, but I’ve just had my tonsils taken out and so I won’t need them.
Every time I write your last name I think of a peach of a fellow by the name of Paul Yak-lish of Lodge No. 159, SSCU, of Cornwall, Pa. He must be one of your relatives, too. Nuff sed.
Ernie Palcic, Sec’y, Pathfinders, No. 222, SSCU.
The Tax Problem
Springdale. Pa.—Many major problems have been met! and others are under observa-j tion, but one that must be: ironed out to suit the 20th cen- ■ tury needs is the tax problem. ; Citizens committees and tax ■ leagues are being organized to combat the continual pyramiding of taxes. Their assumption is that our tax system is worn out, and a call must be sent forth for a scaling down of the assessments. True, it is worn out, but I hesitate to call it a system, since there is practi-j cally no boundary to halt either the state or federal government for exceeding the limits.
Heretofore it has not planned, meditated, or considered the, taxation applied. The states and the federal government have become competitors in a revenue drive by invading each other’s taxing territories, while we suffer the consequences of being hit twice in the same spot. To make it illustrative, let’s take the gasoline tax. The states adopted that form of revenue first and proved it lucrative with the least difficulty; obviously the federals were unable to restrain from retaliating, to the utter disgust of the auto driver who is compelled to pay from 3 to 7 cents a gallon in taxes, varying in the various states. Space does not permit to reveal the various forms of duplication or the list of necessities taxed; the applications have become so complex that the average individual is unconscious of its true significance, but taking the last analysis we find that the individual returns 42 per cent of his income to taxes, either directly or indirectly.
Two things are certain: First,
, the government cannot function without the revenue, and, second, the tax dollar is the best dollar spent. Some may view the latter with doubt, but if visioned with the proper light there is no alternative. What then makes the average person cry for a reduction in taxes? Wherein lies the remedy that will cure the disease so as to benefit both the government and the people? To the first question I will repeat without hesitation that taxes are too high. They have increased far more rapidly than social progress demands, for the simple reason that the “less able to pay the more is demanded,” while those more able to pay find channels to evade taxation; namely tax-exempt securities.
One of the biggest and best sources of the government rev-enu is the income tax; obviously the large incomes will seek for avenues of escape. The tax-exempt securities has been found to be the haven of refuge. In its last report Pennsylvania has reported, if my memory is right, only three income tax returns on incomes of one million dollars, while the number of individuals enjoying the same incomes are several times double the returns. Here we have those who are the most capable of paying, and who derive the greatest benefit from the government, but are actually immune from income taxation by centering their large incomes in the tax-exempt category. Losing out in the income returns the government is forced to increase other taxes or pave new avenues of taxation and sometimes both.
Now to the second question, what is the cure for this? You know it. You’ve heard it and read about it. Close the gap to the category. In all probability it will require an amendment to the sacred constitution, but that is not impossible as its framers have provided for such an act
“TENTH BROTHER”
By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L. Mihelič
(Continuation)	i
I cannot tell you what I 1 talked or how I acted, only this ] I know that my heart spoke; ; that I took hold of her hand, I and that she did not pull il away; that I told her more than I ever knew myself 4ill then.
But, perhaps, I am entertaining false hopes? For she did not answer to me anything yet. She did not have time.
The Fate which continually pursues us poor human beings prevented me from hearing that word for which I would gladly give my life’s blood. There came, namely upon the scene, a third person and made the end of everything.
But do not think that this unnecessary third person was jsome furious father or a desperate rival, no, it was, thanks to God, only a harmless, good-natured individual, a simple beggar or rather my “Tenth Brother,” who has done nothing else except that due to his appearance she removed her hand from mine, and that she disappeared behind the beehive. I always liked to see this !individual, but yesterday I felt like throwing this unnecessary witness down the hill.
While I am not afraid that he would betray me, yet I felt somewhat strangely when this queer man reminded me of that night when we w'ere together I for the first time, and when he prophesied to me that I shall remember the castle and its 'people the rest of my life. And how could I forget yesterday’s
as often as social changes require. Let’s do away with the | so-called tax-exempt securities, jand then—and then only—the , most able to pay will contribute to the upkeep of the government, from whom they receive the most service, their share of income.
Placing a fair income tax on government securities is not only essential, but mandatory. Although we cannot lobby at Washington as those financially able do, to procure the necessary legislation, we can inform by letter our senators and representatives as to our stand; but be sure to write personally in all cases to those influenced by your vote. Vocal utterances on street corners against existing evils produces no results; but if all take the initiative to air their opinions at the proper place, provided it’s worthy of consideration, greatly enhances the desired results. This tax problem is so depressing that it’s killing. It must be reviewed inside and out, remodeled and revised.
The tax evil here denounced is principally between the national and state governments to so've. My original intention had been to discuss the stupendous increase in the general property tax which fall under the state and local interests, but the federal obligations are eventually of greater impoi--tance. This year will yield several billions of dollars as interest and principal to holders of government securities, while the government will receive little or no income tax.
Next week I shall take up the property tax and its effects. These articles may seem- bore-some to some, and it is for that reason that they are herein submitted. To secure proper and fitting legislation we must all become intersted in the work being done in our interest; public opinion is our strongest lobbyist. Arouse it and action will follow. Become interested and not bored in the vital issues.
Frank J. Progar, No. 203, SSCU.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
evening when it means so much tome! I simply cannot explain how this person knew what was awaiting me here? From the beginning I thought often that he was crazy, but since then I had often the opportunity to convince myself that he is perfectly sane. It seemed to me that the fact that he saw a part of the scene made him somewhat happy, although I cannot see the reason why he should have so much interest in me. Many times I have noticed already, in various places, that he was either watching or following me.
I could not speak to her anymore since.
This morning, at the breakfast table, I did not even dare to look at her face, but I soon became convinced that she can control herself better than I myself. The way she took part in the conversation, not a living soul could have thought that there was between us two a different relation since last night. We soon talked like at any other time.
You will, probably, ask what I plan to do now?
What is there left to do, but to go ahead! I made a great step; to go back is now' impos sible. I shall try to watch my eyes, my heart, and myself so much that the secret will remain only hers and mine. Furthermore, I shall study as hard as I can, and perhaps my head and my diligence, which have brought me thus far, shall also help me that, in a few years, I shall be able to step before her father and ask for her hand.
But, of course, God alone knows if there is not something else predestined for me. You know, one’s fate changes quickly. A person changes his thoughts continually; it does not remain in the same trend of thought even so long to finish a letter, as you can see from this letter.
Salve, my friend! Just as soon as something of interest happens to me again, I shall let you know in my next letter. Till then I remain,
Sincerely,
Lovre.
BOLNIŠKA PODPORA IZPLAČANA ZA FEBRUAR 1933
SICK BENEFIT PAID DURING THE MONTH OP FEBRUARY, 1933 Dr. št. Ime	Svota
Lodge
No.	Name	Amount
Feb. 9
20 Angela Juhant ...............S	42.00
21 Joseph Gregorc ............. 36.00
35 Thomas Tercek ............... 55.00
36 Anton Tursic ................ 28.00
36 Anna Krebely................. 59.00
40 Anton Jakel .................... 15.00
42 Joseph Albert Knafelc 	31.00
57 Frank Biscanin ............. 100.00
71 Christine Dolez ................ 75.00
111 Mary Gornick...................... 6.00
114 Matt Baldine Jr.................. 20.00
114 Nick Popovich .................... 8.00
114 Agatha Marolt ................... 15.00
114 John Skubitz .................... 14.00
176 Frank Puz ...............,...	40.00
17<3 Mary E. Puz..................... 41.00
218 Bert J. Marcelio................. 18.00
15 Frančiška Zbašnik, Heir-
at-Law .....................   27.00
53 Mary Homovec, Heir-at-
Law ........................   19.00
Feb. 17
22 Joseph Mavretich................ 14.00
22 Joseph Sebohar ................. 41.00
22 Frank Kovacic .................  12.50
22 Mathew Sreboth .................. 9.00
22 Katarina Kekic  ................ 15.50
25 Anton Zidar..................... 20.00
25 Frank Levstik .............. 22.00
25 Katarina Kotnik ............ 28.50
25 Katherine Fritz ............ 15.00
25 Frances Kokaly ............. 15.00
39 Paul Drazic ................ 28.00
39 Ivan Turk ...................... 14.00
39 Andrew Kauzlarich  ............. 28.00
39 Matt Minerich .............. 21.00
42 John Mramor .................... 75.00
49 Peter Secen .................... 26.00
49 Frank Toplikar.................. 50.00
50 Margaret Durcik ................ 25.00
58 John Osnik ....,................ 38.00
58 Albert Michelcic ............... 11.00
58 Edward Fatur.................... 22.00
58 Leo P. Michelcic ............... 16.00
58 John Yakopich .................. 37.00
79 Karl Kostelic .................. 18.00
90 Helena Rostohar ................ 10.00
92 Albin Smajd .................... 27.00
117 Frank Petac .................... 15.00
117 Johanna Rotar ...............	31.00
126 Joseph Penic ................... 21.00
131 Annie Parro .................... 32.00
133 Mary Maloverh .................. 22.00
142 John Polovina ...'.............. 32.00
144 Joseph Misica .................. 34.00
144 Frank Urbančič ................. 35.00
144 Josephine Debenc ............... 65.00
152 August Kranker ................. 10.00
183 Andy Kubiak .................... 18.00
184 John Strukel ..................  15.00
184 Rose Champa  U 	19.00
188 John Kaplan ..................   13.00
190 Lucia Cacich  .................. 23.00
192 Louis Vessel ................... 28.00
192 Joseph Velacich ................ 44.00
201 Joe Cesar ....................... 3.00
202 John Jenko ..................... 75.00
202 John Jenko ....................   8.00
Feb. 28
1 Matt Muhvich ............... 23.00
1 Frank Sever ................ 17.50
1 Matt Pogorelc............... 40.00
I Elija Lasich ................... 35.00
1 Jacob Presherin ............ 33.00
1 Ivana Železnikar ............... 36.00
1 Anton Skala .................... 37.00
1 George Butarac ................. 17.50
1 Louis Glatch ................... 16.50
1 Joe Romshak .................... 24.00
Joe Tomsich .................... 27.00
1 Valentine Babnick ............... 7.00
1 John Smrekar ................... 20.00
1 Mary Shikonja .................. 10.00
1 John W. Somrock ................ 16.50
2 Joseph Pechaver ............... 250.00
2 August Seliškar  ............... 34.00
2 Amelia Harrar ................... 16.50
2 Anton Murgel .................... 35.00
2 Joe Kvas ....................... 17.50
2 Frank Zbashnik ....,............. 10.00
2 John Arko ....................... 21.00
2 Rose Kozar .....................  13.00
5 Peter Spollar, Guardian.. 10.50
6 Anton Ule ...................... 29.00
6 Mary Udovich .................... 9.00
6 Ferdinand Kralj ................ 13.00
6 Alice Novak ...................  17.50
6 Frances Yurman ................. 17.00
9 John Kestnar   	17.50
9 Michael Sunich ................. 40.00
9 Margaret Spreitzer ............. 31.00
9 John Kocjan ..................... 23.00
9 Anna Sofer ..................... 28.00
9 John Testen .................... 33.00
9 Louis Sustar..................   31.00
9 Frank Gregorich ................ 14.00
9 Joseph Supancich ................ 35.00
9 Anton Matesich .................. 14.00
9 Raphael Vertin.............•.	33.00
II Mike Makara .................... 17.00
12 Joseph Muska.................... 20.00
12 Mary Horvat .................... 25.00
12 Mike Vogrin .................... 24.00
12 Anna Vogrin..................... 24.00
12 Mary Jordan..................... 22.00
12 Margaret Haas................... 32.50
12 Rosanna Knavs .................. 46.00
13 Anton Rak....................... 35.00
13 Joseph Arh ..................... 22.00
13 George Kuhar  .................. 39.00
18 Anton Mrak...................... 35.00
18 John Jereb ..................... 21.50
18 John Demshar .................... 3.00
18 Jacob Oblak ....,............... 34.00
18 Spiro Amizic ................... 29.00
18 Mary Bercich ................... 20.00
30 John Rolle ...................... 20.00
30 John Ciprijan .................. 250.00
30 August Prebelich ................ 75.00
30 Anna Fink........................ 25.00
39 Agata Kauzlarich ................ 14.00
41 Frank Macek ..................... 20.00
49 Theresa Cvitkovich .............. 15.00
51 Matt Sobar .....................  10.00
61 John Stubler...................... 9.00
61 Mary Matetich ................... 19.00
70 Jerca Volkar..................... 36.00
84 Anna Tomazin .................... 31.00
84 Joe Kruitz....................... 16.00
84 Frank Tatar ..................... 20.00
—
103	Rose Rotar ............... T
140	Vincent Chadez ............ I
143	Frank Medvešek............. i
167	Andrej Pecaric..............  ^Nadalje
167	Frank Mosjcon ............. |lli 0db
179	Salvatore Velthri ......... .aviti
190 Emma Lind ...................‘jja,	a
194	Mary Radez ................ IfMbo a
194	Rose L* Radez.............. i^egU
Skupaj-Total ......................I*11
 	I- ce
PODPORA IZPLAČANA pkaj s SKLADA ONEMOGLI^)11 “vi, ZA FEBRUAR 1933 Man
DISABILITY BENEFIT PAID Dl’Jj1)1 Ila* THE MONTH OF FEBRUARY." društ Dr. št. Ime	5't0(ia .
Lodge	'
No. Name	^ ^ n
Feb. 17	panja.
25 Mary Horvat ..................5. UaK
39 Frances Briski ............... . J
39 Jacob Klaric ................. j ,(*a 1
39 Filipina Brozovich ........... , !, da
39 Asesment za Mike Minerich '	.
39 Sophie Briskey ............... .
58 John Gross ..................
58 Josephine Brezar .............. ^Sal
90 Amalia Ticar .................
170 Frank Winter, Conservator 1»	‘
Feb. 28	f ’ tod
3 Frank Kuhar .................. |ll pp
4 Jacob Shifrer ................ |an i
6 Peter Rohotina .............. I
16 John Tegelj .................. mPl’avi
16 Mary Becaj .................. f glee
25 Frank Koren ................   |>)likai
26 Frank Gerlovich .............. ,
30 John Kochevar ................... ^ajt
37 Louis Mahne, Guardian........ 1 K, (Ja
39 Anton Janaček  ............... ker
39 Matija Majnaric .............. ,
44 Frances Skubelj .............. ' nlV(
47 Anton Tekaucich .............. .	to
50 Frank G. Tassotti ............ | ii-qvj
55 Frances Sepic ................ . ^
69 Anton Knafelc .................. “	1 al
75 John Premro .................. I gla
81 Jacob Bartoncel .............. Jr v
84 Mike Kokotovich .............. jj , '11
84 Louis Shain ..................
85 Frank Derganc ...................f'Uh.
109 Matt Pribanich ................ ‘!f)ašni
110 Frank Novlan ..................... ,
114 Anton Bolka .................. I
128 John Rozich ..................
130 Alojzija Juvan..................|šni (
132 Matija Orazem ................
135 Mike Bozich ..................
140 John Bozich ................. |;|*lih
141 Matt Judnich .............   I'ftllik
141 George Sterk  ................ I ,
142 Karolina Rojch ............... liL
143 Tom Rihtarič ................. jP^rieg
149 John Tomsic ..................   ifeav
171 Joseph Bukovac	1....... tf.i	, .
212 Joseph Mikula ................ Ji,	1
'ilrtr I"10!
Skupaj-Total .................™
PREMEMBE V ČLANSTV^T* MESEC FEBRUAR 1^.^
CHANGES IN MEMBERSHIP V (j,.
FEBRUARY, 1933	‘
Odrasli Oddelek — Adult $ v Novi člani — New Memb^; (^l'a Društvo št. 1: Rudolph Krall , ltii-Društvo št. 29: John Leski 33 Društvo št. 33: Paul Sker^ 33--J J Društvo št. 70: John Secheh Bgi <tV} Društvo št. 84: Anna Kotovich |U(g] Anna Kotovich 33586.	cwi&ik
Društvo št. 104: Josephine ^ i
33587.	J £li
Društvo št. 106:	Frank ‘e *0 s
33588.	j/.j!	h)
Društvo št. 122:	Ivan	E.	^ B
B33594.	^
Društvo št. 149: Mary Zigman *• ( ^an Društvo št. 163: Rosi Ulyan ^ j jg Melan Ulyan 33591.	A
Društvo št. 173: Josephine 33592.	JI	p
Društvo št. 184: Jake Skala rfl.je Premenili zavarovalnino iz nacf l.
v načrt	“AA”	1.	“
Converted Insurance from Pl®" r'Ky to Plan “AA”	g]
Društvo št. 1: John Loushin •'’JL Frank Bartovic 33599, Marko 33597, Barbara Barich 33595,
Barich 33596, Merij Bartovic Sfl'fet] John Glavan 33601, John Košir fe(| George Ban 33603.	.
Društvo št. 2: Rose Babich John Fallmaier 33605, Rudolp^ lili maier 33006, Louis Melovasich „ Alojzija Fallmaier 33608, Frank J a Jr. 33609, Peter Krže 33610, M*' ^ katz 33754.	.rf, ta
Društvo št. 3: Martin	Komočar 3 s
Joseph Cenkar 33612.	.4 L’
Društvo št. 4: Martin Gruden ^ Po Marijana1 Miklavčič 33614, Peter < Vjjj 33615, Frank Miklavčič 33616, G Krek 33617, Frances Troha 3361&
M. Troha 33619. 
Društvo št. 6: Matilda Ostanek ^ P*ji Louis Mihelčič 33621.	0 jf
Društvo št. 9: John Kralj 336q*!. seph Scheringar 33623, Nick D iiL 33624, Jacob Benchich 33625, J°z jp£ monich 33626.	-djija
Društvo št. 11: Joe Stanich Vid Ribich 33628, John Krampel Joseph Rudolf 33630, George E- JPf 33631.
Društvo št. 12: Frank Golob ^ Društvo št. 13:	Antonia
33633, Barbara Jandresic 33634, J .jfw: Žabkar 33635, Neza Žabkar 3363%:K Schober 33637, Frank Gerchmart ^ ^ Društvo št. 15: John Kočevar (i; . Anton Kolbezen 33640, John ‘ ijl 33641, Louis Lakner 33642, M3f^ k ner 33643.
Društvo št. 16: Ivana Tomec 'A Meri Fink 33645, John Klucar ^^ Peter Fink 33647, John Cerjak Ir Agnes Cerjak 33649, Anton A«! i 33650, Frank Slabe 33651, Martinci : 33652, Ignac Pečjak 33653, Frank
33654.	J fb
Društvo št. 21:	Helena K® C! ^
33655, Peter Grabrijan 33656, J0*1	j.,
sar 33657.	/
Društvo št. 25: Jacob Ahčan Društvo št. 26: Kristina J"1 / tii 33661, Mathias Jakša 33662, * | (Dalje na 8. strani).
CHAPTER IX Many a marriageable young man, who has failed to realize his ideal before the Lent, was cursing and feeling gloomy, because the 40 days’ fast lasted so long; many a young hero, who awaited with difficulty that one particular day on which he will be able to bring his chosen bride to his lonely home, wished in his sinful heart that the church had never instituted that sacred law which forbade marriage during the season of Lent.
In a similar manner was our Francelj Dražar abiding that one particular holiday—Easter Monday. That one day meant for him the end of his fears and heart’s trepidations, and also the day on which his patience and perseverance will be rewarded with the fulfillment of his one desire, namely, to lead Krivec’s daughter Franica to the altar—to be there joined to her for life.
The ringing of Easter bells and the singing of Hallelujah in commemoration of Our Savior's resurrection was barely ended when another Hallelujah was sung in Obrhek, and this time announcing Hhe marriage of young Dražar, who was celebrating this happy event with a hilarious and sumptuous feast.
(To be continued)
-------o-------
The Injun Romeo had just done his stuff.
“Oh,” she cried, “you Flaming Ute!”
DOPISI
! ^ada'jevanje iz tretje strani)
; j | odbor nima pravice raz-
• J P.1** al* Ponovno revidirati
^ ° ali zaključke glavnega .neS?ii O d b o 1’ a, raditega 54,Sti Predsednika in navzoče r’ ^'e mu dovolijo, da tudi NA *Kaj spregovori. Brat Per-iLljf iPravi, da mu je že več ali
33„«i ,2nano glede te zadeve, ker D Jy naprošen od več članov luštva. da jim pomaga, in
0 a, ako je mogoče, nekaj
"«»« rnn, stavljena Rnja.
.... I ^Ije brat Perdan pojas-Wu je bilo tudi povejo da J'e bil brat Kunstelj,
N er|i zapisnikar večkrat
a	k°t začasni tajnik
•jjjl''1 sPisano resolucijo, ki or *j , 1)os'ana na glavni urad 1’ oda brat Kunstelj je od-j Podpisati vsako, listino. n ^*di poudarja, da v no-
- »Pravilih ni ničesar označe-
••• L?de le točke- da<bi bil
f lkar namestnik društve-aJnika. Končno pa pouke a seja n' Pravomo^"
1 11 j bila pravilno sklica-
mvee Slavni tajnik bi mo-|!;.ov2adevo Predložiti glavni « 1 ?eii, ki se ima pričeti I ‘ a* 28. t. m. in pa po od-®avne pdborove seje se
- 4 dtVSak“ društvo JSKJ rav-jilih^1^6 zaPade kazn' P°
'ašnik , 1
,v | Klavni tajnik, pose-L:l'8edo brata ' Perdana ter |siii°i P ° u d a r j a., da je bil jjv ( a ■) n i k odstavljen od ®ilij|nega urada še po starih
- ifnik !U da -ie njegov ria-
• ij (jA bl'at Kunstelj; Pravi iftii' 1,6 ^lodsednik' glavnega
^ odbora vedno sam M„.Vh1 fazsodbfe, potem, ko gl ..1 ^zsodbe od ostalih -H ^oll‘ikov. Da sp, je skli-glavnem tajniku,
? vioi- ° nu'Jna zade'va, katero’
^	|akoj	rešiti. • Končno
Idll j 'je vsemu temu iJL *1 *v Tauzell-nov duh, ki 1 L dr«8tvu. '
H 3f|iti,. erdan nadaljuje s
/k !Kov°i'om ter pravi, da 335*2 *Da8njW .. .	. 1
B#itvilno V lla in Ue fe'0V0:
h JUigla" ‘ at Perdan ponov-S^ilc	da bi moral glavni
d g], zadevo prinesti na Te^lo S|)11ega odbora, ki bi re-jot11. kdnn° Zadevo ter odločil !a *u kako se izvoli nq-1	n,1<a‘	Končno kritizira
3|le'L' P1* Jednoti, katero *am tajnik-rJ Prav; .ZaPisnikal- Kun' £t'f.ie0n ’ da. m nič zakrivil,
C J^ur -S Uča>no društveni za-811 |*ka. P^enem namestnik 3# Sla vi °	le	navodi-
ra^fpSvil;if^a °dbora ter delal w .0npr a vi, da je ne-
• tem'
■ eiUjic Be,le Pravi> da mo-j 3^;ter ^ 1 8°8poda,r pvi. Jedno-
Vr1 spr„ilmoramo pokoriti! ja#0 Don pravilom. Po-
il(t E111 druv-t4rj*a> da 'Prevladuje j oifPut t^Vu Jnuzell-nov -duh.
iic i»?" ***»• v»Wm\
SJr^om S ”l la-inik sledil le r«<4V!5V v,.'Uštvenih članov, ki
8.0iiv^inoVen enega> Volill<’ da JIvHn t. ciSesment od črtane-
3 ^.iu, fla£iU^ell;na- Nadalje po-
n,-,,'10 ,,da kazen preveli-1 )#i!o c., ker je pri tem j ž rat S dl;uštvo.
3^1^’ da" |tlšnik ponovno pou-ter ?i.Mi “ikako Prizivno • fP^avljat. cl ml nismo v stanu
3-m Prav u ° tGm’ da 11 -i®
Cr! ?• Uli nc' 0 tem
|;#a, t0 il\'iatl le višja in 33fjC %sedj k°nvencija.
4 K Član P/iglasi Jos. Ve-|do del« *'uštva’ kl vprašu-
nemir l)ri društvu.
da taa":'aSnilu stavi ^,'l('y,snim f Ure(lna seja izvo-
^oidi, 11111 k 0 m brata
i 110 odloči’ doklei’ Slivni od-
1 'Svilni«! 'se mora sto-
4tlp0dPirHn.1)0tOm' Pl'0dl0g
in ^
3^ ftv'in’ (ia	vSVetovalec je
"'|tl ,0tn°čna, /’ če J« ta seja
lega .+J- •11?Vo15 noyeg 84 taJTUka; Wm. f
tY,l*
S»<
J
cH
,da
Laurich pravi, da .je po njegovem mnenju pravomočna, in da lahko izvoli na tej seji novega tajnika.
■ Glavni tajnik pravi, da protestira proti izvolitvi začasnega tajnika, kajti namestnik tajniku je društveni zapisnikar.
Izmenja se še nekoliko pojasnil in ugovorov, nakar društveni predsednik Somrak stavi pro-tipredlog, da se izvoli John Boldin stalnim tajnikom društva. Predlog podpiran. Brat Ve-ranth umakne svoj originalni predlog, zakar Somrakov predlog pride na glasovanje ter dobi 22 (dvaindvajset) glasov. Glavni predsednik proglasi brata John Boldina izvoljenim tajnikom društva št. 114 JSKJ.
Zaključek seje ob 8:25 zvečer. Podpisani:
Paul Bartel, predsednik;
Janko N. Rogelj, zapisnikar.
Zapisnik izredne seje poslal v priobčitev odbor društva Slovenec, št. 114 JSKJ:
John Somrock, predsednik;
J. J. Boldin, tajnik;
Peter Skradski, blagajnik.
(Društveni pečat.)
 	l,
j .
Conemaugh, I*a.
Društvo sv. Alojzija, št 36 JSKJ priredi na velikonočni ponedeljek, to je 17. aprila prvo pomladno veselico. Vsi čla- : ni JSKJ in sploh vsi rojaki iz j Conemaugha in okolice so vab- 1 ljeni, da posetijo to prireditev in nam pripomorejo k boljšemu 1 uspehu. Za plesaželjne bo skrbel Carl Crause orkester, za 1 vso drugo zabavo in postrežbo : pa v to svrho izvoljeni odbor.;. Vstopnina za odrasle je 25 cen-1: tov; mladina v spremstvu sta-rišev pa je prosta. Odbor pri-1 čakuje obile udeležbe.
Člani in članice društva št. 36 JSKJ plačajo po sklepu društvene seje po 25 centov naklade v društveno blagajno. Tisti {jtyni in članice, ki se udeležijo gori omenjene veselice, bodo prpsti- te naklade, ker jo bodo plačali že z vstopnino.
Za’ društvo sv. Alojzija, št; , 36 JSKJ:
John Brezovec, tajnik.
Ely, Minn.
Prihodnja redna seja društva Slovenec, št. 114 JSKJ se bo vršila v soboto 15. aprila, mesto sledečo nedeljo, ki je velikonočna. Člani so vljudno vabljeni, da se kar mogoče številno udeležijo redne društvene seje 15. aprila. Vršila se bo v Jugoslovanskem domu in se bo pričela ob devetih dopoldne.
J. J. Boldin, j
tajnik društva št. 114 JSKJ.
Chicago, III.
ZELO VAŽNO NAZNANILO. — Članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ obveščam tem potom, da sem se s 1. aprilom preselila na novi naslov, in si-jcer na 2223 So. Ilamlin Ave.
! Prosim članice, da se v vseh društvenih zadevah obračajo na \označeni' naslovi — Pozdrav vsem ■ članicam društva Zvezda lin sploh vsemu članstvu JSKJ!
Agnes Jurečič,
tajnica društva št. 170 JSKJ
Leadville, Colo.
Članstvu društva sv. Jurija, j št. 111 JSKJ naznanjam, da je bilo na seji 15. marca sklenjeno, da se prihodnja seja ne bo vršila 15. aprila ali na veliko soboto, ampak je preložena NA TOREK po veliki noči, to je 18. aprila. Toliko v prijazno obvestilo članstvu društva sv. Jurija, št. 111 J. S. K. Jednote.
Mark Russ, tajnik.
Enumclaw, Wash.
Kakor drugod nas tudi tukaj teži depresija, pa si na vse načine prizadevamo, da bi malo pozabili naše križe in težave.
■ Pred pustom smo priredili par maškeradnih veselic, ki so se
! kljub tem slabim časom dosti . dobro obnesle. Zdaj v postnem l času pa preganjamo dolgčas, . kakor kdo ve in zna. Tukajšni
loga NE podpira. Naše društvo smatra za potrebno in koristno, da si Jednota zgradi svoj lastni dom, ki ga v resnici potrebuje. Že 35 let posluje v Elyju v tujih prostorih, zato bi bil res čas, da že enkrat dobi svoj lastni dom. Res je tako, kot piše neki član, da kje so bili tisti iz države Ohio, ki danes protestirajo, takrat, ko so stari pionirji v Minnesoti organizirali in ustanovili našo JSKJ. Zakaj ni 2 bilo takrat nikakih protestov od \ nikoder ?	1
Kar se pa tiče združenja, jaz l mislim, da je še daleč. Zakaj 1 naj bi se naša Jednota združe- c vala s kako drugo, ker je druga najstarejša in tudi dosti močna in solventna. Ni tako slaba, da bi se morala združiti s kakšno drugo organizacijo, ki morda stoji še dosti na slabejših 110- 1 gah.	c
Mislimo, da bo članstvo že i vedelo kako glasovati, ko bo šla s zadeva na splošno glasovanje. 1 Ako si Jednota ne zgradi svo- 1 jega lastnega urada, bo moral s glavni odbor preskrbeti za glavni urad večje in primernejše 1 prostore, za katere bo treba } najbrže plačevati znatno višjo 1 najemnino, kot se plačuje zdaj. 1
Nekateri člani pišejo, zakaj 1 se ne bi denar, namenjen za ] gradnjo jednotinega doma, po- ; rabil v svrho plačevanja ases- j mentov za potrebne člane. Pojasnjeno je bilo že na zadnji t konvenciji in pojasnjeno je bi- 1
10 še potem večkrat v glasilu, < da državni zavarovalninski de- 1 partment ne dovoljuje smrtnin-skega fonda mladinskega od- 1 delka rabiti za plačevanje ases- 1 mentov, pač pa se lahko del te . gotovine vloži v uradno jedno- '• lino poslopje. Konvencija je to 1 razumela in vpoštevala. Ko pa so prišli protesti, je pa glavni j odbor storil najboljše, da je dal 1 zadevo članstvu na splošno gla- t sovanje. Naj članstvo odloči, 1 kakor misli, da je v večjo korist jednoti,,uiuje M moglo bi- .
11 nikakega oporekanja od nikoder.
Za društvo št. 110 JSKJ:	1
John Yerasha, zapisnikar.
Akron, Ohio
Nekaj v prilog dopisu dru- ; štva št. 124 JSKJ, ki je bil pri- 1 občen v Novi Dobi z dne 22. marca, katero društvo se zavzema za splošno enakopravnost , do jednotinega glasila v vzpo-redu jednotinega vodstva. S tem se strinja tudi spodaj označeno društvo in je proti vsaki cenzuri od vseh strani. Se dokler ni bilo cenzure, se je marsikaj zamolčalo pri Jednoti, da ni prišlo o pravem času na dan; v cenzuri bo tega še več pridržano. Jaz sem že star človek in član JSKJ. Nisem nikoli veli-ko držal z onim, ki si je v enem ali drugem oziru prilastoval kakšno cenzuro, ker od takih ni nikoli bilo bogve kaj dobrega pričakovati. Cenjeno članstvo j JSKJ. Dajmo se vprašati, kam smo zabredli in kam nas je konvencija prošlega leta zavlekla. Koliko nam- je že prištedila in koliko nam bo še prištedila, predno se spravi stvar v pravi tir. Tukaj je vprašanje, kako je mogla pretekla konvencija odobriti ono, o čimer ni bila delegacija pooblaščena od svojih društev, namreč zidanje jedno-jtinega doma v dobi združevalnega delovanja z drugimi Jed-jnotami in Zvezami. Z žulji onega članstva, ki je dalo vpisati 1 svojo mladino v JSKJ- In to za pretirano visoko ceno; kdo bi bil od tega na dobičku, bi se ' izvedtlo pozneje, ko bi bilo se-' veda že prepozno.
Trditev, da je ena ali druga konvencija najvišja instanca, je resnica, ali samo pod gotovimi | pogoji, dočim je splošno glaso-. vanje najvišja instanca pod
• |vsemi pogoji. Me ni strah, da i hi temu kdo oporekal. Jaz se i držim za splošno enakopravnost
• pri naši JSKJ, dočim članstvo,
, katero je prizadeto v večji me-i j ri, kakor jaz, naj se drži, dokler -‘ima kaj držati, ne oziraje se
veselice udeleži ali ne. Ves čisti dobiček prireditve je namenjen društveni blagajni.
Vsi rojaki in rojakinje v Gil-bertu in bližnjih naselbinah so prijazno vabljeni, da posetijo našo veselico. Posebno vabimo k jjosetu člane in članice bratskih in sestrskih društev. Ob priliki njih veselic bomo znale njih naklonjenost ceniti in jo po možnosti povrniti.
Članice našega društva še enkrat poživljam, da se polnoštevilno udeležijo društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. aprila, da ukrenemo vse potrebno.
Za društvo sv. Ane, št. 133 J. S. K. Jednote:
Frances Tanko, tajnica.
Braddock, Pa. c
članstvu društva sv. Alojzi- f ja, 'št. 31 JSKJ naznanjam, da j se bo naša redna seja ta mesec vršila ČETRTO NEDELJO v \ mesecu, to je 23. aprila. Seja, j ki bi se imela vršiti 16. aprila, 1 je preložena radi velikonočnega j praznika na 23. aprila. Dne 22. j aprila ob dveh popoldne bo re- ^ vizija knjig v običajnih prosto- j lih. Nadzorniki so prošeni, da , naj bodo pravočasno navzoči. , Tisti člani, ki navadno plačujejo 24. v mesecu, lahko plačajo 6 ta mesec 22. ali 23. aprila od } dveh do štirih popoldne. Dotič- , na dva dneva bom namreč v dvo- r rani, 24. me pa ne bo. Oddal je- j ne člane prosim, da mi v pokrit- ] je asesmentov ne pošiljajo če- j kov, ker jih ne moreni menjati, ( ampak naj mi pošiljajo poštne j money ordre. — Z bratskim po- t zdravom,
Martin Hudale, , tajnik dr. št., 31 JSKJ. j
 	I
Indianapolis, Intl. i 1
člane društva Sloga, št. 166 :f JSKJ obveščam, da je naša april- \ ska seja prestavljeha na 14. is aprila. Mesto, da bi se vršila v t nedeljo 16. aprila dopoldne, se 1 ho vršila, v PETEK 14. aprila ob i, sedmi liri zvečer, čfa^n' naj 'iz- | volijo to obvestilo vpjoštevati in , naj se udeležijo seje 14. aprila polnoštevilno. — Pozdrav!
Za društvo Sloga, št. 166 JSKJ:
Joseph Cesnik, tajnik.
Youngstown, O. ,
člane društva sv. Antona, št. ] 108 JSKJ obveščani, ■ da se bo } naša redna seja v tem mesecu ( vršila v nedeljo 9. aprila ob dveh , popoldne.
Na 16. aprila je velikonočna ,( nedelja, torej je bila seja zp. t , mesec prestavljena na DRUGO NEDELJO v mesecu, to je na 9. aprila, člani so pozvani, da se kar mogoče številno udeležijo te seje, ker na tej seji bodo preči-tani trimesečni računi. Posebno važno je, da pridejo na sejo tisti člani, za katere je društvo zalagalo asesmente. Za tiste ni druge pomoči, kot da spremenijo hvoje certifikate iz načrta “A” v načrt “AA” in na ta način do-i bi.jo posojilo iz svoje rezerve.— Bratski pozdrav!
Za društvo št. 108 JSKJ:
Karl Rogel, tajnik.
! -------------------
Razprave o iniciativnem predlogu
Aurora, 111.'
Na seji društva, sv. Jerneja, št. 81 JSKJ, ki se je vršila 19. marca' 1933, smo razmotrivali o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ v Lorainu, Ohio, tikajočem se gradnje jednotinega doma v Ely, Minn., ter smo soglasno sklenili, da podpiramo omenjeni iniciativni predlog.
Za društvo št. 81 JSKJ: Anton Verbič, tajnik.
, j	____L
1	McKinley. Minn.
! Društvo sv. Frančiška, št. 110 JSKJ je na svoji redni se.ji i dne 19. marca vzelo v pretres . iniciativni predlog društva sv.
. Alojzija, št. 6 JSKJ v Lorain,
1 O., ter je soglasno sklenilo, da i omenjenega iniciativnega prod-
na sklep zadnje konvencije, ker kot taka je bila že po stari navadi spretno zapeljana od gotove strani ,kar so nekateri že priznali.
Obenem opozarjam članstvo naše JSKJ na zelo koristno svarilo sobrata Jos. Kosa iz Clevelanda, ki je bilo priobčeno v Novi Dobi 22. marca. Ne bi li se moglo nekoč nekaj takega pripetiti, da bi prišlo osobje, zaposleno v glavnem uradu, nekega jutra na delo in ne bi v uradu našlo ničesar več, kar bi bilo kaj vredno! Tega mi ne more nihče oporekati. Toliko za danes.
Za društvo št. 127 JSKJ: Geo. Shaltz, predsednik.
slovenski fantje so si ustanovili “baseball club” in se prav pridno vadijo, da se bodo lahko v poletju poskusili z drugimi te vrste klubi. Zato so jim tukaj-šna društva dala na razpolago dvorano, da bodo na belo soboto, to je 22. aprila zvečer, priredili plesno veselico v korist kluba. Ves čisti dobiček prireditve je namenjen za nabavo obleke, žog in drugih predmetov, ki se rabijo pri baseballu. Zato apeliram na vse rojake, živeče v tej okolici, da se udeležijo te prireditve in po svojih močeh pripomorejo k boljšemu uspehu. Ti fantje so večinoma vsi člani tukajšnih slovenskih podpornih društev, med katerimi je tudi društvo Bratje svobode, št. 162 JSKJ. Prav vsi so pa člani tukajšnega Slavic Farmers and Citizens kluba. Torej, rojaki, priskočimo tem fantom na pomoč in jim dajmo s tem večje korajže. Komurkoli je le mogoče, naj se udeleži veselice na večer 22. aprila.
Naj omenim še eno žalostno novico. Ravno ko to pišem, počiva na mrtvaškem odru v tem okrožju dobro znani rojak Frank Pogorelc. Ne vem natančno njegove starosti, niti koliko let se nahaja v tej deželi. Bil pa je približno 65 let star in je bival v tej deželi okoli 35 let. Rojen je bil v Ribnici ali v okolici Ribnice na Dolenjskem. Naj mu bo ohranjen blag spomin.
Pomlad se nekako bolj počasi približuje. Vedno deževje zadržuje farmerje pri oranju in sejanju. Nekaterim farmerjem ,je že tudi začelo krme za živino primanjkovati.
Matt Petchnick.
Girard, O.
Tukajšni Gospodinjski klub vabi vse tukajšne rojake in rojakinje kakor tudi one iz bližnjih in bol j,oddal j enih naselbin, da se udeležijo koncerta, ki se bo, vršil v kojtist Slovenskega Narodnega I)ortia v soboto 8. aprila zvečer. Posetili nas bosta priljubljeni pevki Mrs. Jo-sie Lausche-Welf in Miss Mary Udovich in spremljal jih bo odlični pianist dr. William Lau-sche. Pridejo tudi Hojerjevi muzikanti. Iz tega lahko vsak razvidi, da bo dovolj lepega petja in godbe. Članice Gospodinjskega kluba bomo pa dragim gostom postregle z vsem najboljšim, kar premore naša klet in naša nova kuhinja v spodnjih prostorih Slovenskega Narodnega Doma. Vabimo tudi sobrata urednika in druge rojake z Clevelanda, da nas ta večer losetijo. Zabave bo za vse do-/olj, prijazne družbe tudi in ?lede postrežbe se bomo potrudile, da bo prvovrstna. Torej, na veselo svidenje v soboto 8. iprila zvečer!
Za Gospodinjski klub S. N. Doma:
Helen Kogovšek, zapisnikarica.
Gilbert, Minn.
Članice društva sv. Ane, št. 133 JSKJ obveščam, da se bo redna mesečna seja ta mesec1 vršila na CVETNO NEDELJO, to je 9. aprila, mesto na tretjo nedeljo, ker je tretja nedelja velikonočna. Poživljam članice, da se polnoštevilno udeležijo seje dne 9. aprila. Imamo za rešiti več važnih zadev, med drugim tudi ukreniti vse potrebno za prireditev veselice, ki bi se glasom sklepa zadnje seje imela vršiti na belo nedeljo.
Društvene odbornice smo vprašale Village Hall clerka, če smemo prirediti veselico na nedeljo, pa nam je povedal, da nobenemu več ne dovolijo prirejati veselic na nedeljo, torej smo morale izpremeniti datum naše veselice v toliko, da se bo vršila na belo soboto, to je 22. aprila. Veselica se bo vršila v Mrs. Francel dvorani in se bo pričela ob sedmi uri zvečer. Vstopnice bodo po 25 centov. Vsaka članica našega društva mora plačati vstopnico, pa če se
Eveleth, Minn.
Društvo sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ, je na svoji redni seji dne 26. marca razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, v Lorainu, Ohio, ter je prišlo do zaključka, da sprejme sledečo resolucijo :
“RESOLUCIJA. Ker je pretežna večina delegatov in dele-gatinj na zadnji redni 14. konvenciji JSKJ, katera je zborovala od 25. julija do 2. avgusta 1932 v mestu Indianapolis, Ind., odglasovala, da Jednota zgradi glavni urad JSKJ v Ely, Minn.;
in, ker društvo sv. Alojzija, št. 6 JSKJ v Lorainu, Ohio, ni v svojem iniciativnem predlogu dokazalo zadostnega vzroka glede gospodarskega stališča;
in, ker mi člani in članice društva št. 25 JSKJ v Eve-lethu, Minn., priznavamo, da JSKJ potrebuje večje in bolj sanitarne prostore za omenjeni urad in, ker je mesto Ely, Minn., dovolj primerno za glavni urad JSKJ, smo prišli do zaključka, da se zida oziroma postavi jednotin dom v Ely, Minnesota.
Zato bodi sklenjeno, da dru-štvo sv. Ime Jezus,, št. ?5 JSKJ v Evelethu, Minnesota, NE odobrava iniciativnega predloga društva št. 6 JSKJ.”
Predlagano po sobratu Antonu Fritzu, podpirano po sobratu Jos. Krallu, in soglasno sprejeto. V Evelethu, Minn., dne 26. marca 1933.
Za društvo št. 25 JSKJ:
Philip Fister, predsednik; John Nemgar, tajnik; George Kotze, blagajnik.
(Društveni pečat.)
nega doma na splošno glasovanje, da članstvo pove svoje mnenje in da bo ta zadeva enkrat zaključena. Ko bo članstvo izpregovorilo zadnjo besedo, se ne bo moglo več očitati niti posameznim društvom, niti 14. konvenciji glede tozadevnih sklepov in zaključkov. Večina bo odločila in manjšina se bo morala zadovoljiti z zaključkom, ker edino tako je pravilno. Pri nas je bilo z vsemi proti enemu glasu odglasovano, da se jednotin dom v Elyju ne gradi.
Ne mislim nikogar kritizirati ali napadati, toda nekaj moram le omeniti, da se članov v Pennsylvaniji ne bo smatralo, da ne znamo čitati in računati. Trdilo se je, da ima naselbina Ely največ članov JSKJ in da ji zato gre jednotin dom. Toda, če bi se šlo po številu članstva, bi spadal jednotin dom v Penn-sylvanijo. V Minnesoti je vseh društev JSKJ 28, ki štejejo skupaj 2,936 članov v odraslem oddelku. Pennsylvanija pa ima 53 društev JSKJ, ki štejejo v odraslem oddelku 3,272 članov in članic. V mladinskem oddelku JSKJ imajo minnesotska društva 1,213 članov, Pennsylvanija pa 1,959. Iz tega lahko vsak vidi, kje je več članov, v Minnesoti ali v Pennsylvaniji, in kam bi spadal jednotin dom, če bi bilo to odvisno od števila članstva. To sem napisal, ker nekateri dosedanji dopisi hočejo to resnico nekako prikriti. — Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ.
Sartell, Minn.
Društvo sv. Štefana, št. 117 JSKJ je na svoji redni seji, ki se je vršila 19. marca, razpravljalo o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ v Lorainu, O., ter je z večino glasov sklenile, da omenjeni iniciativni predlog podpira.
Za društvo št. 117 JSKJ: Frank Triller, tajnik.
Thomas, W. V a.
Na redni mesečni seji društva sv. Petra, št. 69 JSKJ, ki se .je vršila dne 12. marca, smo razmotrivali tudi o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ, in smo prišli do zaključka, da naše društvo omenjenega predloga NE podpira. Mi smo za to, da se, zida jednotin dpm v mestu Ely, kakor je bilo sklenjeno na 14. redni konvenciji v Indi- • anapolisu, Ind. Tisti, ki so bili na 13. konvenciji v Elyju leta 1928, vedo, da Jednota nujno rabi večje in boljše prostore. Jednotin dom tudi združenju ne bo nič na poti. Če kakšno organizacijo veseli, je dobrodošla, če se nam pridruži. Nam pa ni treba, da bi se kam pridruževali, ker nekateri imamo . že izkušnje o združenju.
Bratski pozdrav!
John Lahajner, tajnik društva §t. 69 JSKJ.
po'
J/ Nt
Windber, Pa
Društvo Radnik, št. 204 JSKJ v Windberu, Pa., je na seji dne 19. marca vzelo v pretres iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ, ter je sklenilo, da predlog podpira. Naše društvo je proti gradnji jednotinega doma, kajti če bo depresija trajala še par let, bodo vse organizacije izgubile polovico članstva. Mladina ne pristopa v naša društva, ker ne dela in ne more plačevati asesmentov, naseljenci nd prihajajo več in stari člani izumirajo. Priti bo moralo do združevanja med slovenskimi podpornimi organizacijami, in če pride do tega, ne vemo, kje bomo imeli jednotin dom.
Za društvo št. 204 JSKJf Vinko Kinkela, tajnik.
Hraddock, Pa.
Društvo sv. Alojzija, šl. 31 JSKJ je na svoji seji dne 19. marca vzelo v pretres iniciativni predlog društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ v Lorainu, ()• ter sklenilo, da istega podpira. Pošteno in pravično je, da pride predlog za graditev jednoti-
Greensburg, Pa.
Pazno zasledujem razprave glede iniciativnega predloga društva št. 6 JSKJ, katerega smo tudi člani št. 77 podpirali že na seji 19. februarja. Ker je pa bolje, da se omejim le na svojo osebo, se moram izraziti, da jaz nisem proti graditvi lastnega poslopja, to je glavnega urada v splošnem, pač pa sem proti temu, da se isti gradi v sedanjih razmerah.
Ako vpoštevamo sedanje razmere, moramo priznati; da niti eden danes ne ve, kje bi bil primeren kraj ali mesto za glavni urad JSKJ. Stvar je sicer dobra, toda konvencija bi bila morala vpoštevati sedanje delavske razmere in stvar odložiti, dokler se razmere ne izboljšajo, ali pa do prihodnje konvencije. Seveda, to napako je deloma popravil naš glavni predsednik s tem, da je delo takoj ustavil ter dal članstvu priliko določati potom iniciative ali prilike do splošnega glasovanja. Žal pa, da prej, ko je glavni predsednik napravil s tem kaj koristi JSKJ, je podrl s svojo izjavo v glasilu z dne 22. marca, ko pravi, da v slučaju poraza sklepa konvencije, naj bo na tem mestu povedano, da bo glavni odbor moral takoj podvzeti potrebne korake, da se glavni urad preseli v večje in modernejše prostore, kateri bodo stali od $125 do $150 (Dalje na 8. strani).
Razprave o iniciativnem predlogu
(Nadaljevanje s 7. sirani) na mesec. Torej potrošiti denar na vsak račun.
Sobrat glavni predsednik je tudi označil McLeod-Norris predlog, glede moratorija na vso glavnico in obresti muniei-palnih in drugih bondov, ki je z več podobnimi predlogi pred zvezino zakonodajo v teku raz-motrivanja, kakor naša iniciativa in bo nedvomno prejet kak predlog, ki bo zadrževal izplačila raznih obveznic in tako ko-likor toliko škodoval našim podpornim organizacijam.
Dalje, v šestmesečnem poročilu finančnega stanja JSKJ je opaziti označeno morebitno izgubo $5,000 na American State Bank and Trust Co.. Želeti je, da bi bila to zadnja izguba težko zasluženega članskega denarja, toda bati se je, da ni.
SobVat glavni tajnik je v svojem šestmesečnem poročilu izrazil bojazen, da bi radi velikega pritiska 'članstva za posojilo na svoje rezerve ne bili primorani prodati nekaj bondov, kar bi pomenilo izgubo od 5 do 15 odstotkov. Jaz k temu pripomnim, da tolika izguba bi bila v najboljših slučajih. Torej, sobratje in sestre, to so razlogi, katerih ne smemo nikakor prezreti. Izguba, ki nam preti od vseh strani! Zakaj bi torej morali ravno sedaj potrošiti $20,000 za nekaj, za kar bi zadostovala vsaj polovica te svote in to, kadar bi sedanja kriza dosegla vsaj svoj višek, da bi vsaj vedeli, da se obrača na bolje o čemur sedaj še ni znaka.
Zakaj se ne bi glavni uradniki zadovoljili s sedanjimi prostori še za nekaj časa, ker vedo in vidijo, koliko smo v zadnjih par letih nazadovali in še dan na dan nazadujejo. Ali ni res, da je ravno sedaj v taku zadnja pomoč, namreč posojilo na rezervo, mogoče tisočim naših članov! Ali smo sigurni, da se do časa, ko bo enim ali drugim poteklo posojilo njih rezerve, človek zaposli in zasluzi denar, da zamore poravnati svoje društvene obveznosti ? Ali bomo lahko gledali naše sobrate, ko jim potoče posojena rezerva, kot zadnje upanje, da ostanejo člani naše dobre JSKJ, ko bodo primorani zapustiti podporno organizacijo, katera jim je bila največje zanimanje skozi desetletja, vedoči, da jim starost več ne dopušča ponovnega pristopa? Ali niso člani, ki prosijo sedaj za posojilo svoje rezerve, izčrpali in žrtvovali vse do zadnjega centa, samo da oatanejo člani JSKJ.?
Ali ne bi mogli glavni uradniki JSKJ, kateri niso radi krize finančno niti najmanje prizadeti, žrtvovati za svoje članstvo vsaj to, da bi se zadovoljili s sedanjimi prostori ter porabili zato pripravljen denar za morebitno nadaljno pomoč najpotrebnejših članov JSKJ? Ako je v nekaterih skladih denarja več, kakor ga zahteva zakon, zakaj se ga ne bi posodilo v sklad, kjer ga primanjkuje, kakor na primer za posojilo rezerve članom, da ne bi trebali prodajati raznih obveznic v veliko izgubo JSKJ, kakor je omenil sobrat glavni tajnik v svojem šestmesečnem poročilu!
Jaz mislim, da to bi se pri dobri volji vse moglo narediti. Storimo torej vse, kar je v naši moči, da obdržimo člane, katerim je edina rešitev še pomoč od Jednote, oziroma jedno-tinih skladov, bodisi v obliki posojil ali podpor.
Ako pa pustimo, da članstvo, odvisno še samo od rezerve in drugih podpor, odpade, potem nam pa prostorov za glavni urad več treba ne bo, ker nam bo edina rešitev združenje z ostalimi podpornimi organizacijami, pa storimo to, radi ali neradi.	Frank Novak,
član društva št. 177 JSKJ.
Bridgeviile, Pa.
Veliko je zanimanje o zadevi jednotinega u r a d a, kateri se ima graditi v Ely, Minn. Ko či-tam te argumente za in proti, me sili zavest, da tudi jaz zapišem par besed. Res smo čudni mi Slovenci, kaj ne da? Jaz sam ne vem, ali smo preveč natančni ali smo bojazljivi ali smo tako nezaupljivi ali kaj je, da ne privoščimo sami sebi, kar bi bilo vsem v korist in ponos. Kadar kakšno stvar pričnemo, je takoj ugovor in protestiranje, da ne bo šlo itd.
Štirinajsta redna konvencijo je sprejela resolucijo, da si Jed-nota nabavi (zgradi) svojo lastno hišo kot pisarno in za shrambo jednotinih listin, toda takoj so pričeli prihajati ugovori in protesti proti zgradbi jednotinega doma. Eni pišejo, da bo lep dobiček, ko drugi ugovarjajo in prerokujejo, ne vem kakšno izgubo. Po pravici pa bi človek'rekel, da ne bo veliko dobička, pa tudi takšne izgube ne. Resnici na ljubo povedano pa bi bilo v ponos vsega članstva, ako bi imeli svoj lastni urad. Saj tudi nismo prav zadnji, kaj ne, da ne? Toda pustimo to prerekanje in oglejmo si stvar brez ovinkov. Kaj, ali smo res vsi spali na 14. redni konvenciji in kaj vse nam še predbacivajo! No, ni tako hudo ne, in tudi delegacija ni bila “potegnjena,” kakor se nekateri izražajo.
Kot delegat društva št. 4 na 14. redni konvenciji, slišal sem celo zadevo o gradnji jednotinega doma, in bilo je tako: Brat glavni tajnik je prinesel zadeVo pred zbornico s pripombo, da z novim letom 1933 poteče pogodba o najemnini jednotinih prostprov in ker članstvo in z istim tudi delo narašča, so postali sedanji prostori pretesni. Drugič niso prostori varni pred ognjem, in tretjič, da osobje, ki stanuje v poslopju, ima vhod v svOj^ stanovanje skoro skozi tajniške prostore, kar je nekako nepripravno itd. Nadaljei poroča, da nima nič zoper omenjeno osobje, vse je pošteno, ali kot že poročano, so prostori pre-mali.
Iz tega razloga da bi priporočal cenjeni zbornici, da vzame to zadevo v pretres in, če le mogoče, si kupi ali zgradi kakršno že svoje poslopje, kjer bi bila varnostna shramba za jednoti-ne listine, in soba za tajništvo, oziroma za glavni urad. Omeni, da bi bilo mogoče v sedanjih časih, ko je vse bolj poceni, zgraditi pripraven urad tako poceni, da bi prišlo skoro ceneje, kakor ako si najmemo druge, večje postore, ki bi bili varni pred ognjem in dovolj veliki.
Nato govori glavni predsednik ravno v tem smislu, in da se je z drugimi glavnimi odborniki pogovarjal in si ogledal tudi mesto Duluth, z ozirom na to, da bi se urad premestil itd. Prišel pa je do prepričanja in priporoča konvenciji, da ako se dela dom, naj bi se zgradil v Ely, Minn., kjer je več Slovencev in kjer se je ustanovila naša JSKJ.
Nato sledi obširna debata za in proti. Stavljena so bila vprašanja, kakšno je mesto Ely? Kaj je z industrijo? Koliko bi stala dvorana? Koliko je v Ely Slovencev itd.
Nato odbor za resolucije prečita resolucijo, da si Jednota zgradi svoj urad v Ely, Minn., in da se denar vzame iz sklada mladinskega oddelka in to do najvišje svote $20,000.
Naloga in polnomoč se da glavnemu odboru, da gre z delom takoj po konvenciji naprej, in čfe le mogoče, da naj bo. urad gotov do novega leta 1933, da ne bo treba ponavljati pogodbe za najemnino.
Meni je pač vse eno, kar se tiče moje osebe, naj se gradi urad ali ne, ampak zaključek
14.	redne konvencije bi se naj toliko vpošteval, kar je v korist in v ponos celokupnemu članstvu JSKJ.
Jaz in ti sobrat, ki boš čital
te vrstice, imava tudi svoje hiše, s katerimi je mogoče več stroškov, kakor pa bi plačevala najemnine za par sob, ali z enega ali druzega razloga se čutiva zadovoljna, ko sva v svojem. Tako bi bili ponosni in zadovoljni člani JSKJ; 20,000 nas je, ako bi imeli svoj urad, kateri ne bi stal povprečno en dolar na člana, vzdrževalni stroški pa bi bili veliko manjši, kot navadna najemnina.
Razlogi, kytere nekateri navajajo, da se bomo združili, ali da bi urad premestili, so, vsaj po mojem mnenju, brez podlage. Smelo trdim, da bo še dosti vode preteklo v morje, predno se bo kaj takega zgodilo. Zakaj potem omagovati, bodimo vendar možaki in pojdimo po začrtani poti naprej. Naprej! Nikdar nazaj, naj bo naše geslo vselej! — Vaš za JSKJ:
R. Pleteršek.
Indianapolis, Ind.
Društvo Sloga, št. 166 JSKJ je na svoji redni seji dne 19. marca vzelo v pretres iniciativni predlog društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, in je prišlo do zaključka, da omenjeni predlog podpira. Društvo želi, da pride dotični predlog na splošno glasovanje, da bo na ta način imelo članstvo priliko se izraziti za gradnjo jednotinega doma ali proti.
Za društvo Sloga, št. 166 J. S. K. Jednote:
Joseph Cesnik, tajnik.
Moon Run, Pa.
Društvo sv. Frančiška, št. 99 JSKJ je na svoji redni seji dne 19. februarja vzelo v pretres iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ v Lorainu, O., in je z večino glasov sklenilo, da predlog podpira.
Za društvo sv. Frančiška, št. 99 JSKJ:
Frank Podmilšak, tajnik.
J)ptroii, Mich.
Društvo Triglav, št. 144 JSKJ je na svoji redni seji dne 2. aprila razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ, ter je z večino glasov sklenilo, da omenjeni iniciativni predlog podpira.
Za društvo Triglav, št. 144 J. S. K. Jednote:
Mike Bahor, tajnik.
SPREMEMBE V USTAVI ZEDINJENIH DRŽAV
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Konstitucija, kakršna je bila izvirno sprejeta 1. 1787, je bila proizvodnja nekolikih veleumov in predstavljala je poravnavo med raznimi nazori glede vlade. Nekateri izmed 55 delegatov ustavne konvencije so bili za to, da bi bilo najboljše, ako se New England, osrednje kolonije in južne, vsaka skupina posebej, organizirajo v samostojno konfederacijo. Hamilton na drugi strani je bil za močno federalno vlado, v kateri predsednik in senatorji naj služijo trajno. Benjamin Franklin je hotel imeti eno samo zakonodajno zbornico in Madison je bil za to, da naj vrhovno sodišče ima pravice odkloniti (veto) vsak sklep zakonodaje. Končno je prišlo do poravnave in kompromisni načrt je bil podpisan le od 39 izmed 55 delegatov. Enajstorica držav je odobrila načrt po dolgem boju. North Carolina in Rhode Island sta odklonila odobren je brez znatnih sprememb. John Adams je tedaj pisal, da je bila konstitucija vsled sile priborjena od obotavljajočega se naroda. V mnogih državah je prevladovalo mnenje, da federalna ustava ne soglaša z izjavo neodvisnosti, ker ni vsebovala garancij pravic, priborjenih od kolonij z revolucijo.
Da se zadosti tem zahtevam, je prvi kongres 1. 1789 predložil desetforico dodatkov ali sprememb k ustavi, kateri dodatki vsebujejo glavne ideje slavnega Bill of Rights, s katerim so bile ustanovljena politične svoboščine na Angleškem ob koncu 17.
stoletja. Decembra 1. 1791 je ta deseterica amendmentov postala dol konstitucije in to desetorico še vedno nazivljemo ameriško Bill of Rights (zakon pravic). Ti amendmenti so sledeči:
I. Jamči svobodo vere, govora in tiska, kakor tudi svobodo mirnega zbiranja in peticij (pravice do pritožb).
II. Ustanovlja pravico nošenja orožja.
III. Prepoveduje nameščenje vojakov v privatnih hišah za časa miru.
IV. Prepoveduje preiskave in aretacije brez sodnega povelja.
V. Garantira porotno obravnavo in druge pravice obdolženega človeka; prepoveduje odvzemanje privatne lastnine brez “pravične kompenzacijo.”
VI. Daje nadaljne garancije za hitro, javno in nepristransko obravnavo v kriminalnih stvareh.
VII. Garantira pravico do porote v civilnih stvareh.
VIII. Prepoveduje pretirane jamščine (bail), pretirane globe in “kruto in nenavadno kaznovanje.”
IX. Rezervira 1 j u d s t v u vse pravice, ki niso bile delegirane vladi Združenih držav.
X. Rezervira državam pravice, ki niso bile delegirane federalni vladi.
Kmalu potem so sprejeli še dva amendmenta. Enajsti je bil odobren 1. 1798 in določa, da tožbe državljana ene države na-pram drugi državi ali inozemca napram kaki državi ne spadajo v delokrog federalnega sodišča. 12. amendment, ki je bil odobren 1. 1804, določa, da elektorji imajo glasovati ne le za predsednika, marveč tudi za podpredsednika.
Izvirna ustava z dodatkom teh dvanajstih amendmentov je ostala nedotaknjena do civilne vojne. Trojica nadaljnih amendmentov označuje Lincolnovo zmago nad južno konfederacijo.
13. amendment odpravlja za vedno sužehjstvb'. 14. amendment proglašk za državljane vse ljudi rojene v Združenih državah ali pa naturalizirane in s tem izpodbije proslulo razsodbo vrhoviiega sodišča (Dred Scott), po kateri črnci so bile proglašeni kot ne-državljani. Ta amendment tudi prepoveduje državam, da ne smejo nikomur odvzeti življenje, svobodo ali lastnino brez 'primernega pravnega postopanja. 15. amendment prepoveduje vsako diskriminacijo vsled plemena, barve ali prejšnjega suženjstva.
Po civilni vojni je dolgo minulo, predno je prišlo do nadaljne spremembe. Vse nadaljne spremembe so prišle tekom še živeče generacije in se nanašajo na važne gospodarske in socijal-ne spremembe, ženske pravice itd.
16. amendment, ki je bil predložen 1. 1909, je bil odobren 1. 1913. Dal je pravico kongresu, da sme naložiti davek na dohodke in zato pomenja važen korak v davčnem sistemu. 17. amendment, ki je bil odobren tudi 1. 1913, uvedel je reformo, ki je bila dolgo zaželjena: ustanovil je volitve senatorjev potom direktnega ljudskega glasovanja namesto potom legislatur. 18. amendment, ki je bil predložen 1. 1917 in odobren 1. 1919, je uvedel prohibicijo. Sedaj se ba-vimo z novim amendmentom, ki naj odpravi 18. amendment. L. 1920 je bil odobren 19. amendment, ki je odpravil vse omejitve volilne pravice vsled spola. 20. amendment, ki je bil ravnokar odobren, določa, da novi kongres se sestane 3. januarja, torej dva meseca po volitvah in da novi predsednik naj bo vstoli-čen 20. januarja.
V	zadnjih letih je en jako važen amendment ostal brez odo-brenja. Kongres ga je predložil 1. 1924 in dal bi pravico kongresu, da sme regulirati in prepovedati delo otrok pod 18. letom.
Da bo amendment odobren, je treba, da vsaj 36 držav zanj glasuje.	F.L.I.S.
IZ URADA GL. TAJNIKA
PREMEMBE V ČLANSTVU
(Nadaljevanje s (>. strani)
Penko 33663, l)>nac Kastelic 33664, Leopold Tomsic 33665, Karol Flajnik 33666, Mary Flajnik 33667, Matija Bal-kovec 33668.
Društvo št. 29: Ivan Potočnik 33670, Angela Medved 33671, Jack Tomazich 3367,2, Joseph Andrecik 33669, Antoh Bonač 33673, Josip Janke! j 33674, Frank Dolinar 33675.
Društvo št. 30: Anton Rudolf 33676, Joe Gazvoda 33677, Joseph Smaltz 33678, Frank Hochevar 33679, Victor Orešek 33680, John Nosan .33681, Anton Bambič 33682, John Žlindra 33683, John Baraga 33684, Marko Seman 33685, Anton Udovich 33686.
Društvo št. 31: Frances Zaletu 33687, Jernej Žnidaršič 33(588, Mary Žnidaršič 33689, John A. Germ 33690, Frank Sa-fran 33691, John Rednak 33692, George Novak 33693, John Sustar 33694. Društvo št. 32: Joe Visočnik 33695. Društvo št. 33:	Loretta Havranek
33696, Albert Havranek 33697.
Društvo št. 35: Frank Arhar 33698, Ivana Arhar 33699, Frank Meden 33700, Joseph Sernel 33701.
Društvo št. 36: Albin Gačnik 33755, Anton Beltz 33756, Frank Fink 33702, Frank Zupančič 33703, John Tominac 33704, Anton Pucel 33705, Frančiška Intihar	33706,	Julia	Sekirica	33707,
Mato Lugarov 33708, Matt Krabal Jr. 33709, Maj'y Škufca 33710, Mihael Rovanšek	33711,	Ignatz	Škufca	33712,
Mary Kovačič	33713, Blaz Kovačič
33714, Louis Malnar 33715, Josephine Malnar 33716, Blaz Brezovsek 33717.
Društvo št. 37: Johana Zalar 33718, Rose Opic 33719, Joseph Brodnik 33720, John Gorencic	33721, Frank Mihelič
33722, John Kozel 33723, Frank Cimperman	33724,	John	Bittenc	3.3725,
Frank Lozar 33726, Ludmila Cimerman 33727, Anton Cimerman 33728, Peter Kodrič 33729, Frank Arko 33730, Marijana Brodnik 33731, Mike Ovsek 33757, Frank	Pengov	33758,	Anton	Zalar
33759,	Matevž	Brancelj	33760,	John
Kromar 33761, Joseph Koss 33762, Anton Kovach 33763, Frančiška Kos 33764, Karol Škulj 33765, Jacob Požar 33766, Anton Jarc 33767, Karol Centa 33768,	Frank	Podlipec	33769,	Ivan
Avsec 33770.
. Društvo št. 40:	Mary Westerholm
33771, Frank Zurman 33772, Matija Regina 33773, Martin Zakel 33774, Joseph Benedek 33732.
Društvo št. 42: Frank Tomsich 33750, John F. Strauss 33775, Christine Jeršin
33776, John Torusich 33733, Helen C. Purkatt 33734, Joseph Purkatt 33735, Joe Germ 33736, Gregor Pavlovec 33737, Mary Pavlovec 33738, John GIo-van 33739, Anton Gornik 33740, John Vidic 33742, Frank Oklesen 33743, John Nose 33744, John PerkA 33745, Anton Mohar 33746, Frank Baudek 33747, Joe Perše 33748, Ivanka Snidarsicli 33749, John Strauss 33919, Anton Glavan 33741.
Društvo št. 43: Frank Sasek 33751, Mary Stanich 33752.
Društvo št. 44:	Frank Prostovich
33777, John Mertic 33778, Anton Ujčič 33779, Frances Prostovich 33780, Matija Peklaj 33781, Anton Belovec 34021.
Društvo št. 45: Anton Canalas 33782, Mary Canalas 33783, Anton Smerdel 33784, Philip Udovich 33785, Joseph Kanovsek 33786, John Predovnik 33787, John Galles 33788, Frank Gregorc 33789, Matija Cinkovič 33790, Martin Lambert 33791, Ivo Klarich 33792, Martin Dezelan 33793, Josephine Hren
33794.
Društvo št. 47: Margaret Boltezar
33795, Anton Škufca .33796.
Društvo št. 50: Karl Lustik 33797, Mary Lustik 33798, Josefina Orosch 33799, John Orosch 33800, Josef Zedar
33801.
Društvo št. 53:	Terezija Hodnik
33802, Frank Hodnik 33803, John Lapajne 33804, Frank C. Dobnik 33805.
Društvo št. 54: Martin Šuštar 33806, Vinko Marinič 33807.
Društvo št. 55: John Ribich 33808, Joseph Retar 33809, Mary Horvat .33810, Meri Kolenc 33811, Joseph Pičel 33812, Joseph Kodrič 33813, Lovrence Gales 33814, Frank Barbich 33815, Frank Sepich 33816, Rose Stipech 33817, Frances Klemenc 33818, Mary Racic 33819, Elizabeth Barbage 33820.
Društvo št. 58: Frank Brecelj 33821, Frances Brecelj 33822, Ludwig Meyer 33823, Anton Mlekush 33824, Louis Ambrozich 33825, Frančiška Petrich 33826, Joe Majer Sr. 33827, John Podobnik 33828, Anna Petelin 33829, Mary Henigman 33830, Ursula Majer 33831, Frank Henigman 33832, Annic Ambrozich 33833.
Društvo št. 61: Anton Jaklič 33920, Anton Jaklič 33921, Matija Vardijan
33922.
.	Društvo	št.	66:	Valentin Erjavac
33923, Anton Sraj Jr. 33924, Katarina Sraj 33925, Joseph Resetič 33926, John Mandel Jr. 33927, Joseph Zelko 33834, Joseph Horvat 33835, John Jerman
33836.
Društvo	št.	70:	George Roseman
33928.
Društvo	št.	71:	Albin Farenchak
33929, Frank Mohorčič 33930, Frank Kapel Jr. 33931, Louis Bošnjak 34022, Anton Mikuš 34023, Frank Kapel 33932, Anton Arh 33933, Joseph Rotar 33934, Stefania Fatur 33935, Anton Kushlan 33936, Jacob Jerina 33937, Frank Fatur 33938, Ignac Fatur 33939, John Velkavrh 33940, Frank Grdodolnik 33941, Joe Agnich 33942, Joseph Agnich 33943, Martin Šircelj 33944, Martin Mostar
33837, Victor Muster 33838, Alojz Tolar 33839, Rozi Krall 33840.
Društvo št. 75: Joe Merse 33841. Društvo št. 76: John Derchar 33842, Marij Derchar 33843, Agnes Brezar 33844, Joseph Mrak 33845, John Brezar 33846.
Društvo št. 78: John Mantel 33847. Društvo št. 82:	Ignac Potochnik
33848, Joseph Rodich 33849.
Društvo št. 84:	Nikola Bukovac
33850, John Lipec 33851, Jakob Prunk 33852, Antonia Karcich 33853, Matt P. Karcich 33854, Alojzija Pavlovec 33855, Joe Paulovich 33856.
Društvo št. 85: Frank Turk 33857, John Plevel 33858, Frank Glavan 33859.
Društvo št. 86: Frank Blatnick 33860.
Društvo št. 87: Frank Kodelja 33861, Mary Kodelja 33862, Nikolaj Chernich 33863, Martha Lubich 33864, Louis Speck 33865, Antiča Dedich 33866.
Društvo št. 88: John R. Rom 33867.
Društvo št. 92: Anton Anzelc 33945.
Društvo št. 94:	John Ravnohrib
34024, Mihael Urbančič 34025, Katarina Kozlevčer 34026, John Petrovič 34027. Marijana Rode 34028, John Divjak 33946, Karol Kozlevčar 33947, Jakob Gostiša 33948, Johana Divjak 33949, Edward Tratar 33950, Matt Papes 33868, Mary Papež 33869.
Društvo št. 99:	Frank Podmilšak
33870, John Lah 33871, Marijana Urankar 33872, John Grum 33873.
Društvo št. 101: John Beri 34029, Mark Težak 34030, Mike Verant 34031, John Seničar 34032.
Društvo št. 103: Jennie Verhovec 34033, Mary Agnich 34034, Valerija Fidel 34035, Frances Osredkar 34036, Anna Kobe 34037, Antonia Kapel .34038.
Društvo št. 104:	Jennie Nevsimal
34039, Mary Kosirnik 33874, Ludvig Kosirnik 33875, Joseph Zorko 33876, Anna Zorko 33877, Joseph Sustar 33951, Thomas Korakaš 33952.
Društvo št. 105: John Petritz 34040, Albert Gnidic 34041, Jack Lanch 33878, John Govednik 33879, Josepf Kochevar 33880, Joseph Klemens 3.3881, Mathew Otonichar 33882.
Društvo št 106: Jack Srnel 34042.
Društvo št, 108: Matt Zadnikar 33883, Paul Koleša 34043, Frank E. Glavic
33884.
Društvo št. 109:	Joseph	Ozanich
33885, Mihael Medved 34044, Nick Di-kovich 34045, Jerry Verant 34046, John Rebrovich 34047, Matija Medjimorec 34048, Antonija Ozanich 33886, Joseph Poje 33887, Mary Poje 33888.
Društvo št. 110: Tony Kok 34049, Frances Anzelc 34050, Matt Dolinšek 34051, Mary Dolinšek 34052, John Je-rasha 34053.
Društvo št. 114: Peter Korich 33953, Joseph Veranth 33954, John J. Boldin 33955, Frank Marolt 33956, Mike Skradski 33957.
Društvo št. 116:	Frank Havranek
33889, Mihael Umek 34054, John Havranek 34055, Frances Previč 34056, Elizabeth Krivite 34057, Thomas Krivite 34058, John Korce 34059, Josephine M. Cappa 33890, Jurij Previc 33891, Julijana Rupnik 33892, John Rupnik 33893, Elsie Rupnik 33894.
Društvo št. 120: Anna Movrin 33895.
Društvo št. 122:	Alojzija	Kerin
33958, Mary Lisac 33959, Katarina Mli-narich 33960, Peter Javorški 33961, Joseph Kerin .33897, Frank Gorup 33898, Steve Galovich 33899, Ignac Peppar 339(D0, Y,anko Bedencic 33896.
Društvo št. 123: Paul Gačeša 33962, Filip Bunjevcevic 33963, Karl Turk 33964, Frances Turk 33965.
Društvo št. 124: Frank Strupa 33966, John Kastello 34060, John Kostello Jr. 34061, Edward Kostello 34062, Frank Strukel 33967.
Društvo št. 126: Joseph Jakše 33968.
Društvo št. 132:	Peter	Andolšek
33901
Društvo št. 137: Anna Gorišek 33969, Teresia Petkovšek 33970, Frances Bra-dach 33971, Terezija Verbič 33972, Carolina Urbas 33973, Mary Florjančič 33974, Frančiška Žnidaršič 33975, Mary Bradač 33976, Anna Erbežnik 33977, Jennie Muhic 33978, Pauline Durjava 33979.
Društvo št. 138: Frank Božič 33980, Steve Yanko 339S1.
Društvo št. 139:	Stephen Grahek
33982, Frank Novak 33983, Joseph Ni-kolitch 33984, John Lozar 33985, Tony Zakrajšek 33986, Joseph B. Metesh 33987, Frank Smrekar 33988, John Stih 33989, Poldi Novak 33990.
Društvo št. 140: Joseph Kos 33991.
Društvo št. 142:	Matt Dobrotinich
33902, Lucille Domitrovich 34088, Frank Petrovčič ‘33753.
Društvo št. 144: Lucija K. Vertin 33992, John K. Vertin 33993, Dominik Sterniša 33903, Mike Tratar 33904.
Društvo št. 145: Anna Savko 33994.
Društvo št. 148: John Janci Društvo št. 149: Jernej K<W Anna Jurčič 33905, Vence; 33906, Anton Martinčič 339®
Kern 33997, Mike Coleman $ Društvo št. 152: Mary Cod111 John Godina 3406.3, Frank 34064, Ignatz Sluga 34065, i Društvo št. 154: Frank Vo* Društvo št. 155: Terezij3. _ 33908, Anton M. Bradley 3$ Društvo št. 156: Frank B*W *— — Frank Praznik 34068.
Društvo št. 158: Frank Spf|s Jakob Pintar 34001, Matf 5^ 33910, Frank Zaletto 33911' panja 34C69, Margareta Pi1’1* (JR Martin Gerdanc 34071.	'
Društvo št. 160: Louis Fi"^ Društvo št. 162:	Rudolf	u
34073, John Maljavee 3W . Lovshin 34075, Ivan Petrich ’’	p0]
Venisnik 33912,* Annie 'j sernsL-33913, Frances Maljavee 339' ' Društvo št. 166:	John	r	FGdnc
34076.	i^ečer Društvo št. 173: Mike P0*1 ,
John Ujčič 33916, John » \ Vr 33917.	..	Jel.
Društvo št. 174: Antonii®
34077, Mary Rupnik 34078, J p Zuban 34079, Frank Rupnik seph Kramer 34081, Frawj 34082, Anton Zidanšek 3391& Lenarčič 34003.	|(J ' ,
Društvo št. 175: Jakob l$' . Društvo št. 182:“ Katarin rifec
34084.	;Onoc O št. 183: John w* ’enak
34004, J'oiin Rožanc 34005. jj. ,, barnik 34006, Frank Tičar 341* . • Marinčič 34008.	<l »0
Društvo št. 186:	Robert
34085, Daniel Jazbez 34009- , gy„ ■ Društvo št. 188:	John 1 ‘R
34010.	‘eC t
Društvo št. 190:	Mary * bom
34011, Mary Vlaisalovich ■’
(Dalje prihodnji Na  ' »H c
ZA STARI KR* Loi
Ako ate namenjeni v stari kraJ'’&[>. interesu, da se pridružite enei*1 Mlljh-i ših skupnih potovanj in sicer:	|
1. aprila preko Havre	<
14. aprila preko Trsta,	L
10. maja preko Cherbourga,
27. maja preko Havre,	L,*v
17. junija preko Havre,
7. julija preko Cherbourga. Ji Pišite po cirkujar z vsemi V° jasnili!	-	|v
Velikonočni dar® Vl
Spomnite se svojcev v star ' A., primernim denarnim darilom:	j,; j* p
Mi pošiljamo po sledečih	,	V
Za $ 3.00	175 Din|Za «	6.®!
5.00	800	DinpZa	U-JJ 11
10.00	G15	DiniZa	16-8. S, sl
15.75 1,000	DinjZa	27-J! I „
20.00 1.280	Dim Za	54.«’ t, tU J.
50.00 ft.27 5 DinIZa 10W» V ....
76.00 5,000 Din]Za	"lŽlji
Pri večjih pošiljkah popust. Ijl Pošiljamo tudi v dolarjih.	^
Vse pošiljke naslovite •*
LEO ZAKRAJ^
 i t ,„i o _a * i
T
od najt
H d°
* DRUSF
in posaffl«zT,ni izdeluje lično modern* ;/ : venska unijska tis^ ,0.
Ameriška Domo''
6117 ST, CLAIR *
CLEVELAND,O* \
tSB&Š
-------------------'	ta*
------------
™==:yDka1
GLAS NAR0%
a ''Ul
NAJSTAREJŠI NlOD*S B v. SLOVENSKI DNBV^ e V AMERIKI
Je n a 1 b o 1J	razširjen	<L
Ust v Ameriki; donaS* jf1 V( nje svetovne	novosti, °	-
izvirna poročila lz st»Te^(J *'■ vine; mnogo Sale ln romanov najboljših pl«*1 ‘ilj
Pošljite
ln pričeli b« bomo P°* ,1^ Vsa pisma naslovit«
GLAS NAROpK
216 W. 18th St.. N*w *•'' j „
: 8,
ZA VELIKONOC
se spominjajo rojaki na svojce v domovini in, čs le mogoče, pošljejo kak dar v denarju.
Denar zopet pošiljamo po sledečih cenah:
Din	200....................$ 3.55
Din	300....................$ 5.10
Din	400....................$ 6.65
Din 500...........’............$ 8.25
Din	1000....................$16.25
Din 5000.............t........$78.00
Onim, ki so namenjeni potovati v staro domovino na spomlad ali v poletju, svetujemo, da nam pišejo za pojasnila. Dolgoletne skušnje vam zagotavljajo najboljšo postrežbo.
Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na:
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU Frank Sakser 21G VV. 18th St.. New York, N. Y.
V SPOMIN
PRVE OBLETNICE NEPOZABNEGA SINA IN BRAT^
Johna J. Schutte Jr.
ki je preminil dne 10. aprila 1932, star 22 let.
? (
J(!y
Ve
e.
6šii
Sredi solz in bolečin tožno-sladek je spomin Tvoje rane še ločitve, tja, odkoder ni vrnitve — nepozabni brat in šin!
Zopet klije cvetje trat, zopet prišla je pomlad, vse se zopet je zbudilo, le Ti spavaš pod gomilo nepozabni sin in brat!
Žalujoči ostali: John in Jennie Schutte, starši; Jennie W sestri.
Denver, Colo., 10. aprila 1933 .
f