235. šfeulIRff. V Ljubljanu v sredo 19. oktobra 1921. LIV. isto Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. eratl: Prostor 1 mm x 54 mm za male oglase do 27 ml m višine 1 K, 10 m! m višine dat je kupčijski in uradni oglasi 1 mm K 2 — notice, ano, preklici, izjave in reklame 1 ml m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda k 2*—. Pri vetjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. iravnišlvo »Slov. Naroda1 in „Narodna tiskarna" Hnallova oiica št S, pritlično. — Telefon st. 304. 1~z \ " ~~jTT~" - ■■=■ -v-.-.---—-- —------. i ¥T^-—gTTTTg-ai—-— ■ ■__ „Slovenski Narod'1 velja v Ljnbltani ln po posli: V Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 300 — polletno.......g 150*— 3 mesečno.......75-— 1 . .......25— V inozemstvu t celoletno......K polletno....... 3 mesečno .... , 1 . ....... 480-— 240-120 — 40-— Pri morebitnem poviSanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno (MT* po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo , Slov. Karada" Knafiova ulica st 5, X. nadateapje Telolon štev. 34. Dc;.}39 sprejema lo podpisane ln zadostno l-inhavr.TJ* £^JET" RcKoplscv se no vra?a. "^53 Porezna iteviltoa stane 50 pur = l RronL Poštnina pSačana v gotov£n3. lister dr. Vekoslav Kukovec: •jg^ ff| .t*-t fr? r> m Nikola Pašič in Svetozar P ris vič se nista združila v vladi, da [rug drugega pojedla, ampak kot žabnika, da skupno izvršita ve« posel, ki ga vsak za sebe ne m o* . Jaz verujem in sem prepričan je njih razmerje iskreno, celo i rčno. Združila sta se pa kot dve ini individualiteti, njih strank: a fuzijonirali, ampak le iščeta mosti izvršiti potrebni delovn 2ram, ne da pri tem riskirali ca svojo eksistenco. Razume se bi tega razmerja bil isti hip ko* . ko bi eden izmed imenovanih avnikov sam ali po svojih ljudeh el na tihem odcepiti stranki dru-„a eno krilo iste. Izključeno je, to odgovarja volji enega ali dru* .1, ker bi sicer ne počela skup* tu delati. Poroditi bi se mogel tak n^ert le samostojno v glavi kakega ponižnega služabnika, ki bi pa r>odarju s tem ne napravil usluse bi bili dani pogoji za združitev h strank v eno, bila bi se ver* to tega že domislila tudi i sama. Verujem, da bi se to da^ nehanično izvesti in bi prišli tu* osebno na svoj račun oni člani •h strank, ki so oportunisti. Toda ovoljstvo resnih in prepričanih i^tašev bi bilo po mojem mnenju tko. Bati se je, da bi se ne ustva* le zbirka obojestranskih prva* >v, množice bi pa šle drugam aH ostale indiferentne, kar bi bilo ;labše. Še nenaravne i ši bi bil pre . organizacije n. pr. demokrat* ali samostojne kmetijske stran? 7 radikalno stranko, polom bi bil rocibna posledica. Množice ne v! a jo barve tako naglo kakor ne; eri ambiciiozni voditelji. Na; ->tnik, ki bi se bil poslužil take elne nezvestobe voditeljev, bi se alu vprašal, kaj mu hočejo voću i; če niso pripeljali množic. Pres os ine, da treba propagirati idejo. ir ideje nima, ne more. To je baš močna stranka demokratov, kate* rih program je revidiran še pred kratkim. Nekateri se tolažijo, da v programih ni velike razlike. Mogo* če. Toda razlika je v tem, da eni pripisujejo ves pomen in vso moč osebam, drugi pa idejam. Demo* kratski poslanci spadamo v t1" igo kategorijo. Če se trudimo demokrat ski duh unesti v zakonodavstvo in v organizacijo države in družbe se nam rudi v polni meri priznava, ne razumemo, zakaj bi ne videli na; ši pristaši naravne potrebe, da ^o* dijo v tem duhu propagando. Pro* paganda socijalnih demokratov ma lo izda. Voditelji so obuoani. da komunistične množice ostajajo in; diferentne. A narodni socijalci? Z bolestjo v srcu se mora obžalovati med njimi ideialiste, ki so prišli v odvisnost svojih načelnih nasproti nikov klerikalcev. Komu se je do* slej posrečilo, če je prišel v objem daljšo dobo v opoziciji kot na vladi klerikalcev, da je ostal samostalen! Stavi se nam vprašanje, kako hoče; mu uspešno propagirati mi, ki smo v vladini večini, če nimajo sreče oni, ki so v opoziciji. Mi smo bili ne bo se nam težko vživeti v vlogo opozicije, ko za to pride čas. Ven? dar ostane nujna potreba tudi za stranko, ki je na vladi, da v prvi vr? sti v vsem svojem delu uveljavlja svoj program. Kako bi mogli si= cer pozneje kot opozicijonalci priti pred množico, ki bi nas vpraševale, zakaj smo program pozebili, ko smo imeli moč v rokah. Slovenci so premnogo trpeli, premnogo dozive; li. Od tod zbeganost od tod lahko* vernost zadnjega časa. Zbor naših zaupnikov je odobril naše delo v skupščini in na vladi tako nedvo* umno, da nam to daje moč.na ti po* ti vstrajati. Vstrajanje ie tudi glav? no, kar pričakujemo od svojih pri* stašev. Malif'v.:::^ mnmlm politiki. o flrazrlkL _ New - York, 17. oktobra. Sin-..;iU U železničarskih organizacij napo-ujo za 30. oktobra veliko protestno .1 rito železničarjev vseh železnic v Združenih državah. Stavka je naperje- proti nam era vn emu znižnju mezd. — d New-York, 17. oktobra, 90% železničarjev 3° glasovalo za stavk."), da bi protestirali proti zmanjšanju mezd. — d Chicago, 15. oktobra. Zve; za železniškega osobja in železni* ških premikačev je bila pozvana j naj stopi v splošno stavko, ki se i prične dne 30. oktobra. Conte Sforz.i j preveč povdarjal potrebo dobrih odnoŠajev med Italijo m Jugoslavijo. Zato je bil v stalni n^mi. losti pri italijanskih nacijonalistih in pri njihovi fašistovski avantgardi. M-archese Della Torretta, to jo mož po njihovi volji. Ta velja za pravega italijanskega zunanjega ministra, ker je drzno obšel potrebo dobrih odnošajev m-ed Italijo in Jugoslavijo, pa je pritegnil k Italiji Avstrijo in Madžarsko. Po Albaniji skušajo Italijani vzdrževa-ti silen odpor proti Jugoslaviji, o Grkih vodo, da že tako ne drže nobene besede, Bolgari so jim zelo simpatični in iščejo ž njimi stikov, Romune pozdravljajo kot svoje latinske brate, sedaj p.a sa si pod beneškim levom stisnili prijateljsko roke Italijani, Avstrijci in Madžari. Italija si ri&o okoli Jugoslavije krog, ki bi ogrožal Jugoslo-vene v korist Italijanom. Morchese Della Torretta ozniača seveda svoj beneški uspeh za veliko delo miru in reda v srednji Evropi. Uredniku lista >Giornalo d' Italia« je podal pri odhodu iz Benetk obširno izjavo, v kateri je naglašal, da sodi on, da je napravil veliko uslugo Avstriji in Madžarski, ker ju jo zbližal. Zastopnika obeh držav sta se mu toplo zahva/-lila za sporazum in obljubila prijateljske ednošoje do Italije. Marchese je izvajal, da mm Italija v Srednji Evropi veliko misijo, to je misijo miru, reda in svobode. Italija ne išče vazalov med pocunavskiini in balkanskimi državami, marveč želi, da bi se vse te države razvijale na tak način, da bi se vzdržalo ravnotežje. Dalje meni, 5a je z beneškim sporazumom hidi velika en-tenta premagala težko vprašanje. Pa tudi mala en ten ta bi morala izreči njemu svoje priznanje, kajti nadaljevanje krize bi utegnilo povzročiti napade, ki bi kocrli nastati nevarnost za mir v Srednji EvrGpi. Mala 'antenta ve, da jo Italija njena prijateljica, ki hoče podpirati vsako stremljenje za konsolidacijo povojne situacije, ve pa rudi, di je Italija pravična vs-em in zato ne bi trpela prednosti jednega pred drugim, ker to bi pomenilo kršenje ravnotežja, katero 90 ustvarile razne pogodbe. ?4archese se čuti vedno močnejšega, dviga se kvišku, na pravi, da velik uspeh *mage italijanskega orožja bo obstajal v tem, da se da razuemti vladam vseh nasledstvonih držav podonavske monarhije, da novega reda v razmerah ne sme nihče prekršiti, na to zagrozi, da kdor bi se upal strmoglaviti sedanje ravnotežje, bi po njegovi poskusi enargično zadušili. Italija hoče s svojo vstrajno zunanjo politiko pokazati nasledstvenim državam, da je ona velevuast, pripravljena podpirati iih in vzdrževati. Ivcn Podržaj: SHKo z noše rlulisre. zleta jugoslovenskih novinarjev V Dalmacijo.) Na Hvara in Visu. (Dalje.) Na viški Obali na-3 je pričakovala lika množica naroda. Bila je ravno r-edelja in ljudje so imeli več časa, kakor 3b drugih dnevih. T.ako sem mislil. Med obedom pa mi jo povedal viski trgovec, da bi prišli tudi na delavni dan k na-emu prihodu. Odkar so odšli Italijani, smo bili mi prvi, ki jih je hotel narod pozdraviti v svobodi. V spremstvu domačinov, ki so nas spreipli g petjem kraljevske in narodnih hinuon, smo ogledali Vis in občudovali nenavadno lepo južno floro. Otok Vis je bil prvotno avtonomna grška kolonija Issa, katere prebivalci so med drugim in tretjim stoletjem ustanovili današnji Trogir in današnji Solin. Še v 3. stoletju je bili lesa središče grške kulturo v teh krajih. Grški jezik in kulturo je ohranil otok vse do Cezarjevih časov. Rimljani so vzeli otoku samostojnost ln svobodo. Pozneje so se naselili Slovani, ki 'io bili podložnik! beneške republike. Na podlagi mirovne pogodbe v Can> poformiju je pričel Vis pod Avstrijo, ki ga je pa morala leti 1806, izročiti Francozom, ti pa Angležem. Pod angleško vlado je otok precej napredoval ter imel 15.000 prebivalcev. Angle- ži so takoj uvidel^ važnost Visa na Adriji in so zgradili zato nii njem več trdnjav, ki se vidijo še danes. "Leta 1815. ga ie zopet dobila Avstrija, ki si je po bitki leta. 1866. uri Visu zasigurala gospodstvo v vzhodnem Jadranskem morju. Itnlijanski volna mornarica je zato med svetovno vojno ostala lepo doma. Kdor ima v oblasti Vi*, je pravi gospodar Jadranskega morja! Vi?ki Jugosloveni so zelo zavedni. Jugoslovenska n&rodna in državna misel je na tej skrajni točki našega morja pomembnega, kakor pa drugod v Dalmaciji, ki Pozna le skupnost države in naroda. Odkar je 18. avgusti 1873 prvikrat za vihrala narodna za^t^va v viškem pristanišču — tri leta prej"e fo ustanovili »Viški Skup« — jo naeijo-r!:";lna zavest ena največjih dragocenosti Višanov, ki so s skrajno nevoljo prenašali italijansko okupacijo. Ko so veliki tuji gonodje v Parizu razpravljali o JAdranskem vprašanju m pozneje, ko jo šlo v Rapallu z;i naš Vis, so Višanj dobesedno trepetali v strahu, če bodo morali Ostati pod Italija. Na-vsezadnje na so Ttalb>ni popustili in nam izročili ključ n* Adriji. Za ča^i italijanske okupacije je prebivalstvo marsikaj pret lr>, toda ostalo je zvesto svojim n?;; Lnim načelom. Ko so Italijani prirevili veselice, zabave in koncerte, so šli Višani v »Veliko Srbijo* — južni dc-1 mesta — ob pristanišču pa so plesali Italijani sami. In ko so odnesli s pokopališča spominsko ploščo na bitko pri Visu, so Višani kli- cali: tr.ko vsaj ne bomo imeli nobenega spomina na vb s! Pod >?irotiščem< sem *se razgovar-jal s Beljaki o tem in onem. Sicer pa ne vem, če so bili vsi Beljaki. Zvedel sem marsikaj. Kakor drugod, tako je tudi na Visu prebivalstvo zelo pitrio-tično. >Sazno da smo v Jugoslaviji.« mi Je rekel ed^n, >če tudi ni v*ie tako, kakor bi želeli.« Drugi: >K>vi Srbi, kaj Hrvati! Mi smo Jugosloveni! In tretji: >Saj smo vsi enaki! Bil sem med £1 o-venci, prodajni -sem pO Istri in na Hrvatskem, med vojno sem bil — kako že pravijo sedij? — v Vojvodini in Srbiji, pa smo se vedno razumeli!« >In Gorica je tndi naša?« je pristavil zopet dru^i. >bil sem dvpkrat tam čez Vipavo. Greh je, da so nam vzeli Gorico. Bo bodo tam Dalmatinci!c Potom so tožili o gospodarski zanemarjenosti s strani vlade, o trtni bolezni itd., kar sem že napisal v članku o Dalmaciji. Sploh trpi vsa Dalmacija v gospodarskem oztru in bo treba hitre, uspešne pomoči s strani merodajnih činiteljev. V prostrani dvorani Jugosloven-akega Doma so nam med obedom izrazili znstopriki Višanov svoje vepelje rad našim obiskom, govorilo se je v navdušeni}] besedah o državni in narodni skupnosti, govorili eo Cehi, Srbi, Hrvati in Slovenci — kakor povsod — na galerijah pa je pritrjevalo ljudstvo in vzklikalo Jugoslaviji. Refren vseh govorov pa je bil klic po pomoči — kjerkoli smo bili — za to mislim, da je dolžnost vsakega novinarja, ki je vi- Zelo ponosna so izvajanja, ki jih podaja m a it-h r se Della Torretta, Ali vsa ta izvajanja padejo v nič pred bridkim dejstvom, da si Italija v Tvojih notranjih razmerah sama no more pomagati in da jt> v veliki antanti Italija, ki ne Odloča prav nič, marveč mora biti uprav v vsem lepo pokorna mogočnim Angležem in Francozom. Taka država pač ni poklicana za vzdr-ževateljico miru in reda v srednji Evropi. Za njeno pokroviteljstvo na Balkanu se mi lepo zahvaljujemo. Jako se motijo oni italijanski listi, ki pišejo, da je beneški sporazum zelo povzdignil respekt pred Italija pri nasled-stvenih državah. Nikjer se to ni zgodilo. Jugosloveni in Čehoslovaki pa ostro čutimo italijansko ost iz Benetk, nastavljeno na obe državi. Čehoslovnki in Jugosloveni so miroljubni in nikakor ne streme po kivenju srednjeevropskega ravnotežja. Oba narocla spoštujeta poeodbe, tisti, ki jih prav nič ne spoštuj ?jo, so Madžari. In Italijani so jim dali ecd*ij v Benetkah šo potuho, >Arbeiter Ztg.< sodi pravilno, da madžarska vlada še ni držala nobene pogodbo in tudi beneške ne bo držala >\Viener Mittag^ pravi, da so Madžari s pomočj-) Italijanov dosegli revizijo njih se tičoče mirovne pogodbe in tako se je otvorilo vprašanje revizije vseh mirovnih pogodeb. Praški >Čas«, ki je blizu ministrskemu predsedniku dr. Be-nešu, izvaja: bati se je, da zadene beneški sporazum na odločno opozicijo pri sosednih državah. Sporazum v Benetkah še ni zadnja beseda. Najvišji svet 'odloČi, ali odgovarja, predlagani plebiscit dispozicizatm trianofaske pogodbe. >Becsi Magvar Ujsasr«, organ madžarskih emigrantov na Dunaju, ki gotovo dobro pozna razpoloženje na Madžarskem, sklepa k beneški pogodbi: Vse, kar so je v B3netkah govorilo in sklenilo, 'ostane prazna beseda, dokler ostane med Madžari dosedanji vojni kurz. Italijansko posredovanje ne izvira iz ljubezni do miru, marveč samo iz pohlepnosti. Italija potrebuje zaveznikov proti Jugoslaviji in even-tnojno tndi proti ČVhoslovaški. Ako bi se Italiji poverila demobilizacija madžarske armade, bi morali biti pacifisti s takim mandatom skrajno nezadovoljni. Kako Italija nam izkazuje svoj'o ljubezen, čutimo vsak dan. Odkar so Ćehoslovaki že skoro opustili Trst, na čemur je kriva v glavnem Italija sama, so jih Italijani začeli mrziti. Češkoslovaški generalni konzul Šeba v Trstu jo priobčil te dni v > Zborniku zunanje politike« članek, v katerem žigoea >de-eretolegge«, naperjen prot češkoslovaškemu trgovskemu prometu z Italijo. Novi carinski tarif z'ndeva v glavnem stekleno industrijo. Beba (o p > M !*"•' 'janski vladi tostvarno svom-ri^o. Tv> dela italijanska vlad-i v času, I > imata italijanski in čoško?lovnški parlatOial ratificirati češkoslovaško - itali^anslrtl pogodbo. T) dejstvo govori dovolj jasno. ProH^MvMnfcka v po!nem pomena besedo je zunanja | italijanskega znnanjrrri nni ;•**^rra. Zato pa bo škodovala, no Slovanom, ampak Italijanom. Tega mnenja Je tndi uglexlni naš francoski zn iri^ <>.'i-vain, ki je napisal v >Jourrvlu <>~t Debats« nastopno: Delo ministra l>^'»" Torretta je ^koi taculsse?! . . .« 0 m xl Ar>-ton Korošec se je dal pred nekaj dnevi interviuvati. Nedeljski »Slovenec« prV občuje njegova izvajanja* Gospod krv rosec se čuti, kakor znan-o, velikega politika ter se je izrazil kot nr3": p; v-venski tmiverzalist o najrazlicnajSlK in najtežjih problemih. Mi nismo nk nikdar ravno sovražni kost ! Koro> šcu, kar je storil kdaj dobrega, smp rrru priznali polteno. Zgodilo se lo lo, da smo s:i branili. Olode njegovi sedanjih izvajanj pa moramo reči, d{ ne delajo Čast niti njemu osel^no nH njego\n stranki niti Slovencem. Pri noš doma se z malim shaja, gospod Koro sec. Kdo pa gre na veliki oder, Je s etri in drugim kot slovenslrt voditelj ven* dar dolžan ^jsai malo vexl Vse naŠfe finančne ministre je označil jt. Koro^ sec kot same diletante. Za nas Je di* letant, kdor nima srroko\mega znanja* Gospod Korošec ie bil večkrat minister, za prehrano in celo za — želez, nlco. Dvomimo, da bi era kdo mogaf označiti za stroko^Tijaka v omenjenih dveh strokah. Morda bi bil hhko stro* kovni učitelj za prehrano in železnico* na svoj čas sloviti šoli — pod vrhniškim mostom. Gospod Korošec io 'i lahkomiselno jjesto spregovoril o hrvatskem vprašanju. Radića, ren>tib'll^ štirih županij. Na tem polju pa s takoj enciklopedično nevednostjo, da celo zagreMki »Obzor«, ki mu Jo zm per narodno edinstvo vsak zavcznil dober, v nedeljskem uvodniku strašno Izdelal. »Malo naivno in uiedno pretenciozno K- Korošec U TSkllka »Obzore. Mi pa pravimo, da ie takih naivnih ta pretencioznih politikov med klerikalci in avtonomlstičnimi Arrok-tckači So vse polno. Današnji »Slovenec« b" aH na rahlo načelnika klerikalne koliti^ne bratovščine pred »Obzorom«, ali srosp. nadpolltik Korošec le dobil piramido na glavo. Blamaža je eotova. Za sedai in za bodoče irosp. Korošec: »Si cuisses . - .« Ali med klerikalci ln av-tonorrrisri ne Izgubi gospod Anton Ko« del in Občutil čisti jugoslovanski patriotizem v Dalmaciji, da pomagal s svojim delom kot predstavnik ja\*ne besede pri uresničenju opravičenih želja in pritožb naših Dalmatineev. Pri odh>du nas je pozdravljala številna množica, pelo so se narodno himne, bilo je resno in odkritosrčno slovo. Karakterističen je bil trikratni >Zdravo« in >Na rdarte, s katerim nas je pozdravljala viška nacijonalna mlidina, ko smo bili že dalt^č od pristanišča. T.v pozdrav smo si osvojili za nadaljnje potovanje. Z Visa siir» poslrili nastopno pozdravno brzojavko: Kralju Aleksandru I. jugosloven.-ki novinari, sakupljeni u zabrljaju ca viškim nart^dom na Otoku Visu, ujcflinjeni na ovoj ne-pobljedivoj hridi p red-traži našeg «Tad-ram. Va§em Veličanstvii šalju izraz svoje odanosti i vjernosti. Poleg Visa je na zapadni strani ■>točič Biševo, na katerem je čarobna >modra jama« kakor na otoku Capri. Žil, da nismo mogli tja. Okoli IS. smo dospeli v hvarsko pristanišče. V imenu mestne občine nas je pozdravil naroden svečenik, ki jo poudarjal, da 53 Hvarani pripravljeni vedno na žrtve za svojo svobodo v ujedinjeni Jugoslaviji. Sploh smo našli v Dalmaciji povsod narodno zavedne svečenike. V Hvaru in Trogiru sta bila pri nAšem sprejemu tudi So dva škofa — v italijansko - rimskih uniformah, kar priča, da je duhovščina, vkljub konservativnosti lAhko na^ eijonalna — mnogo svoč,onikov in menihov. Na Obali seveda poln"* ITmra-nov in TI v ar ar. k, patjo himen ln rtavchi-* ženi, odkritosrčni pozdravi. Mesto Hvar ima nekaj nad 90CO prebiv\lrev, pred vpojno je bilo med njimi tudi kakih 50 Italijanov, ki 04 imeli tndi svoja društva, kakor so spe*-minjam iz časa mt>j«>ga kratkega bivanja v m*stu pr^d kakbni 16 leti. Takrat 3e nisem rrmogo zrini mal m faJr^ stvari, kakor tudi rr-s posebne xa slike od Jakoba da Fonte - Ba*»ano, m Rossellija itd., čepre.r sem jih irrot vedno pred o/mi. Moje zanimonjrt \6 bila neka mala Biee, ki mi jo pri mi* jem odhodu prorokov.ila, da s# gotovo vrnem ee kdiij v nje«v» rnistno mesto. To so jo izpolnilo po dolgih letih, 6e-prav v popolnoma drajpam smiFlu, Tako sem Se davno p/oznal Hvar kot njecKs n« pa kot Lučičevo rojstno m^to. Mest} hrani polno zgodovinskffi in umetnostnih vrednot. Poleg imenova* nih so fc* slike od Palme ml., Ubertija^ Varotarija \% Pad ore in mnogio drugih iz bmeške &ole >seicent%«. Krasna 3« stolna cerkev s fasado ▼ TombojHlikcni stilu. Zal, da so zgodovinskP notranjost pokvarili nevedni naivneži. v| zakristiji smo ogledali bogato zaklafl-rico z redkimi dragocenimi nitratni-« nnmi, v frančiškanskem samostanu. — kamor so u^l-5 vkljub strpgi klavtrart rudi n^^e dame — pa stare rokopiđo iti druge zanimive listine, ki nam Jih je razkazal prijazen pater iz Istre. Nad starim M-zenalom j* ljubko gledališke, stran 2. f-- .SLOVENSKI NAROD', dne 19. oktobra 192). Stev. 235 Irošec kot vseobči strokovnjak ničesar. Narobe! = Protićevo Klasita. Prejeli smo prvi dve številki Protićevejra glasila, ki nosi ime »Radikal«. Prva številka ie izšla 15. t. m. Lastnik lista ie Stoian JProtič, glavni urednik pa dr. Momčilo Ivanić. V prvi številki je priobčil Sto-fan Protić uvodnik »Naše nevolje«. V lem članku pravi Protić med drugim: >Po tako srečnem izidu i;ašega narodnega osvobojeni a in ujedinjenja, dasi Srago in predrago kupljenega, ie bilo Žreba urediti novo državno hišo in v Jjej pričeti novo državno življenje. Ob tem poslu, nenavadno važnem in priznati moramo tudi težkem, se evo mučimo in trudimo že skoro tri leta, toda Žal z malim uspehom. Nikakor ne moremo najti pravega pota, nikakor se ne spoznamo v tej novi državni hiši. £akaj to? Ali to prihaja v resnici samo od težine naloge, ali od naše malomarnosti, površnosti, da ne vidimo in spoznamo prirodo naloge, ki stoji pred jpami in od nas pričakuje svoje re-Srve?« V drugi številki je priobčil Protić Članek »Iz treh centrov«. V tem Član-Jru poudarja Protić med drugim: v Ako Abi v izvajanju narodnega (bolje rečeno .državnega) jedinstva postopali po ple-inenskih, pokrajinskih in verskih razlikah in občutljivostih z največjo opreznostjo in bratsko ljubeznijo in da bi poleg tega gledali na to, da bi ne poškodovali bistvenih pogojev državnega in narodnega jedinstva v našem geografskem in mednarodnem položaju, bi nedvomno imeli danes tako bob-5o ustavo, kakor tudi boljšo politično situacijo v državi ter boli zdrave in bratske odnošaje med Srbi, Hrvati in Slovenci. Toda bolje tudi kasno kakor nikdar. Ako smo vsaj sedaj s tem na sistem, ako se zavedamo svoiih dosedanjih pogrešk, bomo zopet skoro stopili na pravo pot ter popravili dosedanje pogreške. Jaz to iz vsega srca felim in prepričan sem, da v tej žebi isem osamljen.« = Proti koridorju med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Z Dunaja poročajo češkim listom, da je zadel kancelar Schober, ko se je vrnil, na par-Jamentarno veČino, opozicionalno razpoložena Socialni demokrarje, Vele-liemci in republikansko krilo krščanskih .socialcev so se kazali v največji meri razburjene radi sklepov beneške konference. Posebno ie razdražila vest o Sopronjskem plebiscitu. Schober je na razna vprašanja odgovarjal in končno sporočil, da v Benetkah ni podpisal zde obveznega, do česar bi ne bil imel pooblastila in da odločitev na avstrijski strani pripada parlamentu. V pogajanja, ki niso definitivna, se ie spustil na silen pritisk Italije. Razjasnil jje situacijo z odkritjem madžarskih ^nahinacij, s katerimi so usiljevali mi-iisel, da mora Šoproni ostati madžarski, da bo zavora Češkoslovaško-jugo-slovenskemu koridorju. Razpoloženje proti Schober ju se je na to omililo, feliko hujše se je pa razvilo proti Madžarom, katerim nikdo ne zaupa, ker iščejo povsodi le intrige in zapletliaie. 2*ako se kmalu pokaže avstro-mad-Žarski sporazum v pravi lučL Sporazum, ki ni sporazum. Samo Italija je. potrebovala »uspeha«. = Koroški begunci za Protića? Protićev organ »Radikal« priobčuje v svoji drugi števiiki tole brzojavko iz Kranja: »Koroški slovenski begunci, abrani ob obletnici plebiscita v Kranju, pozdravljajo Vas kot previdnega in objektivnega državnika, ki je naš up za bodočnost domovine. Grafenauer.« = Vprašanje dalmatinskega metropolita. Na zadnji občinski seji v $plitu je podal prof. Mangjer nujni jpredlog o vprašanju splitske nadškofi-fe. Izjavil je, da je splitski vikar Ivani-gević odklonil zahtevo papeževega nuncija Chemlinija po ustanovitvi italijanske župnije v Splitu. Škofovsko stolico v Splitu se mora nemudoma zasesti in izvesti sklep zadnje škofovske konference, da mora biti splitski škof metropolit Dalmacije, kakor je bilo to Ho L 1828. Za škofa mora biti imenovan svečenik, ki bo podpiral tudi na- Najstarejše v Dalmaciji, in menda sploh na Balkanu. Na trgu jo krasna >log-£la<, stare palače v gotskem stilu, »razvaline iz beneške dobe — neme pride tujega gospodstva na naši zemlji. f» Na terasi »Lx>ggie<, kjer smo večerjali, se je proslavljalo jugoslovenst-Vo Dalmacije, enotnost države, potreba JeŽkoslovaško • jugoslovenske skupno-n, kolega in vodja, jugoslovenskih knnslimanov Sakib Korkut pa je izrazil željo, naj bi Bosna in Hercego-irina kmalu sledila jugoslovenstvu palmacije, kar smo želeli vsi tudi za 'iruge dele naše držive. Bil je krasen južni večer, ko smo se poslovili od zavednih Hvaranov, jzlasti od navdušena jugoslovensko misleče mladine, ki je prepevala z nami vred >Bože Pravdec, >Lepa naea do-tovinrK, »Naprej zastava Slavo!« in &Eude domov muj ?<- Mimo je plula >Cetina« proti Spli-iu. Na krovu so prepevali kolegi narodne pesmi, debatirali h* izražali svojo zadovoljnost z zletom na Hvar in Vis. Razgovarjal sem s© z nemškim kolegom, dopisnikom uglednega dnevnika v Nemčiji, ki je končno priznal, da ni pričakoval take nacijonalne zavesti na naših otokih, oddaljenih od Ssvetac. Tudi madžarski kolegi iz Su-botics ao se Čudili živi jugoslovenski ideji, ki je močnejši od vseh egoističnih intrig proti narodni in državni celoti od Triglava do Vardarja, od avstrijsko - madžarskih mej pa do skrajna točke na našem morju, Z , .CDaUeJS rodne interese. Tak mož bi bil v prvi vrsti kotorski Škof Ucellini. Občinski svet je sprejel soglasno vse to predloge. = »Samouprava, za koalicijo s demokrati. Razni opozicijonalni listi neprestano pišejo o nesoglasju, ki baje vlada med radikalci in demokrati ter napoveduje, da pride v kratkem do razpada radikalno - demokratske k> alicije in s tem tudi do padoa sedanje vlade. V teh prerokovanjih se zlasti odlikuje zagreb&ki »Obzor«. Na >Ob-zorovo pisanje odgovarja sedaj »Samouprava«, gladilo radikalne stranke, takole: »Obzor« ned© uvideti, da ostaja poleg vseh težkoo in neprilik, ki jih imajo radikalci od koalicij© s demokrati, činjenica kapitalne važnosti za državo, da obe ti dve stranki soglašata v glavnem vprašanju ureditve države in da je na temelju tega soglasja sestavljena ustava. Ako je torej govor o potrebi državnopravne soglasnosti, obstoja ta edino in izključno pri radikalno - demokratskem bloku, dočim ie ni niti pri takozvanem hrvatskem bloku, niti pri eventualni koaliciji tega bloka z drugimi skupinami in ljudmi. Ta ne obstoja in ni verjetno, da bi se kdaj rodila, c = Huda obsodba plemenskega šovinizma. Beogradska »Nova Štampač priobčuje uvodni članek, v k»vterem obsoja ultraso\-inističnj politiko g. Pokorila. List nišo med drugim: Coko-rilo je vzgojen v avstrijskem mentalitetu. Avstrija je izkoriščala verske in nacijonalne b *be. Zato j« bil č*oko-rilov pojav v c-"• jevu razumljiv, čeprav ne upravičen in najmanj simpatičen. Čokorilo je predstavnik takozva-nega velikoerbekega patri joti trna, ki je istoveten s skrajnim šovinizmom, ki hoče vse za Srbe. negira Hrvate, muslimane in vse, kar ni prononsirano srbsko. Tako pojmovanje se ie moglo razvijati v biv*i Avstro-Ogrski monarhiji, toda danes jo obsojeno, (fri uvene, kakor bilka^ ki ne more vzdržati močne solnčne svetlobe«. Cokorilu je znano, da so mnogi Srbi nezadovoljni s sedanjim stanjem in državno ureditvijo, toda on v svojem avstrijskem mentalitetu ni mogel raammeti, odkod fco nezadovoljstvo. On napada in nesrira Hrvate, katolicizem latinico, musliman«. Ookorilov.* politika ne bo našla ugodnih tal v Srbiji. Pokorilo ne pozna Srbije, ne pozna duše in mišljenja Srbijanci v, ako je mislil, da bo v svoji naivnosti mogel širiti iz Beograda svoje ideje. Vsak nravi Srbi^nec je dober Srbin, ki ljubi svojo narOcmost, svojo prošlost, svoje pravoslavje in svojo cirilico, toda on ne sovraži tujega, najmanj na svoiih krvnih bmtov, ki imajo po volji usode drugačen kulturni in verski razvoj. Tudi v Srbiji se je pojavil kak šovinist, toda ta je bil gotovo iz kakega avstro-ogrskes^ kraja. Danes, ko nam tujec ne usiliuje ln.tin.ice, nima Srbijanee ničesar proti latinici, amnak jo smatra za enakopravno s ciriTieo. Končno pravi list: Velika ideja ujedinjenja naše države bi se ne mogla nikdar uresničiti, ako bi prevladoval v večini Srbrv Čokorilov* mentaliteta, K sreči ni tako. Pojav »Srp-ske Zoreč v Beogradu ne pomeni nič posebnega in je treba le obžalovati, da bo če tudi za en sam trenutek vrgel senco na ono mesto, od k>-)d?r so se žarki svobode, bratske ljubezni in tolerance razširili po vseh krajih, kjer žive Srbi, Hrvati in Slovenci. = Bolgarski krali zbolel. Službeni komunike bolgarske vlade javlia, da je kralj Boris težko zbolel in da se mora vsak čas pričakovati katastrofa. Neodrešena domovina. — Brigantstvo v Istri. Poglavar istrskih brigantov Lizzardo živi in dela. Zadnje čase se vrši brigantstvo v Istri zopet v obsežni meri. Pri Kanfa-naru je izginilo te dni kmetu Červar-ju 40 ovac, drugim kmetom tam okoli kradejo brigantjo govejo živino, posebno vole. Pred kratkim je prišlj do hudega streljanja med orožniki in brigan-tL Srednji so pobegnili v gojzd in izginili. Varuhov javne varnosti kar mrgoli po Primirju in silno so pogumni, kadar srečajo po noči kje kake mirne jugoslovenske fante. Bm na dan vodijo ponosno Jugoslovene po cestah ukla-njene v Gorico, Trst, Pulo itd., napram hrigantom pa ne morejo ničesar 6torit.i. Par brigantov v Istri strahuje cele p> krajine, italijanski orožniki pa ne morejo do njih. Zelo slabo spričevalo z*» tako hvali sani orožni ški zbor! Pa čemu tudi bi odganjali brigante od jugoslovenskih posestev, saj ti brigantje pomagajo nacijonalistom, fašistim in drugim izvrševati italijanski program za Julijsko Benečijo, ki se glasi na kratko: splošno uničevanje Jugoslavenstva. — V Vipavi se je vršil v nedeljo shod, ki sta ga sklicala poslanca dr. Wilfan in Lavrenčič. Shod j© bil izborno obiskan. Oba poslanca sta govorila obširno o mznih vprašanjih, ki težijo Jugoslovane pod Italijo. Shod je bil jak3 dostojen in reeran. Naši Vipavci so znova pokazali svojo politično zrelost v sedanjih za nje tako teških časih. — Granata j a ubila tri pastirje, 14—15 letne dečke, na hribu Gabrku pri Divači. Pri topni carskih vajah je ostala granata n\ hribu. Dečki so hoteli najbrže granato zažgati. Plačali so to z življ^niem. — V Gorici jd bilo med vojno težko poškodovanih hiš 1505. Uradno se objavlja, da je doslej od tsh popravljenih in predelanih 825. — Darov za nesrečno žrtve v Istri se je nabralo doslej 189.109 lir in 5659 dinarjev« Anketa o draginji. Danes dopoldne se je vršila v knjižnici palače pokrajinske upra* ve anketa o pobijanju draginje. Ankete so se udeležili med dr. rav* natelj oddelka ministrstva trgovine in industrije sekcijski svetnik dr. Mara, za oddelek za kmetijstvo svetnik Rohrmann, mestni tržni nadzornik Slavko Plemelj, za Zve* zo industrijcev predsednik Drago« tin Hribar ter inženir Šuklje in tai» nik dr. Ciril Pavlin, za trgovsko zbornico predsednik Ivan Knez podpredsednik Ivan Jelačin ml. in tajnika I. Mohorič in dr. Pless, za Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah g. Noot in tajnik dr. Pav* liček, načelnik Zveze obrtnih za* drug g. Eng. Franchetti, za Splošno gospodarsko zadrugo za Slovenijo nadzornik Iv. Zupan, za Gospodar, sko poslovalnico južne železnice, inspektor južne železnice Fran Pla» ninšek, predsednik trgovskega gre* mi j a v Mariboru g. Vilko Weixl, predsednik trgovskega gremija v Radovljici g. L. Fursager, predsod* nik trgovskega gremija L i ubijana«; okolica g. Fran Zebal, za Kmetijsko družbo za Slovenijo predsednik g. Gustav Pire, za Trgovsko zbornico v Celju g. Rudolf Stermecki, narocL ni poslanec prof. Josip Rcisner, predsednik Osrednje Zveic javnih nameščencev in vpokojenerv za Slovenijo, ravnatelj dr. Pippenba* cher za Nabavljalno zadrugo dr« žavnih nameščencev, za Socialno Gospodarsko in kulturno žensko druStvo nje^a predsednica gca. Alojzija štebi, za Kolo jugosloveni skih sester gospe Tilka dr. Zbašni* kova in Ruža prof. Šantlova, za Kr* ščansko žensko društvo gospe Ma* ra dr. Brejčeva in Fina Menardi, za Splošno žensko društvo gospe An; toni j a Gogala in Natalija Kermav* ner, za Zvezo jugolovenskih želez* ničarjev gg. Fran Rupnik in I. Med* ved, za Društvo zasebnih name* scen cev g. Fran Orehek, za Naroi* no socialno zvezo tainik Vladimir Kravos, za Slovensko krščansko so* cialno zvezo tajnik Ivo Persuh, za Jugoslovensko strokovno zvezo Avgust CvikI, nadalje g. Klemen* čič, trgovec v Kamniku, g. C. Te* kančičV Prokurist tvrd. I. C. Maver, g. Leo Souvan, šef tvrdke Ksaver Souvan, g. Konrad Elsbacher. trg o* vec v Laškem, g. Janko Tavčar, g. Anton Šarah on, trgovec v Ljubljani in g, Čučck, trgovec v Ptuju. Pokrajinski namestnik g. mini« ster Ivan Hribar je otvoril anke* to s kratkim nagovorom, v katerem ie raztolmaci! pomicn in namen an* kete ter izročil predsedstvo anke* te g. vladnemu svetniku Dermastia. Na anketi, ki je trajala od 9. do* poldne do 1. popoldne, se je razvi* Ja živahna debata, katere so se ude* ležili skoraj vsi prisotni in na ka* teri so zastopniki trgovstva, indu* strije poljedelstva, konsumnih in nabavljalnih zadrug, ženskih or* ganizacij, javnih nameščencev in drugih socialnih in gospod ar.-kih korperacij razložili svoje stališče z ozirom na vedno naraščaicčo dra* ginjo življenjskih potrebščin. Stvan na razpravljanja so bila v sporaz* umu z vsemi navzočimi re^umira« na v naslednjih resolucijah: Ljubljana, 17, oktobra. !. Resolucija, ki jo je predlagal mestni tržni nabornik g. Slavko Plemelj, se glasi: »1. Pokrajinska uprava naj do* seže sporazum med slovenskimi poslanci v svrho skupne demarse vseh strank v Beogradu za revizijo naše agrarne politike v sledečih točkah: a) ixv(Yz naj se uredi z regulačno carino tako, da obdrži domači trg stabiliteto cen najvažnejših živ* ljenjskih potrebščin. Carina na ži» vila naj služi kot naj primerne j £i davčni sistem produktivnih slojev; b) odpravi naj se predpis osi* guranja tuje valute; i.^voz naj se do> voli izključno le proti plačilu v nrf^ sem denarju; c) v preprečitev pomanjkanja posameznih življenjskih potrebščir na domačih trgih naj se določi na izvoz odstopna oddaja blaga za pa> sivne pokrajine*; č) bankam naj se prepove c'b rektno trgovanje z živili. Država naj skrbi za brezobzirno pobijanje nelegitimne trgovine. 2. Uvoz v Jugoslavijo nai se r.c; mtidoma do skrajnosti omeji na najnujnejše predmete s prepovedje uvažanja luksuznega blaga ter z re< vizijo uvozne carine. Oddaja držav* nih dobav v inozemstvo je dovoljena izključno le tedaj, če domača produkcija dokazano nc more takih dobav izvršiti.« II. Resolucija, ki jo je predlagal g, svetnik Rohrmann, se glasi: »1. Vlada naj nastavi izjcmrie železniške tarife za krmila (posebs no za slamo) za preskrbo krajev, ki danes vsled suše trpe pomanjka* nja. 2. V!ada naj takoj potrebno ukrene, da se nanovo organizirajo mestne in občinske aprovizacije za najpotrebnejša živila. Te organizam ci je naj se snujejo po načelu samo« pomoči.« III. Resolucija!, k! jo je predla* gal zastopnik Nabavi jalne zadruge državnih nameščencev g. ravnatelj dx, Pipenbacher, se glasi: »Nabavi jalnim zadrugam naj se takoj izplača potrebni začetni obratni kapital iz vsote, ki se steka v finančno ministrstvo iz vsakolet* nih desetodstotnih odtegljajev mesca januarja. Savea nabavljalnih zadrug v Beogradu se pa takoj od* pravi ker je njegov poslovni a pa* rat daleko predrag.« IV. Resolucija, Id jo fe predla* gal občinski svetovalec g, Fran Ore^ hek, se glasi: Ker je ustanovitev občinskih aprovizacij ter redno njih pošlova= nje odvisno od delovanja občinske* ga sveta in ker aprovizacije razpo* lagajo z občinskim imetjem, se po* življa pokrajinska vlada, da ukrene potrebno, da bo zamogel ljubljan* ski občinski svet čim prej pošlo* vati.« K sklepu ankete je bila še iz? rečena želja, da bi pokrajinska vla* da ustanovila poseben referat, kjer bi lahko razni interesenti imeli pri* liko predložiti svoje želje in nasvete z ozirom na pobijanje dragi? nje življenjskih potrebščin* - - Helsingforskl univerzitetni pro* fesor J. J. Mikkola jo podal sotrud-niku »Prager Presse-c interesantne podatke o pomožni akciji za rusko učenjake. Profesor Mikkola je po? vedal med drugim: Letošnjo spomlad so prišle do nai prve vesti o katastrofalnem po* ložaju petrogradskih učenjakov. Vseučilišče v Helsingforsu je srna* traio za svojo dolžnost, rešiti pe» trogradske tovariše pred smrtjo vsled lakote. Na vseučilišču se je ustanovil odbor, katerega Člana sta bila tudi znani fiziolog R. Tigerstcdt in rektor Ruin, ki je prevzel nalogo, da pomaga petrogradskim učenja* kom. Tej akciji se je pridružila fin* ska vlada in nekaj trgovcev z večji* mi prispevki in darovi. Izdali smo proglas na inozem* ske univerze in v kratkem smo imeli uspehe. O juniju smo ie mogli poslati dva vagona živeža in drugih i ajpotrebnejših stvari v Rusijo. Prvi prispevek nam je poslalo vse* učilišče v Kristianiji, Na Norve* škem je deloval pred vsem Nan* sen in profesor za slovansko filolo* gijo Broch. Tudi Holandska in Švi. ca sta se odzvali. Največ pa je pri« spevala do sedaj Čehoslovaška. Predsednik Masarvk nam je izročil en milijon češkoslovaških kron; Čehoslovaška je za vse druge države sijajen vzgled, kajti njeno darilo je večje od vseh drugih, kar do* kazuje visoko kulturno stanja če* škoslovaških državljanov. Do L septembra smo poslali v Petrograd 75.000 kg živeža in dru* gih potrebščin. Transport in razde* litev med potrebne učenjake se je izvršila s pomočjo sovjetskih obla* s ti in potom izvrstno organizacije petrogradskih učenjakov. Po iniek jativi Maksima Gorkega se je usta* no vil v Petro gradu »Dom učenja* kov«, katerega središče je v palači bivšega velikega kneza Vladimirja, V tem zavodu so tudi čevljarske in krojaške delavnice, parna kopel j in brivska soba. Ker v Pctrogradu silno primanjkuje mila, je britje dovoljeno le d\rakrat na teden proti izkaznicam. V tej organizaciji, ki jo podpiramo, je 2500 oseb, in sicer niso sami univerzitetni profesorji, ampak tudi znanstveniki na sred* njih šolah, pisatelji, imuojski urad* niki itd. Naše pošlljatve se prevažajo pod strogim nadzorstvom v Petro* grad, kjer se prepeljejo s tovornim avtomobilom v »Dom učenjakov«. Kontrola razdelitve je izvrstna. Imamo cel arhiv lastnoročnih po* botnic. Pri svojem odpotovanju iz Helsingforsa smo imeli v blagajni še 900.000 finskih mark, s katerimi moramo prehraniti čez zimo pet do šest tisoč ruskih učenjakov z nji* hovimi družinami. Svoio akcijo bomo razširili tudi na druge ruske učeniake. ki trnijo skrajno po* manjkanje. Pri akciii je pomagala tudi Nemčija z velikimi prispevki znanstvenega materijala. Ne sme* mo pozabiti, da trpijo ruski učenja* Id tudi na duševni lakotL Prof. Mikkota je končno izjavil, da se bo še to zimo vršil v Prači kongres za* stopnikov vseh pomožnih odbore Narodno gospodarstvo. — og Trgovina s kavčukom, j gleskj gospodarsko časopisje so so dno poO-a s Bedanilml rsznsarami v tr \ i ni m kavčukom. To ie znak, da ec |l tfžka kri /a izpremenUa šo malo. V kom članku, ki pri jo spisal predsed malajsko idruzb* producentov kr ka, jo omenjeno, da je ostaJa omej produkcija brez vsakega uspeha, vpliva na tržni polo&aj bi bila ir uvozna prepoved, kitvri bi so bili ducontjo brez nevoljo uklonili. Clai so izreka proti uničenju manj vre< kvalitet. Posledica tega bi bila, d tovarn irji, ki uporabljajo edabojšo liteto, kupovali trozdni k^.vćuk, ka zop*t vodilo do Izboljšanja v trž položaju Zanimiva so tuli izvnj nekoga dopisnika iz KuaLa-T.um]> Malajska kultura kavčuka Ima i uajtešje čas©. r>«>mačini zapuščajo jo plantassi vsled taga so lote ikooljlvci roh plantaj ^osrsbvjlb t dov in povzročajo velike £kod>. > dov so no pv>ii več s potrebno .ckrl' jo, sategadelj se rodovitnost zman in nastaja potratM umetnega irnoj Anv?riiG-m*ki nakupi nnzadnjejo b< >x>lj. Amerikanaka tvrđka no kup srr»daj kaven k a, t-?mve6 kav<*iii <>\« sado v Kedahu, Johoreju in Pad v velikih izmerah, tako da bo na •>etra konkurenca an<_rle.-kii-i um--. in an?leikf>mu trm. Poročevalce i? 'ile-Ivumpurja priporo6-i kot edinr pomoč ustanovitev tov;irn za kav* Rte izdolko v Združenih malaj.-ki žavah samih. — ng Railij v Ceho^lova^ki. K znano so nahajajo najbogatejša e*" ska ležišča radija na Ozemlju ceh vaško republike. V avrho intenzlvi eksploatacijo t3h lezivč j a bila nav ob udel'&žbi eehealova&ke države novijena družba, katero je dolom naneirala an2:le>ka >Tmp^rial and reitrn Corporation himitodc. T^eta so jo pridelalo 1.1 grama railij a, 1. L88 prama K-Oneem tega leta bo i čehoslovaška država 5 gramov tc Ta količina so bo poraMla, kakor di: 0.8 grama doM ministrstvo ya rodno zdravje: 0.S grama dobe univ v fenaffistrene svrho. Osti nek (8.4 bo družba prodala. Podlago za eno omerikanslca tržna cena s pri bi 15*. — ng O nemSkl železni Indu^trli občnem zboru plavfarskejra drušh Lotrinj;ijo je predsednik, tajni s* Kl&ckner poudarja1, da ni sedanjega nja v železni Industriji več smatrati r mofdočo navidezno konjunkturo. Val grajoce^a se sospodarskeKa Življenjs kaže velikansko svetovno potrebo železnih Izdelkov, prehaja po malem na zmagovite države. NemSkl po " dobivajo slejkoprel velika naroč nevtrftlnesa Inozemstva, zlasti Iz Amerike: tudi v Ang'iil in Belgiji je dal duh, ki omosočuje skupno delo; tega so se mo^le ba5 v zadnjen skleniti znatne Izmcnjalne kupčije me glijo in Nemčijo ter vršiti pogajanja likih naročilih za bodočnost. — ng Izgube v amerikanskih lać nicah. Amerikanski list »Marine Re poroča, da Je znašalo število ladij, bile v delu za časa premirja 553. Pos. bilo po programu za zgradbo ladij z nfh Še 1533 ladij. Posledica je, da je j 1020 ladfi v amerikanskih Inkah bre vora ln da nI kupcev za te ladje. I: amerikanskoga podjetja »Satppmg B znašajo približno 300 milijonov do1: Brez stroge Izvršitve sanacijskih oi i v amerkanskem brodarstvu bi bilo rać Z nadaljnimi velikimi izgubami. — ng Zvišanje cen v Nemčiji. Zvcz:-za surovi baker Je svoje temeljne cene 7 pet zvišala In sicer na 4550 mark za \ kilogramov. 15. septembra t l so zo: cene Se 3725 mark Iz naše hrMfesslnt . — l7rc(Tbo za narodno zdravs Ka včerajšnji seji plcnumn zakonoc nega odbora so razpravljali o ured tretje sekcije za narodno zdravst Sprejeta jo bila uredba q zdravnii spocijaligtih. Pri uredbi o izroč vanju mrličov anatomičn institutom so jo razvila d< ga debata. Uredba ia lota. 1919 se popoinila takole* Zdravniki, ki se p grese s tom, da v bolnici zahtevajo p eilo za svoj pos^l, so b.^do kazno v po dolecbah drzarljanske^i. zakona, ako stvar no spada pod ItaaStrtki zakr — Đulićeva poljana v Splitu. 1 predlog župana dr. TartagHo je skl^ nil splitski občinski svet. da se imei jo trg za stolno cerkvijo »Bulićeva \ > ljana«. — Šef presbiroja r LJubljani. V kor javljajo iz Beograda, le odnotc . 5ef presbiroja jr. Pero Tal eto v v Zagreb in Ljubljano, da se posvetuje o reorganizaciji in centralizaciji časopisne poročevalsko službe. — Sprejem v solo Rdečega križa v Pragi. Češkoslovaška republika it prosila društvo Rdečega križa kraljevine SHS. da pošlje dve učenki v državno šolo v Pragi. Učenki bo vzdrževala češkoslovaška država. Tečaj bo trajal dve leti. Natančnejša pojasnila o pogojih sprejema v to Šolo se doba v Domu Rdečega križa, Beograd, Sl-mina ulica 21. Rok za priiave traja do 24. oktobra. Glavni odbor Druitva Rdečega križa. >U: v. inhkult, uuc 19 oktobra tSflU, stran S - ^ 'v. <&i potovanja po šumadiji. Priredila sta shode v Raši in Bari. Oba politika naglašata dei Ivo, da vstrajajo Su-madinci na popolnem državnem edinstvu. nska lis brzolauna puroEH Bino. sestanek z italijanskim zuna-njim ministrom? — Beograd, IS. oktobra (Izv.) Po zadnjih vesteh iz Pariza, je kralj Aleksander popolnoma okreval. Na nasvet zdravnikov prekine kralj svojo pot v Beograd parkrat v svrho odmora. Z ministrskim predsednikom g. Nikolom Fašićem odpotuje kralj za nekaj dni v Žvico in od tam preko Italija v domovino. — Pariz, 18. otobra (Izv.) Kralj Aleksander jo včeraj z ministrskim predsednikom g. N. Pašićem odpotoval iz Pariza v Švico. V Švici ostane nekaj dni. Na povratku preko Italije bo potovanje prekinjeno. Ministrski predsednik g. Pašić izkoristi to priliko, da se sestane z italijanskim zunanjim ministrom Della Torretto. Politika muslimanske stranke. — Beograd, 18, oktobra (Izv.) Kakor znano, je imela jugoslovanska muslimanska organizacija v Sarajevu v dneh 6. in 7. t. m. strankino zborovanje, na katerem je bilo voljeno novo predsedstvo in je bila dalje sprejeta resolucija, ki povdarja avton orni stično stran programa. Ker 30 se pojavile v javnosti vesti o izstopu muslimanov iz vlade, je podal minister trgov, in iir-dustrije g. dr. Mehmed S p a h o glavnemu uredniku > Pravde« obširno poli-tičnosituacijsko poročilo. Urednik je ministra vprašal, kakšen pomen imajo izpremembe v osrednji upravi in v predsedstvu stranke za politični kurz muslimanske Organizacije in če znači to nezaupnico Maglajiču in dr. Karameh-medoviču. Minister Spaho je odgovoril: >Te osebne izpremembe ne pomenijo j Otroški domovi ima3o ze sedaj trikrat nikake nezaupnico starim članom upra- 1 ttohk<> otrok" kakor bl *a sme'h P° ^ PRED ZASEDANJEM NAROD* NE SKUPŠČINE. — Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Na prvi seji dne 20. t. m. bo preči* tan ukaz o zaključenju izrednega zasedanja in ukaz o otvoritvi red* nega zasedanja narodne skupščine V slučaju pravočasnega povratka prečita ta ukaz ministrski predsecb nik g. Nikola Pašić, drugače pa njegov namestnik minister g. Marke Trifkovic. Po prečkanju ukazov odloži doscJanie predsedstvo svo; je funkcije, na kar bo izvoljen sta* rostni predsednik, ki odredi volitve novega predsedstva. — Beograd, 18. oktobra. (Izv-.) Vesti o zahtevi radikalcev. da se iz njih srede izvoli predsednik narod* ne skupščine, so tendenciozne in neresnične. Vladne stranke bode kandidirale za predsednika g. dr. R i b a r i a. GROZOTE VELIKE LAKOTE NA RUSKEM. — d Moskva, 17. (Brezžično) Ljudskemu komisarijatu za prosvoto so došla nastopna žalostna poročila o položaju Otrok na ozemlju, kjer vlada lakota. V raznih mestih ob Volgi so skočili starši s b v o j i za i Otroci v reko. Mnogi starši bo zadavili svoje otroke, da bi jih rošili trpljenja po gladovanju. Mnogo otrok je pobegnilo v { gozdove, kjer se žive s koreninami. pogodba samo delitev Gornje Šle* zije in da Poljski ni treba vsiljevati gesrodarske konvencije z Nemci* jo. Francija predlaga, naj poz j ve poslaniška konferenca takoj po no; tificiranju meje cbe vladi, naj skle* neta dogovor o zagotovitvi indu; trijskega življenja v Gornji Šleziji in naj odpošlje tjakaj mešano upravno komisijo, katero bo ime* noval svet Zveze narodov. II S^enili. u Besni in HeiregootaL — Ljubljane, IS. okt. Rezultat: podpisovanja državnega investicij: ske<:a posojila v Sloveniji so nad ve zadovoljivi. Pri podpisovalmh mestih in podružnicah sindikata za posojilo združenih slovenskih de narnih zavodov je bilo celokupno podpisanega 29,883050 dinarjev. Pr podružnici Narodne banke v Ljub: liani 3,877.000 dinarjev in pri po* dru:~ niči Narodne banke v Maribo: ru 576.100 dinarjev. Celokunno je bilo tora i v Sloveniji podpisanega 34323.050 dinarjev državnega 1% investicijskega posojila. — Beograd, IS. oktobra. (Izv.) Današnja »Pravda« priobčuje iz Sai rajeva poročilo o uspehih podpiso* van j a državnega investicijske^ posojila v Bosni in Hercegovini. Celokupno je bilo podpisanega 28,579.000 dinarjev državnega inve: sticijskega posojila. Pri sarajevskih bankah je bilo vpisanih 9,994.300, v mostarskeni okrožju 3,000.000, v travniškem okrožju 2,277.400, v tuz: lanskem okrožju 4,555.300, v banja: luškem okrožju 4,621.000, v bihač-kem 2,383.000 in v sarajevskem 1,135.100. Kultura. ve in predsedstva. Za prvega podpred sednika je bil izvoljen dr. Hrasnica, ki politično stoji blizu Maglajicu in Ka-ramehdoviču. Kar so pa tiče predsednika samega, ni bil izvoljen Maglajić vsled preobilice poslov, izvoljen pa je bil za častnega predsednika in Magla-jić še nadalje ostane predsednik parlamentarnega kluba.c Na vprašanje, ali namerava orgar nizacija še nadalje ostati v vladi, je odgovoril: >V tem ozim je znano, da ima muslimanska skupina avtonomi-Btičen program. Na temelju tega programa so bili izvoljeni njeni poslanci. O tem programu se je razpravljalo tudi povodom pogajanj za vstop v koalicijsko vlado. Musliman, stranka je kakor i drugi, uvidela, da se ta program ne more sedaj udejstviti. Došlo je do sporazuma glede sestave vlade in tako dr* uresničenja vidovdanske ustave. Minister dr. Spaho je dalje naglašaL, da je sarajevsko zborovanje odobrilo dosedanjo taktiko muslimanskega kluba. Sarajevsko zborovanje je sprejelo resolucijo, s katero je hotelo naglašati samo ta cilj, da je stranka v teoriji strogo dosledna iavtonomističnemu programu, toda stranka uvideva politiko parlamentarnega kluba. —' O avto nomi s ti enem programu kluba se je zamoglo govoriti dotlej, dokler ni bila sprejeta ustava. Sedaj ni več ustavnega vprašanja. Teoretični del našega programa ostane še nadalje, samo je odgođeno vprašanje na nedoločen čas. — Minister je kategorično izjavil, da so vse vesti o izstopu iz vlade absolnt-« no netočne. Muslimani ostanejo verni sporazumu in zdaj nimajo nikakega povoda in razloga, da bi menjali svoje stališče. Muslimanska stranka bo sodelovala pri vseh državnih poslih na temeljih vidovdanske ustave. Rlbologska pogodba z Halo ni potrjena* — Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Na predlog ministra trgovine in Im dustrije dr. xMehmeda S p ah a ni ministrski svet odobril načrta ribo-lovske pogodbe z Italijo. Vlada ie sklenila, da se ta pogodba ne poda piše in da se vprašanje ribolova obravnava z Italijo ob priliki poga; janj za sestavo celokupne trgovin« ske pogodbe. PRED ODLOČITVIJO ALBAN: Kepertoir Narodnega gledališča Ljubljani. Drama: Torek 18. oktobra zaprto. Sreda 19. oktobra Požar strasti A. Četrtek 20. oktobra Komedija zmešnjav. Izven. Petek 21. oktobra Ljubezen E. Opera: Torek 18. oktobra Boris Godunov B. Sreda 19. oktobra Datlbor D. Četrtek 20. oktobra Evangeljnlk E. Petek 21. oktobra Carmen A. — Iz gledališke pisarne. Kakor »Boris Godunov« tako se bo pričenjala tudi opera »Carmen« vselej ob pol votnem načrtu sprejeti zapuščenih od svojih staršev, raste od j dne do dne. Za premestitev otrok z gla- | po pr- Število otrok, ' 8- zvečer. Pričetek vseh drugih pred-' stav je ob 8. uri. Koncert: Zlatko Balokovič', Ci- dovnega ozemlja je ljudsko poverjeni- i ril Ličar. Od lanskega koncerti je Ba lokovič brezdvomno napredoval. Več ali manj je poglobil svojo umetniško nazi-ranje, otresel 66 doberšnega kosa na efekt preračunjenih zunanjosti, zrelej- štvo Za presveto odobrilo 28 milijonov rabljev. Četrtina te vsote je bila žo vročena. Število stradajo či h otrok v tatarski republiki »znaša nad en milijon. Od teh j ši, duševnejši, priprostejši, a žito glo- otrok se prehranjuje 200.000 z amari- bokejši, no več samo goslač — 6troj, ško pomožno akcijo, 70.000 pa jih pre- i temveč umetnik — človek. Vendar do skrbuje država. Doslej je obole- j končne zbrušenosti ni blizu, do tistih 1'0 2 0 0.000 ljudi zaradi lako - j mei, kjer odpade ves balast dvomov, te; med temi jih je lO.OOOumr- ! kjer ni več iskanja, kjer ni umetnik lo. PREPODENE MADŽARSKE TOLPE. — d Dunaj, 17. okt Uradno se objavlja: Danes dopoldne so alpinci in orožniške patrole prepodili po dolgem boju madžarsko tolpo, ki je vdrla v štajerski obmejni kraj "vVartegg južno-vzhodno od Fehringa. MADŽARI PRIPRAVLJAJO NA: PAD NA SLOVA5KO. — d Praga, 16. okobra. »Slo* venska Politika« doznava, da so koncentrirali Madžari na slovaški meji oddelke, obstajajoče večinoma iz častnikov, da bi povzročili na gospodar umetnosti, a njen ponižni slu-! žabnik, njen svečenik, kadar je v enem tonu več luči in odkritja, kot v celem vodopadu dolgočasnih kadenc. Balokovič je ponosen na svoj inštrument, na I j svojo umetnost. Zmagoslavno, kakor vojvoda po dobljeni bitki, odstavlja svoj lok, kakor samoobsebi umevni tribut sprejema eksplodirajoče aplodismente navdušene publiko. A bil je z njim, za njim tudi umetnik, globok, velik umetnik Ciril Lifiir, ki v svoji skromnosti ni stopil iz široko sence tradicionalnega, nepoznanega, necenjetnega sprem ljevalca. In zdi se mi, kakor bi nemalo očetovstva na prodiraj očem uspehu včerajšnjega koncerti šlo na njegov , " .. ci v1 ji i _ j račun. Podrejena vloga spremljevalca vzh. men Slovaške podoben kon, J ]? 5estokrat primeri* težavnejša, kot I si to publika misli. Spremljevalec mor.i biti tudi dober psiholog. Uganiti mora flikt, kakor v Burski, ker priČaku* jejo, da bo dopustila ententa konč* no morda vsaj za vzhodno Slova* ško podobno glasovanje, kakor za ozemlje Šopronja. Gorenja Slezifa. POLJAKI IN NEMCI PREVZEMO PRIS O JENE KRAJE. — d Varšava, 17. okt. (Brezžično). V četrtek 2 0. t m. naj prevzamejo Poljaki in Nemci prisojen a jim ozemlja. NEMCI PROTI RAZDELITVI GORENJE ŠLEZI.TE. — d Nauen, 17. oktobra. V vseh delih Nemčije se pojavlja gibanje Droti odločitvi glede razdelitve Gorenje v naprej od tremotnega navda^hnonja diktirana neobičajna pota partnerja, slediti mu, kakor živa senca čez drn in «trn, stati z oboroženo napetostjo na straži njegovih kapric, rešiti njega, če trebi, rešiti sebe rndi njega. Biti mora gospod in sluga. Zato ga ceni in išče vijoiinist, pevec, masa pa ga ne pozna. Zato temveč mojega spoštovanja Cirilu Ličarju. O programu ni mnogo reči. Ireland v Soniti d-mol računa s harmoničnimi nenavadnostmi, ki so same po ! sebi vrlo zanimive, ki te s silo sunejo j iz lenobe vsakdanjosti, te bičajo, nate-j z8Jo pozornost, ki pa gredo mimo srca, j kakor brezbožnež mimo kapele. Le v I Adižiju te sladka kantilona za hip Omami. Do zob oboroženemu Irelandu sle- ! Šlezije. Iz Hanovra je bila poslana dr- j di' napudrani, gibki, priklanjajoči so SKEGA VPRAŠANJA, — Beograd, 18. oktobra, (Izv.) Na zahtevo vojnega ministra je bila včeraj popoldne seja ministrskega sveta, ki je trajala od 17. popoldne žavnemu kancelar ju brzojavka, 'v kateri se zahteva, naj država vsekakor odkloni versailleski mirovni pogodbi nasprotujoči sklep. Država ne sme prej, dokler ne zasliši zastopnikov Mozart in z njim ves njegov aparat ženskih fraz, cukrastih pasažic, minijaturnih trilčkov, v ozkem krogu vrtečih se mođuLicij, dolgih, dolgih sumljivo nemozartovskih kadeno, praznih, gorenješlezijskega prebivahrva, za- | neprijetnih. Klasik, nemški klasik. Si cer pa, kakor bi drueih ne bilo! Samo, da drugi niso znali delati za svojo tako reklamo. Ti nemški kUsiki so nam zastrupili naše individualno čustvovanje, zadržali naš glasbeni razvoj, impregnirali nas z nemškim duhom. In kar so delali prej Mozart in kompanija, pa de- vzeti nobenega končnega stališča. Iz Stuttgarta je bila s protestne skupšči- j ne poslana brzojavka državni vladi, v I kateri zahteva prebivalstvo Wurtem- i berške, da se mora vztrajati z vsemi sredstvi proti sklepu in v kateri se zatrjuje, da je narod pripravljen na j vsakršno žrtev. Istočasno ie bila po- £• j spravi sklep o Gorenji Šleziii v sklad z določili versailleske pojrodbe. Saški ministrski predsednik je izjavil na so-cialnodemokratskem zborovanju, ki se je vršilo v Dresdnu. da je prizadeta točke pa smo skoro vse že slišali. Mosz-kovski, Kreisler. TVieniavski za tiste, ki občudujejo Bnlokovičevo tehniko, Dvof-ak in zlasti ManOjlovič, za tiste, ki so iskali v globini tona izraz nje- Nemčiji ogromna Izguba na industrij- gov& umetnosti. Po končanem progra-skem polju s sklepom o razdelitvi Go- { mu morala sta umetnika še nekaj točk renje Slezije, ki onemogoča Nemčiji j dodati. V splošnem smemo biti s kon-izvršiti njene obveznosti, ker je sklep certom zelo zadovoljni. Ta prvi strel v do 20. zvečer. Prečitana so bila po- j s7aTa Trzoiavka na 7ržavV VeT nai I £ *aiLe8 W*Fne^ StrtHiaa ins novejši, ročila ministrskega predsednia g. » S--™ b^aVk-na- ?^L^\u?H i Tl ™ P<> *vo3i krivdi, a po naši. Ostale Pašiča o poteku diplomatičnih raz* i govorov v albanskem vprašanju Vojni minister general Z e č e v i ć je obširno poročal o vojaški situa* ciii na albanski meji. ITALIJANSKO POSLANIŠTVO j DEMENTIRA. — Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Današnji »Beogradski Dnevnik« priobčuje izjavo italijanskega po« slaništva, ki izjavlja, da Italija v Istri ji ne zapira naših šol. Posla* ništvo poudarja, da je v Istriji 350 hrvatskih šol odprtih. ŠUMADINCI ZA VIDOVDAN« SKO USTAVO. — Beograd, 18. oktobra. (Izv£ Predsednik demokratske stranke Ljuba Davidović in predsednik narodne skupščine dr. Ivan R i * bar sta se povrnila s političnega nasproten določilom mirovne pogodbe, vsled česar mora vlada vložiti najstrožji protest. — d Pariz, 15. okt. Priporočilo sveta Zveze narodov je bilo ofici* elno sporočeno medzavezniškim kc misijam, ki so se začele že posveto« vati o ukrepih, ki bi bili pripravi je* ni olajšati izvedbo. Francija in Am lija imata različne nazore o tem, ka* ko se naj uveljavijo ženev. določila. Anglija je mišljenja, da mora biti določitev mej in sistema gospodar« skih določil med seboj nedeljiva ce* lota. Francija pa meni« da zahteva letošnji koncertni sezijl je zadel v živo. Poleg teg.i pa smo poravnali tudi mariborsko sramoto, ktvjti naroda je bilo veliko, kar je zlasti upoštevati pri sedanjih cenah krompirja in masti. In to ni kar si bodi! Nerad mor.im še povedati, da pravi umetnik ne sme nikdar služiti reklamnim namenom. To je storil Balokovič s tem, da se je udal prigovarjanju Mlakarja *er igrajoč na vi-jolini njeerove konstrukcije, hotel demonstrirati njene vrline. No, atvar se jo za Mlakarja Obnesla v negativnem smislu, pa tudi Balokovič zamore v prihodnje izgubiti s takimi 'eksperimenti mnogo svojega umetniškega ogleda. Podobne pojave treba brezobzirno ožigosati. — 6. — Občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani se je vršil v soboto, dne 1. oktobra t 1., ki je med druKim sprejel po odboru predloženi novi poslovnik pevskega zbora. LetoSnje leto poteče 3') let, odkar je bil ustanovljen pevski zbor Glasbene Matice. Kot integralni del Glasbene Matice se je najprvo ustanovil moSki zbor 22. januarja 1891., v mešani zbor pa se je razširil 15. januarja nas^dnjega leta. V koncertni sezijl 1921/22 namerava pevski zbor skromno, pa dostojno združiti svojo jubilejno proslavo s SOIetnlco Glasbene Matice. Zato se odbor obrača na širšo javnost, predvsem na bivše člane In članice pevskega zbora in na prijatelje Glasbene Matice, da le-ti podpirajo tozadevno zborovo stremljenje predvsem s tem, da izkušeni bivši pevci in pevke zopet vstopijo v pevski zbor. Preteklo koncertno sezi-jo je izvedel pevski zbor Glasbene Matice dvoje izvirnih koncertov in en koncertni nastop povodom skupščine Udruženja jugoslovanskih Inženerjev In arhitektov v Ljubljani. Tekom koncertne sezije ie odložil svoje mesto kot zborovodja g. Niko Stritof. Vodstvo zbora je prevzel g. Ivan Brezovšek, ki pa je h koncu sezije nastopil mesto v beogradski operi. Pevski zbor je pridobil novega koncertnega vodjo v osebi g. Josipa M i c h 1 a, skladatelja in dolgoletnega zborovodje goriškega zbora Glasbene Matice. Del koncertnega studiranja pa Je prevzel tudi g. ravnatelj Matej H u b a d. Pevski zbor namerava Izvesti predvsem žalni koncert v počaščenje spomina blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja in vsaj dva slavnostna koncerta z Izborom najznačilnejših umetnih jugoslovanskih skladb ter narodnih pesmi, oziraje se na zgodovinski razvoj naše glasbene umetnosti. Predsednikom pevskega zbora Ie bil izvoljen z velikim navdušenjem dosedanji načelnik zbora g. Josip P r n n k, podpredsednikom g. Artur J a k Š e. Izmed funkcijonarjev je bil izvoljen tajnikom g. Ivo P e r u z z i, blagajnikom g. Karol Las-baher in arhivarjem g. Josip C e r a r. Načelnica ženskega zbora je gdč. Klementina Hrovatinova, tajnica gospa Marija Golobičeva. Pregledovalca računov: gg. Ivan Mušič In Joško Cvek — Izvanredni uspeh, kakor do sedaj nobene druge slovanske knjige, so dosegla dela Švehlova, ki so vpeljana v drugem letu po svojem izdanju v vseh kulturnih zavodih in šolah jezikov cele Češkoslovaške republike. Tu učne knjige zaslužijo to priznanje v popolni meri, ker so zelo originalne. One rešilo na lahek način to, kar se nam ie zdelo do sedaj nemogoče: namreč naučiti se tujega jezika iz knjige, napisane samo v tujem jeziku. Samouk se uči iz knjige brez prestavljanja; snov se razvija od najenostavnejših do najtežjih stvari, nov pojem iz že znanega. Lahkota razumevanja je še olajšana z krasnimi slikami, na katerih so Številke, ki odgovarjajo stvari v teksni. V slučaju, kjer bi mogoče nastale kakšne težkoče, je na razpolago učečemu se ključ, ki mu takoj vse razjasni. A. Sveh'a, vodja največje češkoslovaške šole za jezike, je izdal lani I. franc. knjigo, tudi pri nas razširjeno in zelo priljubljeno; letos je izda* II. knjigo franc, I. nemško In I. angb*5ko. Tudi za učitelje so te knjige izborna pomoč. Vsak, kdor uči jezike, spozna takoj pri pregledovanju, kako mu te knjige olajšajo delo. Učitelj začetnik bo našel v tekstu dragocene nasvete avtorja, ki si jih je pridobil na podlagi Izkušenj v svoji šoli, ki šteje na tisoče dijakov in čez petdeset učiteljev. Knjige so razširjene v 12 državah in niso samo reprezentantno, ampak tudi propagandno slovansko delo, ki poučuje tujino o Slovanstvu z besedo In sliko. Učiteljstvo Jezikov, šole za jezike, srednje šole in zasebno učeči se naj bi podpirali dobro naše podjetje, da bi tudi pri nas imelo isti uspeh, kakor doma In to temboii, ker je to prvo slovansko podjetje ta vrste, ki naj izpodrine poplavo tujih vadnic, posebno nemških. Brez primere je nauk o izgovarjavi pridelan ključu; dijak se uči izgovarjati s pomočjo fotografij ust. Kdor se zanima, naj piše po bogato ilustrovan prospekt tvrdke J. Merhaut, knjigarna, Zagreb, Marovska 23. Knjige se dobilo po vseh knjigarnah. — Fink Fr.: Slovensko - nemški fn nemško - slovenski slovarček. 1921. Maribor. Založba tiskamo sv. Cirila v Marjboru je jzdala to pomožno knjigo za pouk Slovencev v nemščini in Nemcev v slovenščini. Knjigo ie spisal mestni šolskj nadzornik Fr. Fink. Obsega 22« stmni in stane trdo kartoni-rana 7 D (28 K). .Vsak izmed del slo- varčka vsobuje okoli 5000 besed, ki so izbrane z ozjrom na praktjeno potrebo. Pri posameznih besedah so so upoštevalo važno oblike v večji meri, kakor jo to najti v sljčnih slovarčkih. Tudi je označen nagla«. Tisk je v^lik in jasen, oblika knjige priročna, vezava močna. Cena 7 »i;:., / v jzvod pri sedanjih stro--kih ni visoka Pri v\}'jom naročilu đii založništvo za \ ?ukih 10 jzvMov 1 jzvod za obožne uoonce brezplačno. Li&-ni slovar i>ri;»■>i\xamo.____ Gospođars&g f$eštf — Promet r. valutami in devizami. Generalni Inšpektorat financn->£a ministrstva poroča: Da se ne bi otežkočil promet z inozemstvom pri pošiljanju valut in deviz, so priporoča pooblaščenim bankam, ki poslujejo z d^viz^nu in valutami, kakor truli Kaaebnikom, ki' bo rednim potom ifc&ll d" devia in valut, naj predhodno vsako pismo, ki vse* lujo valuto ali devize, predloža pristojnemu odi »oru Narodno banka, da £a prej neg:o se znpro, proirVda ter overi s svojim popisom in pečatom, nakar ga vrne lastniku v nadaljnja poslovanje. V nasprotnem slučaja bodo pia-ma, v katerih se po&il$&]o devize u\ valuto, konfiscirala ter s»* bo p-^topar lo po carinskem kaz?n?k?m zakonu proti pošiljateljem, ki se bodo smatrali kot tihotapci. —S Železnica Kočevje - Brod Mo, raviee. Prejeli smo in priobcujemo: G. Horvat in z. Klodič sta si vzela edini < ilj spodbiti Musilov projekt. Ker zadeva najbolj tingira mene, ki so i tem največ trudim, prosim tem potom oba gospoda, da si naj prideta ogledat izdelano traso, potem naj kritizirata. Ne pustim kar tako blatiti nažih idej, ki so tako temeljito premišljene. Priznam gospodoma, da sta železniška strokovnjaka, zato ravno hočem slišati v priče* Musila na lini mosta njih mnenje. Bog obv-iruj, da bi se napravila kaka napaka, ali da bi se oziralo na aeelme ali samo na lokalno koristi. Nikakor no sme biti narodno premoženja prizadeto, zato ker so tri nženirji mod tfabojj preklajo, nekateri morda celo iz kruhor borstva, najsvetejši momenti pa, kakor volja naroda in njega koristi bi ostali glas upijoče^a v pužčavi. Pripravlja bi bil trpeti stroško tega obhoda sam. ako bi se mi ne podtikalo, da sem hotel podkupiti inženirje. Prodlacraia, naj plaća -strosko oni železniški odbof, kateri jo kriv tega obhod;*, oziroma naj plačajo ono trase, ki ne pridejo v po-žtev. Poznani teren Ko^evje-Brod Mo-ravico - Vrbovsko, LukOvdol, Zapeoj Nemskaloka Kočevje - Črnomelj Oguč lin, zato sem pripravljen gospode povsod prepeljati, potem naj so Žele izreke sodba, kaj jo prav in kaj no. Lo na ia« način bode najdena pravična trasa uv bo kon^c mlatenja prazne slame. Prevzel sem vodstvo trase in hoč^m, vestni izvesti svojo nalogo, mj bo potem rezultat tudi negativen, če imam krivic^ ne zahteve. Hočem pravega dela^ ne zbadan^a po časopisju. Narod In strokovnjaki naj 30 zberejo na licu mesta in pogovorijo. Ako ta dva gospoda ne prideta, bom šel v Beojrrad in jprosJJ tam strokovnjake, ki bo<5o šli z tnenoj po terenu vseh prog. Isti naj potenj povedo v javnosti, kaj je prav in pogtd-no in kaj jo samo nevošljivost ter priiz-no ravsanj^. A. Kajfefc. —g Tržne cene v Mariboru, Veljavne od 15. dilje: govedina I. zadnji' del 24 K, spredaj 22, II. zJadnii 20, sprednji 18, III. po 16 K; teletina I. iS, II. 16 K, jetra 16, pljuča 16* K; prašičjo meso 32. salo 44 K, oljnča 12, jetra 16, obisti 20—25 K, glavi kg 24; koio govejo kg 32—36 K, konjska komad 500 do 600 K, slanina sveža 42 do 43 K; prekajena 50 K, mast SO do 82 K, pro-kajono meso 40—52 K, kostrunovo meso 16—20, konjsko meso 10—12 K; pfi j ščane 30—40, kokos 50—60, raca 60 do' 80, gos 80 do 120 K, ribe: krftpl fcO— 25, belice 12, ščuke 25—30, raki 1—2, maslo 80 do 100 K, mleko 8—10 K, jajca S do 4 K, jabolka 10—12, hruške 12—1^ K, grozdjo 18 K, kostanj 5—6 K; žito:; pšenica 11, rž 9, ječmen 12, oves 9, prvŠ-so 9, koruza 10.50, ajda 8 K, fižol 12 do 15 K, leča 14 K; moka St. 0 18, §t i 17, št. 2 16, št. 6 14, kaša, ješprenj 16 do; 20, otrobi 6—7, koruznii moka 11, ajdova 16—IS, kruh beli. 50 dkg 8, črni 6.50, žemlja 5 dkg 1 K, seno 656—706,' slama 350—400, zeljo, glava, 6—16 K čebula 10 K. krompir 4 K. —g Živilski sejem v Mariboru dno 15. oktobra. Splošno zopet malo pridelkov, posebno zrnja, nekoliko več krompirja (128 voz), popoldno so ga celo. ponuj.ili po 4 K ali merea 28 K, $*>bule 16 voz, 12 Voz zelja, zelo mnogo &P'e^ harjov (27 voz), ki so pripeljali tiko množine tudi prašičevega, mesa. da geni so mogli orodati, čeprav so ga pi>nur jali po 30 K. . ' . Vi —g Svinjski sejem v Maribor^ Qflb 14. oktobra: PripcHilo sa je 473 pras> čev. Cene: 5—6 tednov stari komad 60 do 100 K, 7—8 tednov 160—200 K- & mesece 600—650 K, 6 mesecev 800 to SS0 K, 7—8 mesecov 90O-1000 K, f loto 2400—3000 K. 1M leta 3000— 3500 K. Plemenske svinja kg živo teže 28 rb 32 K. Pol pitana svinjo kg fcive telo 241 do 26 K. — g Izprememba davka na poslovni promet. Trjrovinska zbornica v Osijeku se je obrnila na finančno ministrstvo, da bi se izpremenil davek na poslovni promet. — g Posestniki In najemnfel zem!J!l5 se opozarjajo na razglas mestnega magistrata ljubljanskega o pokončavanju Škodljivega mrčesa. — g »Tractor« v Beogradu. Ministrstvo za trgovino in industrijo ie dovolilo, da sme francoska družba »Tractor« ustanoviti v Beogradu podružnico fi kapitalom 300.000 francoskih frankov* ^s&^^fipi Dneune oesfl. V; Ljubljani. 18. oktobra 1921, — Ljubljanski župan potrjen. Iz Seograda javljajo 18. t. m.: Na včeraj-iji seji ministrskega sveta je bil podpisan na predlog notranjega ministra Pribičevića ukaz o potrditvi g. dr. Ljudevita Perica za ljubljanskega župana. — Nečuvena predrznost. »Ptuj^ ski list« se je tiskal v tiskarni Blan« ke, ker ni druge tiskarne v Ptuja. Tiskarnar Blanke je povodom smr* ti ge. Ornigove, žene zloglasnega [bivšega ptujskega župana in zagriz jvenega sovražnika Slovencev Orni: ga, razobesil na svoji hiši veliko 6 jn/etrov dolgo črno zastavo, ko pa je umrl nas vladar kralj Peter I. Osvoboditelj ni ta mož imel na raz* Dolago črne zastave marveč je ra* ^obesil s svoje hiše pol metra dolgo oapirnato črno cunjo. »Ptujski list« Je to konstatiral in primerno ožigo* 3aL In kaj je storil Blanke? Blanke jp* meto, da bi se skesal in se spo» Ićoril za svoj neodpusten greh, vr* Jtck »Ptujski list« iz tiskarne in mu ^povedal nadaljno tikanje. »Ptuj* Ski list« je moral radi tega prenehati fchajati. Obveščamo o tem našo javnost, obenem pa opozarjamo na; $o vlado na to nečuveno predrznost tiskarne Blanke. Ali živimo v Jugo; slavi ji? Ali so nelojalni Nemci pri nas sakrosanktni? Zahtevamo, da fiapravi državna oblast v tem po* gledu red! — Razmejitvena komisija za Štajersko. Beograd, 17. okt. Namestnik foni-štrskega predsednika g. Trifkovic &sprejel včeraj generala Pliveliea in . Leonida Pitamica, člana naše komisije z^ razmejitev z Avstrijo. — Predavanje v Litiji. Dr. Ilešič daljša in v tem tipu tudi najinteresant-nejša restavracija v Jugoslaviji. — Pravda zaradi sekvestrirane hiše. Imetje graške pivovarne »Pum balkon slednjega je po prvi pesm; tigam« je bilo dano pod sekvestar pevskega zbora »Drava« nianife* in za sekvestra ie bil imenovan g. stan te pozdravil predsednik tuk, Razboršek. Vlada ie sekvestru na* podružnice Jugoslovenske Matice, ročila, da naj proda v Celju hišo, g. prof. Ribarič. Zahvaljujoč se ki je lastnina pivovarne Puntigam. za sijajno udeležbo, je podal bese* Sekvester se je pokoril naročilu in do g. dr. Oblaku, predsedniku prodal hišo delniški pivovarni ?,x» Gosposvctskega Zvona iz L j ubija* lec in Laški trg za 100.000 K. Pro* ne, ki je obširno govoril o plebiscit* daj a se je izvršila in delniška pivo* ni katastrofi. (Navdušeni živijo kli« varna se je vknjižila kot zemlje* ci.) Nato je govoril prof. R i b n ; Irnjižna Listnica te hiše. Pivovarna rič kot begunec iz Primorja. Na* 1 iV.ntigam je nedavno tega vložila glasal je: Brez Hrvatov in Srbov poti Delniški pivovarni Žalec tož* rešitve. Trdno združeni smo prcprL bo za razveljavi j en je kupne pogod. čani, da se bodo mtejnild na Kara« be, poudariajoč v svoji tožbi, da vankah zrušili. »Drlva« zapoje: sekvester ni bil upravičen prodati »Buči morje Adrijansko«. Kot trefc hiše, kakor tudi to, da je pri pro* ji govornik jc : v dr. Med* daji bila prikrajšana nad polovico ved, živahno : : . kot zad. prave vrednosti, ker je hiša vredna nja pa uči: - Jcževnikoi najmanj dva milijona kron. Pivo^ va. Mani: :ija se je lepo završi* varna Puntigam je v prvi instanci la. Pogrcl mo pozdrava od stra* pravdo izgubila, v drugi instanci p3 ni novega župana, saj je bila to pr* je sodišče ugodilo njenemu tožbe; va javna prilika, da se g. župan nemu zahtevku. Končno odločitev predstavi pri meščanski prireditvi, ima sedaj v rokah tretja instanca Iz katerih razlogov je vse to iz* v Zagrebu. ostalo, ne vemo. — Poroka. Poročil se je včeraj v — Lep »kulturen« čin klerikalcev, cerkvi sv. Petra kapetan g. Rado .1. V četrtek na petek ponoči so klerikalci Hočevar z gdč. Zofko J a k i l o v o, namazali z blatom Sokolski dom v Go- hčerko tovarnarja g. Franca Jakila iz renji vasi v Poljanski dolini. Ker se i Rupe pri Gorici. Poročal ju je voj. sudom izvršuje zidarski znotraj, so kle- j perior g. Klobovs. Na predvečer poro-rikalci namazali stene in zidarsko i ke zapel je pevski zbor Sokola I. novo-orodje, ki ostane čez noč na prostoru, poročencema podoknico. Bilo srečno! Posebno lepega opravila niso imeli iz- i — Smrtna kosa. Umrla je v Kape-vršitelji te naloge, pač pa primerno j lah pri Brežicah 14. oktobra t. 1. gospa njih duševni izobrazbi in omiki. Žal, | Elizabeta ZorčiČ. roj. Šribar. Bila da se povzročiteljev ne more izslediti, « je dobra gospodinja, ki je kot gosti!-To se pravi, povzročitelji so v večji j ni čarka nahranila mnogoterega gosta, in manjši meri vsi klerikalni kolovodje J kakor tudi berača. Blag ii spomin! z njih časopisjem, ko teden na teden j —- TJnirl je na Dunaju »Ljubljančan hujskajo svoje omejene privržence J Adols Klebl pl. Kleblsield, polkovnik v naIiniie!Sfl poroEISs. predava v nedeljo 23. t. m. v prid jav- proti Sokolstvu in vsem ter vsemu, | pok., star 6vS let. ne knjižnice v Litiji »O potovanju po ' kar se noče njim ukloniti Duševni oče j — Slu — požiralce. Orožniki v Južnih krajih naše kraljevine«. Preda- j tej lopovščini pa je gotovo župnik j Rajhenburgu zasledujejo 351etnega pokanje se prične ob pol 20. v Sokolskem ; Brajc. Med katere čine in v katero | sastnikovega sina Franceta Savica iz domu. ? knjigo bo neki zapisal to junaštvo svo- Piresice pri Sv. Križu, ker je v zlob- — Francosko predavanje g. J. | Jih najzvestejših privržencev in najgo- j nosti in Iz maščevanja zažgnl dom svojega očeta. Popolnoma je pogorela hiša. Škoda znaša 150.000 K. Sin je zažsral hišo, ker mu oče ni hotel izročiti gospodarstva. — Velika tatvina. Daircs ponoči ie drzen tat ukradel natakarici pri »Štefanu« gdč. Kukovi 3600 K denarja. — Samoumori, umori in uboj! leta 1920. v Sloveniji (razen v Prekmnrju in delu logaškega okraja). Samoumo-rov se je primerilo 113, in sicer se ie obesilo 46, ustrelilo 21, utopilo 19, zastrupilo 15. zabodlo 11 in ena oseba je skočila pod vlak. Umorov in ubojev se je primerilo 64, in sicer je bilo ubitih 39, ustreljenih 13, zabodenih 7 oseb, zadavljeni in zavratno umorjeni sta bili po dve osebi, ena oseba pa je bila zastrupljena. pourgoma iz Pariza, katero priredi j rečnejsi zagovornik Orlov prečastiti Francoski institut v Ljubljani, se vrši \ Kalan? rjne 20. oktobra ob 6. popoldne v veliki i — Studij naših dijakov na poljskih dvorani univerze. G. predavatelj nas } monianistifcuih šolah. Poljsko ministr- bo seznanil z literarnim in kulturnim | stvo prosvete je obvestilo na^e ministr- ddovanjem Maurice Barresa, najzna- ! stvo, da je ustanovilo podpore petim menitejšega predstavitelia ene izmed ! dijakom za studij na rudarskih visokih glavnih struj, ki se danes udejstvujejo \ &>*ab. ^ tvorbi sodobne duševne Francije. K ? — Abiturijentski tečaj drž. trgov- predavanju se uljudno vabijo vsi prija- j ske akademije. Predavanja na tem te- telji francoske kulture. I čaju se prično v sredo, 19. t m. ob 8. — Kulturne delavce In zastopnike I zjutraj (Aškerčeva ulica št 9, II. ndst Kulturnih zavodov in društev vabimo 1 na levo). na sestanek v četrtek, dne 20. t. m. | — Dobra kupčija. Nedeljski Ob 17. v prostorih Slovenske Matice v LJubljani, Kongresni trg 7, da zavza- memo stališče glede nameravane od- merskem okraju nekemu Zagrebča ve medicinske in tehniške fakulte- I nu za 3 milijone kron. Rudnik je »Tabor« poroča, da je Anton Pesek prodal svoj premogokop v Ljuto* Dru- l pred nedavnim časom kupil za 600 prav {te na vseučilišču v Ljubljani. Stvo slovenskih leposlovcev, - Iz policijske službe. Pol. višji j ^^č*stl doblcek torej zna" Svetnik V. Kerševan prevzame j sa 2,-rOaoSoča< primerne tiskovine. Čim bodo gotove, bo to objavljeno v časopi- adu, každv cizineo musi nejdeie \ ™neY' iz Manbora nam pišejo: Mari- j sih. OpcaSMJamo pa že sedaj, da ima ta o tri mesicu opatriti si fddne vy* l ^^^^^^.^f^ \ ^^ija kluba >Sočec za enkrat samo in- __„____JL, u«4^,r-r« polne, posebno zdaj v dobi mošta. ! naj ne bo rojakom zasidrana kxka odslvodnina. Kakor hitro bo materijal zbran, bo treba zainteresirati za to vprašanje vse naša politične in diplomat) r-ne krope. — Kolo JugosioTenskJh Sester si Je z dobrodelno loterijo srečk Dato2i!o ua svoje rame ogromno dela. Siromašn* deca, vdove in sirote, slepci, begunci s severa in i-ica d\is?ajo k nam roke, proseč pemo-či. Za to človekoljubno delo pa potrebtje-rro po.vr.či, zato pozivamo vs»- ?enbivo Sirom na?e domovine, da sodeluje pri razpečevanju srečk. Zlasti odbernke in članice iz Llubljane pozivamo, da store svojo dolžnost ter prihajajo redno k odbo-rovim sejan*, da dobe pogled o delovanju. Apeliramo na naše zavedno občinstvo, naj ne odklanja srečk Kola Jugos!. Soster. Srečka stane lo 1 dinar, katerega položite domu na oltar! — Ko!u Jugoslovenskfh sester v LJubljani je tvrdka F. NcFima, kem. izdelki, Ljubljana, poslala večjo vsoto za prodani j>Adri}a= in »Nada« kremi v korist »Kola JttgosL Sester« v Ljubljani. Prodaja se pri sledečih gg .trgovcih: F Babic, P. in A. Planinšek, A. Jcraiičič, M. Kavčič, A. Ši-nlgoj, B. Sevar, F. Bergant, O. Dobolc, F. Terdina, Leskovic ct Meden, F. Tavčar, A. Ješe, L Perdan, J. Sterle, A. A!eh!e, I. Podboj, M. Strus, M. Marinko, Lindtner, Medic, Rakove ćc Zanki, Merkun, J. Stupica, R. Zore, J. Svetile, H. Stancer, A. Skof, prient, Bernik in Zorman v Šiški. Sestre, zahtevajte povsod imenovane znamke! — Društvo za zgradbo doma Sokola Moste nri Ljubljani vabi vse od- fr?n«fcf m ^(ramiif na siIno T*fa? m nujno Izredno sejo, Id sc v i5I v brfv- triai Kc. N&v4k Jn* II. olftohn ml i?i GViidtfot oflDorniKffr if\ ff nu važnosti seje poInoStevilno udeleže. — Drulćvo stanovanjskih 'najemnikov za Slovenijo 8 sedežem v Ljub- liaid ODazarja, da se vrši Drlhodna javna odborova «eja v sreda dne 19. oktobra t. 1. ob 20. v maH dvorani Mestnegra doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta štev. 12 pri- *noci v pripadne potreby vvkazati. » kakoršnega še ne pomnijo. Dozdaj ie I vyzyva konsulat Československć j imela le Velika kavarna vsak večer republikv všechnv československe j koncert. Za njo ie prišla za nižje sloje prislušnikv. aby si bez odkladu na Narodna kavama, tej je sledila kavar-Itonsulatu dali wstaviti cestovni i na »Beograd« s prirejanjem koncer-pasv, pripadne abv si daH prošle j tov- .Nava kavarna se ie protivila pasv ihned prodloužiti, jimiž se bu, pa %blla prazna- ko je moEa a -r -~rirtn/^o i;0l,r „„tt^ uvesti goubo, se ic kavarna začela dou moči v pripade potreby vvka* j polniti 0stala je brez j;odbe samo §e ?ati s rim vvhnou se pnpadnvm j najboije obiskana kavarna »Cen- »epnjemnostom. j tral«. Tudi ta je postala letos do jro- — O krajnih šolskih svetili. Piše- i stilniške ure malo obiskana. Zdaj je jo nam: Zadnji čas se vrše volitve na i tudi ta kavarna uvedla koncerte cigan- deželi v kraj. šol. svete. Te volitve se • ske godbe, ki je res naenkrat privabila vrše po najreakcijonarnejšem zakonu \ polno ljudi, ki sicer zvečer posedajo dr. Susteršič-Peganove dobe iz leta j po gostilnah. Tako zdaj v iMariboru od 1912, veljaven za bivšo vojvodino i prve do zadnje kavarne vse skušajo z Kranjsko. Po tem zakonu ima vsaka j godbo privabiti goste iz gostilen. S pri sosedni šoli še tako malo udeleže- J tem receptom niso zadovoljni gostilni- na občina svojega zastopnika v kraj. 1 carji, ki hočejo sedaj pričeti tekmo s tol. svetu. Nv, pa če ga tudi ima, to bi \ kavarnarji, kdo bo imel več gostov. |e ne bilo nobeno zlo, naravnost kri- I — Veliko vpadnnje Drave, vično pa je da volijo zastopnike skup- ( Vsled trajajoče suše je Drava zad, 8? £Tj££E&i: J\^'nhtt nii tede* v ckoIici Maribora tako $kupai zastopnike za vsako občino, in j ' , 1f , , . tako občina, ki morda nosi eno deseti- nenavadno vpadla, da stoie nižje no ali pa celo eno dvajsetino ali pa še Sv- Petra cisto posušeni levi in des manj vseh stroškov, odločuje popolnoma tudi v oni občini, ki nosi glavno ni stranski toki, kjer je še pred mc? secem drla z globokimi valovi. breme ter izbere člane, ki so narav- | Pod M oljskim hribom, kjer je ob nost v največjem ljudstva in občine. Glavno j plitvine skalnato dno. Nižje doli sc j nastali celi novi otoki naplavi j ene« lole ali druge važne zadeve, zavira ta I Hrantoza' preko katere*a ?mo,Š8 jem nasprotst\ru z večino [ levem zalivnem bregu Drava na* davkoplačevalcev glavne vadno ze?o globoka, sc zdaj vidi iz ,------- ------o občino, nositebico 98% plitvine skalnato dno. Nižje doli sc stroškov, majoriziral sosedna ob^na z nastdi u ^ otoki napiavijene« ?%. In pri vsaki pnuta, kadar gre za f občina vsako delo s svojim vetom. To 5o nevzdržne razmere. Za to ie treba |a. zakon sistlrsi^| aH Mfanei no predru-taCiti, dokler ti« izide twv zakon, ve— Baven sa vso itim. — rianilcitndja t MoriDoni ii KoroSko. Iz Maribora nam poroča« io: Tudi Jvlaribor je danes 16. oleto* bra manifestiral za naž Korotan pred dvema mesecema veselo pla* vali. Ob obrežju še tekoče Drave 9c -vidijo sveži oh>ris*i„ lei f*i^ričui«io o nenavac/no rapiJnem vr»aJan \n vodo Mdnji dni. - oroiiKo uct t Marmor* met nnt znamenite grajske Kleti v Maiilx>ru flf. Gjuro Valjak ie ras nrl^el kvrSti svoj nacrt; že sedaj 24 m dolgo restav- Sijajna, doatojo« p boa ta um** vt^% ^eSE^Sfi^S stacija, četudi malo zakasnela, če* prav bi bila morala še veličastneiše izvršiti. Manifestacije se je udeleži: lo na tisoče ljudi na Glavnem trgu pre4 mestnim magistratom, " R42 dolga 42 ra in 10—11 m glroka. Novi del restavracije bo tudi umetniško pravi unikum, na katerem delajo naši štirje najboljši slikarji. Otvorjen bo s * NAŠ FINANČNI MINISTER V PARIZU. — Pariz, 18. oktobra. (Izv.) Na potu v London je včeraj dospel v Pariz finančni minister dr. K um a nudi. Razgovarjal je s Pasićem. Kralj je ministra sprejel skupno z ministrskim predsednikom. Danes ie dr. Kumanudi odpotoval proti Londonu. PRIBICEVICEVO PISMO. — Split, 18. oktobra. (Izv.) Odboru demokratske stranke je poslal minister notranjih del g. Prib::ević pismo, v katerem naglasa svoje stališče proti reviziji ustave. Pripravljen je žrtvovati svojo osebnost za slučaj, da opozicija opusti svojo revizijsko akcijo. 'PROCES RADOSLAVOV. — Sofija, 18. oktobra. (Izv.) Razprave prvih treh dni v političnem procesu proti kabinetu dr. Radoslavova so bile bolj formalnega značaja. Usti pa že napovedujejo, da bodo v prihodnjih dneii nastopile velike senzacije, zlasti ce se pozovejo nove. od obtožencev predlagane priče, ki bodo izpovedale zanimive podrobnosti o do-litičnem režimu Ferdinandovem v letih 1914 dalje. Zaslišani so bili vsi navzoči ministri, ki so povdarjali svojo ne-krivdo. Značilen ie bil zagovor ministra P esc v a, ki je tudi obtožen, da je mučil in trpinčil vojne ujetnike, posebno one iz Srbije. Minister Ivan Popov predlaga razne priče in tudi akte o brestlitovskem miru, kjer je skušal z vsemi sredstvi varovati politične, gospodarske in finančne interese Bolgarije napram pretiranim zahtevam Nemčije iu Avstrije. Originalen je bil zagovor generala Najdenova, bivšega vojnega ministra. Obtoženi general ie kratko izjavil: »Bil sem primoran, da oostanem vojni minister! faktično je bil general K111 in če v. Najdenov je bil tri leta vojni minister. Obtožnica zahteva od obtoženih ministrov plačilo odškodnine v znesku 10 milijard bolgarskih levov. Državna pravdnika Rusev in Kunev pa sta zahtevala sestavo posebne komisije, ki bi natančno določila škodo, povzročeno po kabinetu Radoslavova. Zatrjujeta, da ima Bolgarija nad 30 milijard škode. Obtoženci so proti temu protestirali. 3ENE5 ČESTITA DELL A TOR: RETTI. — Fraga, 17. okt. Češkoslova* ski miirislTG'.;i predsednik dr. Bene? je sporočil italijanskemu poslaniku v Pragi svoje čestitke k diplomatici nemu uspehu v Benetkah in k dra* £ oceni sopomoči za vzdrževanje miru v Srednji Evropi. PADEC NEMŠKE MARKE V LONDONU. — London, 17. okt. Na london= ski borzi je včeraj nastala velika pa; nika zaradi rapidnei;:i padca nem« ške marke. Lastniki markovnih vrednot .^o skušali pod vsako ceno realizirari nemške papirje. Pričaku« jejo še nadaljne<4a padca. Vrednost marke je padla skoro za 100 tekom enega tedna. NAPETOST MED VATIKANOM IN ČEŠKOSLOVAŠKO. — Rim, 17. okt. »Giornale d' Italia« poroč.i da se hoče Vatikan v sedanji ni pet« sti Izogniti preki* njenju diplomatičnih odnosaicv s Češkoslvovaško in hoče zato odpo* kbcati nuncija. List oznaČa čcškoslc vaško cerkveno gibanje za panslas vistično in ne versko. RUSKA KOALICIJSKA VLAD Ar — Praga, 17. okt. Došla poro* Čila naznanjajo, da bodo imeli ruski revolucionarni socijalisti pod pred= sedstvom Kjerjenskega v kratkem sestanek. Pričakuje se izorememba Bituacije v Rusiji, ki bi prisila ko* unište, ki i.na i o sedai vso oblast v svojih rokah, da se sestavi koalicij* ska vlada z udeležbo revolucijonaD nih socijalistov. NIKAKA POGODBA MED AV, STRIJO IN MADŽARSKO. — Dunaj, IS. okt. (Izvir.) Zvez« ni kancelar dr. Schober se je na* pram neki deputaciii izjavil, da ni v Benetkah nikakor podpisal kake pogodbe med Madžarsko in Avsrri* jo glede Zapadne Ogrske, ampak le izjavil, da ie pripravljen intervenb rati, da uv&tri]ski parlament odobri beneški načrt sporazuma. ZAPLEMBA DrPLOMATIČNIH KOVČEG O V. — Dunaj, 18. oktobra (Izvir.) Snoči je dunajska policija po svojih kontrolnih organih zaplenila na juž* nem kolodvoru tri velike »diploma* tične« kovčege. Sprva so bili kovČe« gi deklarirani kot last nekega jugo* slovenskega sekcijskega šefa, ki kot kurir potuje v Jugoslavijo. Pozneje so dognali, da so kovčeg! napolnie* ni valutnimi in vrednostnimi pa* pirji v znesku 50 milijonov kron, last nekega prokurista neke banke, ki ima svojo podružnico v Avgu* stinski ulici. Jugoslovansko poslanL štvo in konsulat odločno izjavljati, da so bili kovčegi brez njih vedno* sti deklarirani za »diplomatične«. Poslaništvo je uvedlo strogo pre* iskavo o tej zlorabi. Policiia ie kov« čege pridržala. Jugoslovensko po* slaništvo je privolilo v zaplembo. 1^ deeembxjQQDt r^^voropo bQ to oai- |tlično, desna — Beograd, 18. okt. (Izv.) Vahrte: dMarji 69, hej i 52.50. Devize: London 269/Pariz 490, Ženeva 1250, Praga 74, Dunij 2.60, Berolin 41, Milan 275, Budimpešta 10.50. —d Zagreb, 17. bkt. Devize: Berlin 185—188, Italija izplačilo 1055 do 1095, Italija cek 1070—1085, LPndon izplačilo 1045—1055, London ček 1025 do 1035, New Jork izplačila 274—0, New Jork ček 0—275, Pariz 1930 do 1950, Pmsra 302.50—304.50, SvicA 5100, Dunaj 12.50—13, Bukarešta 204—206, Budimpešta 41.50—42. Valute: dolarji 265—271, avstrijske krone 13—14, carski rublji 9—0. napoleondor 900—0, nemške roarke 1S5—0, italijanske lire 1050—1070. d— Cnrih, 17. okt. Zagreb 2, Dunaj 0.2vi76, Berlin 2.901, Prags* 5.799, Milan 21.201, Pariz 33.15L London 20.601, Novi Jork 5.275. — Trst, 17. okt. London 96.50, Zagreb 9.20, Berolin 15.20, Pariz 180.50, Ourih 472, Nbvi Jork 24.75. — Praga. 17. okt. Zagreb 33.25, Dunaj 3.95, Budimpešta 13875, Curih 17.70, Milan 3.70, Pariz 6.75, London 366.—, Novi Jork 94.50. — Pariz, 17. okt. Dunaj 0.75. Berlin 7.4875, Pr.*ga 15.—, Curih 261.25, Milan 54.75, London 53.791, Novi Jork 13.80. — Berlin 17. okt. Zagreb 63.50, Proga 180.—, Curih 36.—, London 705, Novi Jork 185.—. — Budimpošia, 17. okt Zagreb 244.—, Prag« 725.—, Curih 132.50. — Ouraj. 17. okt. Pariz 200, Curih 520, Zagreb 910. Prasa 2.850. — Dunaj, 17. okt Tečaji dunajske 'efektne borze: Julistid 4.050.—, Credit 2.670.—, Zivno 11.000.—, AlpLne 12.370, Kranjska- industrijska družba 17.800, Skoda 14.520, Trbovelj?ka 5.860.—, Raznoterosti. * Yener\>logiški kongres v Pragi. Češkoslovaški Rdeči krji jo na poziv Rdečega krjža v Ženevi sklical za Vzhodno Evropo Venerologižki kon- ejroa -v 3Px-»^ri, ki so vrši S. decembra ■ 1 1 ; \ t. 1_ Konjice Ek> x~a^rpx-a.irLfG-l t> aleCBaln ih vmiinjUi bon Droti epoinim m- * Pomanjkanje oirok v ^rajici|5. *Rid{<»alvl dobi dati Franciji troje otrok. To mora biti dolžnost vsakega Franoozd. Brez izpolnjevanja te dolžnosti Francija ne more živeti in napredovati. Kdor ne more izpolniti te dolžnosti, na} plača davek, kdor pa bo imel v^c otrok, naj dobi od države podporo za preživljanje dece. Ta državna podpora se bo delila i/, dohdokov onih, ki nimajo svojih otrok. Na ta načjn naj bi se odpravil v Franci?! sistem ONfi alf dvojo otrok. * Šestletni igralec. Na Angleškem živi šestletni de^:ok Jack Ccfdpmt kj jo znan kino - igralec. Deček je te did sklenjl pogodbo z nekim kinematografskim pbdietjem za lftno plačo lo.OOO funtov. Deček je povedal ancjle^kim re-porteri>*m, da fe kupil svoj} materi avtomobil in da hoč'3 postati alaven k[no-igraloc, toda s 15 letom stopi — v pokoj. * Prepovedani sad diši. >0imee< pOroćajo iz Novega Jorka, da se moro vklmb stro [rim zakonom o uvozu in uživanju alkohola izračunati, da so Američani v zadnjih šestjh m^ecih popili trikrat več šampanjca, kakor pa nro}e. Te^a rezultata veselijo najbolj Francozi, kj zalagajo Ameriko a svDj|m šampanjcem. * Orjaška vinska trta. V Ardcchu na Francoskem posedufo vinogradnik I,abrot vinsko trto orja^kerra ofcttgft in vjsočine. Trta fe bila zasajena pred 46 |*tf. Pr\*i srrozdi so v višini 180 cm, celokupni ob?ecr pa znaSa 3fH) kvadrnt-nib metrov. Trta rodf letno 400 kg grozdi«. * Ženska ljubosumnost. Naj bo mož še tako lesen, njejrova žena je trdno prepričana, da ga hočejo drugo ženske v lovi t i v svoje mreže. * Strašna avtomobiloma nesreča. >Echo de Farisc poroča iz Ženeve, da se jo prevrnil avtomobil, v katerem so jo poljalo 50 otrok. Dvanajst otrok je težko nmjonjh, dmei pa ^ bili mrtvi. * Prva podanica na Švedskem. Iz Kodnnja poročajo, da je bila na £ vedskem jzvoljena prva ž^na v parlament Njeno ime fe. Kirstin Hee^lprren fn fe znana kot goreča švedska boriteljica za ženske pravice. * Ljubezen ie kakor prehlajjenr0. ki se ga brani človek do zadnjega, končno pa obupa in epozna, da jo boljo podat j se brez boja. * Danteieve pogrne znamko. Ob priliki Dantejevi GOOletnice jo izdala italijanska poštna uprava trj vrste znamk z Dantejevo sliko._ '—- 1ST«31«. so je> srebrna Trx*a -v j>«stnioi. IDobi so Pod tran&o hm. - Zeubilu s* jo torbica (taška) i lirami, zlata ura in rrekaj dinarjem od Fi^Dvca do Jezice. Pošt?«n najdi teli naj odtto proti dobri np^raOi na upravi >Slov. Naroda-c- ^ ---1 ' 1 1 Glavni urednik: Rasto Pustoslemšet Odgovorni urednik: 23 5. štev. .SLOVENSKI NAftOD , đne 19. oktobra 1921. 5. stran. Hebje olje pristno medicinsko je sveže došlo in se dobi na drobno in debelo. Drogerija A. Kano, Ljub« ljana, Židovska ul. 1. Katera blaga duia bi vzela 9 mesecev staro, zdravo deklico za svojo? Naslov pove uprava Sloven. Naroda._ 74P4 1000 X nagrade dam iisterau, ki mi preskrbi boljše stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in prltiktinami v mestu ali v neposredni bližini mesta Ljubljane Plačam do 600 kron mesečno. Ponudbe pod >1000 K 7466 na upravo Slov. Naroda. 7466 Katera gospodična bi podučevala triletnega dečka Italijanski jezik in sicei 2 u(i popoldan. Vešča mora b ti tudi slovenščine Ponudbe pod »Učiteljica italijanščine 7479* na upravo Sloo, Naroda. 7*79 Konservatoristinja želi poučevati klavir Ponudbe pod »Kiavir 7481« na upravo Slovenskega r^|roda. 7481 Prilazno stanovanje abstoječe iz 1 sobe in kuhinje, z električno razsvetljavo v predmestju, sa zamenja s stanovanjem z dvema sobama in kuhinjo v mestu. Dopisi pod št. .R 16—7480' na upravo SI. Naroda. 7480 500 K nagrade dobi, kdor mi preskrbi lokal ob pro. metni cesti. Lahko je tudi na dvorišču-Pobudbe pod »500—7467" na upravo Slov. Naroda. 7467 Knjigo vcdklnja, samostojna moč, izurjena bilancistka, iell premenltl službo. Cen. ponudbe pod »A. K. 7469, na upravništvo Slov. Naroda 7469 Javna dražba- V nedeljo 23. t. m. se bodo prodajali raznovrstni brivski pradmeti, dopoldne ob 10. v Litiji ob Savi. 7478 Pristovnih z ženo -o brez otrok se takoj sprejme v službo na posestvo v Trnovem, Ljubljana. Pogoj: pridna, zvesta, kmetijstva zmožna samostojna delavca. Stanovanje In hrana v hiši, plača po dogovoru. Predstaviti se je v pisarni hotela Slon, Ljubljana. OREHE zdrave, kupim. Ponudbe s ceno pod .Orehi 7476* na upravništvo Slovenskega Niroda. 7476 Dve pošti in pridni Mleti iščeta kake poštene službe bodisi v kakem restaviantu ali gostilni, ne glede radi plače, samo da bi se izučila kuhanja in gospodinjstva. Naslov pove uprava Plov. Naroda. 7477 Zamenja se stanovanje, obstoječe iz 3 sob priti, v sredini mesta za enako ali stanovanje dveh sob. Ponudbe pod .Zamenjava 7474' na upr. Slovenskega Naroda. 7474 BSiem majhno mesečno sobo ob dobrem plačilu. Ponudbe pod .Dobra plača 7475" na upravo Slov. Naroda. 7475 In krojaška pomočnika za boljše delo In 2 šivilji se sprejmejo takoj za trajno dobo. Pomočnikom hrana in stanovanje preskrbl|eno. Ivan Vrh ovce, Dr a vi je - Št. Vid pri Ljubljani. 7433 Služkinja po možno-ti Primorka, event. vdova, katera zna kuhati in zna Izvrševati vsa domača dela, se išče za takoj. — Naslov: Krmpotič, Galjevica 5, pri dolenjskem kolodvoru, Ljubljana. 7430 Češka kuharica ■prejme aluibo pri boljših ljudeh. Ponudbe pod .Kuharica 7482« na upr. Slovenskega Naroda. 7482 §osno9ična stara 21 let, želi vstopiti kot bla-gajničarka. Dopisi na: Strela, anon. pisarna, Novo mesto. 7487 PRODA SB = hiša z vrtom na najbolj prometnem kraiu s trgovina fn opremo za trgovino. Poizve se: .STRELA*, anončna pisarna, Novo mesto. 7486 Dojilja £e sp:e:me na deželo. Prednost imajo dojilje brez otrok. Ponudbe pod »L. M, 7484" na upravo Slcv. Naroda.__7484 za violino. — Joe Kapiteljska ulica 7 Jos. Boatajnakv, prof., 7483 Starine: vložene omare, komode, sekretarji, mize, vitrine, tabernakeljni, garniture se kupijo po najvišjih cenah. — Ponudbe z opisom in navedbo cen na Julij pl. Sil-bernagl-HuebmershofeiL Zagreb, Ilica št. 131 a. 7458 Ženski plašč fin, nov, angleško sukno, najnovejši model z dunajskega velesejma, in fina zaoika obleka, dvoje hlače posebej radi odpotovanja na prodaj po zelo nizki ceni. S. Potočnik, krojač, Selen burgova ulica 6, I. 7461 V gostilni .pri Fdjmoltru' - se toči prvovrsten sladki-- vinski mošt „ JeruzGlemec" Zahvala. Za mnogobrojne izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nepozabne mamice, stare mamice, sestre, tete i. t d Proda se klavir. Ooipoika nL 4/L 7396 Po nizki ceni: nova d vo ko lesa, otroški vozički, šivalni stroji, tudi malo rabljeni. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg št. 28. Karlovska c. 4 i aut r. ^1 se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni gg. pevcem za ganlrivo petje, g. dr. Kraigherju za njegov trud ob bolezni, vsem znancem z Vrhnike, ki so prihiteli, da spremijo drago pokojnico na zadnji poti in vsem, ki so ji izkazali poslednjo čast. V LJUBLJANI, dne ia oktobra 1921. Žalujoče rodbine i Brllel-Turkova, Seknla, Weibl, Papež, Vernik. za gostilne, dobro ohranjen, se proda za 2500 K. Štefan Erman, St. Vid pri Ljubljani 4. 7448 Služkinja 15 do 18 let stara se spre)asa takoj za Sarajevo k slovenski obitelji. Plača dobra. Prevoz Ljubljana-Sarajevo se povrne. Natančneje pri A. Bulara, Selo tO pri Ljubljani. 7445 in Pisarniška moč dobra, samostojna, se sprejme takoj Hrana, stanovanje in perilo v hiši. PiaČa po dogovoru. Sprejme se tudi aetnoe iz boljše hiše pri I. Krašovic, Žalec. Na prodaj posestva, hiše • v Ljubljant več hiš, vile na Bledu, na Gorenjskem večie posestvo za trgovino in gostilno, v trgu na Dolenjskem lepa hiša z velikim vrtom in kletmi, vodne sile in poslopja za tovarno. — Gospodarska pisarna ar. Ivan Cernt, Ljubljana. Miklošičeva cesta 6 . 7393 Ažuriranje, strojno uvezenje motivov, izdelava za-storjev, specijalna predtlskarija narodnih vzorcev, električno prebadanje Šablon. Toni Japer-Ćerne & Ko. Ljubljana, Židovska caata 5. Prazne nove in rabljeno vreče (dlakave) v vsak! množini po nainlŽJi ceni pri ra. SIBC, KBAlf J. Rspajeai šoke gake. ilžel.briojeTO olja. I£ce se mesefoa soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manlše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najem« nini. Ponudbe na poštni predal tU 53. 4505 Rađo J. Hočevar kapetan II. kl. Zofka Hočevar roj. Jaktl poročena. Nrnšica pri Ljubljani Supa pri Gorici. Pozor, pekarji! „Diamalt" tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj-Stadlau v predprodajni kakovost: se dobi zopet nri glavnem zastopstvu za Ju^oslavi o Idvard Dnianec, Zagreb. Skladišče Strossmaverova ulic* 10. 7269 Realitete naprodaj. -iote! 30 sob, restavracija, kavarna in inska trgovina. Krasne qost Ine in trgovine v mestu in deželi. Pekarna, postilna in soda vica in 14 oralov zemlje, 90 oralov smrekovega gorda 30 — 40 letni 500.000 K. Lepa kmetijska in vinogradska posestva, velezosestva, graščine, hfSe, vile, mlini i. t. d. taro I Breznik Celje, Dolgooolje 3. 6953 in fine volnene odeje v največji izbiri po tovarniških cenah pri M. Bauer, Zagreb Hica 39. Tekstilno blago na debelo. Odeje za zorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 Samo za pr9prođ&|&!oe. Lokomobila stabilna ali prevoz, a, močna krog 20 HP, dobro ohranjena se kapi tako]« Ponudbe na upravo SI. Niroda pod „Parna žaga 7405". Boljši delavec išče službe. Nastop takoj. Zmožnost več jezikov. Ponudbe pod .Resen 33— 7455* na upravo Slov. Naroda. 7455 Več pomočnibov izurjenih železninarjev sprejase Franc Stupica, V Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1. Zenitna ponudba! Boljše situirana dama (vdova), srednje starosti, mirna r.a Rakeku izvrSuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle. tudi ocarinjeni«. 2535 Sekvestraajska oblast Imovine grofov Henckcl-Donneismarck v Prevaljan razpisuje službo gozdnega in lovskega paznika S pogodbo nameščeni paznik bo ime! prosto stanovanje in kurjavo, nt kaj zemljišča v obdelovanje, 300 K mesečne plače in 140J K d-aginjskih doklad. ProSnje za to s'ažbeno mesto, opremljene z dokazili dižavljanstva, strokovne Šolske izobrazbe, dosedanjega službovanja in neoporečnosti naj se predlože državnemu nadzorniStvu premogovnika v Prevaljah do 31. oktobra t.7. 7389 FRANCOSK Ponudit«? v?e izvozne predmete, zlasti deželne pridelke, franko in izvoza prosto Šp 1 je, izvozni in uvozni tvrdki Janko Lavrlć, Strasbourg, ruo Charlea Appell, 1. Francija. Dri. naslov; „SSovenla Strasbourg11, K oeirad kdor iir.enja pritlična etanovanje z dvema sobama in kuhinjo Ur vietni pri«; linami, za enako ali s več sobami v sredici ^esta- Ponudbe na Grli, airr*ska cesta 10. 7460 i K I 11 1 L g a 1 ysBj ' **lB& vMi x$pjF v dobrem stanju kupuje vedno po najvišji ceni RAFSr^&MA MINERALNEGA OLJA Maribor, Cankarjeva ti3ica Stev. 1. da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni zneeekf Id ste gaspreiell, in dan, ko Vam je bil Izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah Vas to rrosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedij izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje Še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izrlačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo fjaja, predrto se cdloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo Že na one rojake fn rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodolkom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke. Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe gesla fmm SHKSER STATE BATIH 82 Co rti and t Street Mew 7ork9 H. 7. delnice družbe ReliRsiie tovarne za Mm prh mesi, trgovskega delniškega podjetja bo v četrtek, dne 27. oktobra 1921 ob 10. v dvorani trgovskega društva »Merkur" v Pragi, MiknlaSsha t, 9; DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Predložitev in odobritev bilance za upravno leto 1920/1921. skupaj s poročilom in predlogi računskih pregiedovalcei*, 3. Predlog upravnega sveta in sklepanje o pribitku. 4. Volitev štirih članov v upravni svet. 5. Volitev štirih računskih pregledovalcev in njih namestnikov. 6. Samostojni predlogi. Pravico udeležiti se občnega zbora in glasovati na njenj, ima po § 13. vsak imetnik delnic, ki je najpozneje do dne 30i junija t. 1. vpisan v delniško knjigo. Delnice, ki so potrebne za uveljavitev glasovalne pravice, morajo biti najkasneje 8 dni pred občnim zborom skupaj z nezapadlimi kuponi položene, in sicef pri blagajnah našega podjetja, dalje pri Živnostenski banki in pri Češki banki v Pragi kakor tudi pri njih filijalkah in pa pri bl£ gajni Ljubljanske kreditne banke. Istotam dobi vsak delničar polrdilo in legitimacijo za udeležbo na občnem zboru. V Pragi, dne 7. oktobra 1921. KoliBska tovarila za Hm primesi, trnovsko Mm nM$. Erl Plscek 11 prediEdDit upravnega m. :+Z4n&0OiO4r^ *,a; DBLJA1V Podružnice: 3 Solit, Celovec, Tret, )t] Sarajevo, Gorica, <] Celje, Maribor, Bo-rov I je, Ptuj, Brežice. Telef. štev. 261 in 413. LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala srečke razredne loterije. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 15 1 6 stran .SLOVENSKI NAROD«, dne 19. oktobra 1921. Itev. ^35 ■i i 29 LJUBLJANA, Prešernova uiica itev. 5, v lastnem poslopju« Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. ,.....g Telefon štev. 40 in 457* Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. i? ki se zanimajo za oddajo svojih izdelkov v Egipet, naj pošljejo svoje ponudbe s cenami fco. Aleksandrija na anončno družbo Al orna Gompanji Ljubljana, Kongresni trg 3. 7414 Večja dobr® upeilana tomma perila Išče o surho razllrjenls obrata z razpoložljivim kapitalom na]manl PoF* 500.000 K. Pogoji ugodni, enormni dobiček. Cenjeni dopisi pod »Resnost* na uprav. Slov. Naroda. 7337 IjniHi Kreditna Nai blagovni oddelek posrednja najkulantneje pri nakupa i a prodaji vsakovrstnega blaga med Italijo in Jugoslavijo. Nujno potrebujemo ponudbe za les za kurjavo v vsaki množini, zaklane in žive prešiče, žito vseh vrst, fižol itd. Na drugi strani smo v položaju ponuditi vsakovrstno blago italijanske provenijence po najugodnejših pogojih. Vljudno obveščamo cenj. občinstvo, gg. arhitekte, stavbenike, .tvorničarje, industrijalce, duhovščino in vse obrtnike, da smo nata aovlli novo domačo umetni ako tehnično bo vinar ako delavnico pod imenom ,*Bffied'' kovinarska fiidaslrija, Zagreb Nova ves 55. . Izdeluje vsa nižje navedena dela po svojih kakor tudi po tujih načrtih, točno, umetniško dovršeno v slogu in v tehniki: lestence (lustre) in dnJge naprave za električno, plinsko in petro-lejsko razsvetljavo za stanovanja, urade in druge javne prostore. Umetniško izdelani okovi štedilnikov, peči in kaminov. Kovinaste črke za napise na zidu, na mramornatih ploščah in na strehi itd. Cizelirani izdelki raznih okraskov, svečnikov, kandelabrov, nagrobni in drugi izdelki. Kovinasta oprema raznih predmetov, kovinasta stojala za izložbe. Pozor! Izdelujem po naročilu ročna dela za perilo (vezenine). — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7264 Proda se: dobro ohranjena, na pol pokrita, lahko kocifea z oljnatimi osmi, elegantne, m lo rabljene dvosedežne »oni in pri« prova oa termalno kopel (ThermM-Kreuz-Bad). — Natančnejše pri dr. ČE-ŠARKU v Mokronogu. 7323 ffllnsSe transmisije za tri ali pet kamnov, samo kompletni deli, da se zamore prosti mlin na vodna kolesa takoj instalirati na vodno ali motorno moč, se takoj kupijo. Stavbeni prostor v Ljubljani na najprometnejši ulici v srediSču mesta, se takoj kupi aH tudi prodaja-les dobi večletno stanovanje v novo-sezidanl hisl. Ponudbe pod št. .7387* na upravo Slov. Naroda. 7387 Dražba lesa* Trška občina Tržič prodaja okoli 200 kub. metrov smrekovega in jelkovega lesa, pripravljenega ob državni cesti. Lesni trgovci se poživljajo, da podajo pismene ponudbe trški občini Tržič po 25. t. m. Dražbeni pogoji so na vpogled pri trškem županstvu v Tržiču. 7443 Trško inpanstvo Trite. laee ae priprost prostor za Delavnico na kakem dvorišču v mestu za takoj Pripravljen sem poravnati tudi morebitne popiavilne stroške. Ponudbe pod „Dobio najemnini 7450" ne upravo Slov. Naioda. 7450 I Zajčje .ri kupuje tovarna klobukov ,Se!lr" d, d. Skofja Loka. 7377 Mizltke, kuvert s m pisemski papir s firmo kakor usako-:: urstne druge tiskovine :: Izoršole ločno 1 ■ Narodna tiskarna". tt ZT| naroČila sprejema fnđi „narodna knjigarna4 Velika r ^ MeMe medenesn NMSN Ho Izvršuje vsa predelavanja kakor tudi poprave navedenih predmetov na najsolidnejši način. Posebno na novo urejena kovinasta kemična barvarna. Brušenje, poliranje, galvaniziranje in nikljanje vseh kovinskih predmetov. Cenjena naročila in vprašanja naj se blagovolijo poslati na: Jf Zagreb, dva ves štev. 55. Telefon 7—20. v Kranju na zelo prometnem kraju, z velikim letnim prometom se proda. Ponudbe pod »Trgovska hiša'4 na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 7415 Banka lola MMl al v Beogradu« Bančni oddelek i vrši vse bančne posle; sprejema hranilne vloge z odpovedjo in brez nje, otvorja tekoče račune na podlagi blaga in prvovrstnih trgovskih menic, kupuje In prodaja vse vrste valut, efektov in deviz. Blagovni oddelek i ima v zalogi in prodaja samo na veliko: vse vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za gradnje, vse vrste orodja, pocinkano in Čino pločevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, jeklena in železna žica, kuhinjsko železno posodje. solingensko blago, vse vrste vijakov, poljedelski stroji in orodje, guma Denlop za avtomobile, konjak or'jrinaln francoski .MARTEL', .HENESSV .F* APEN«, sodo Kaustik ličje prfma .TAMATAVA", vse po originalnim tvorniSkih cenah. Prodaje izvirno pl-zenjsko pivo iz slovite plzenjske pivovarne. 4191 Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja n se ustanovi trgovska spedicijska družba, katera bi se pečala z vskladiŠČenjem izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala ca. -ko tranzitno skladišče (smetšte) in na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, vpoštevajoč to občekoristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pri-praviti za ustanovitev centrala o Iflaribcrn in njena podružnica o murski Sobctl fer efesgsozifnra b Harafl REsZgsnl je pooblaščena od Ministrstva financ trgovati devizami mednarodne, trsousho - spedicljske m skladiščne del-nl!ke dražbe v Mariboru z delniško glavnico Din. 1.000.000'—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921 VI. Štev. 3905, konc listina z dne 3. oktobra, štev, 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis eden milijon dinarjev delniške glavnice, ld je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100*— za komad, glasečih se na prinosca. Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev na vsako delnico. Nominalni znesek po Din. 100*— in pa stroški po 15 Din. se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu, Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921. Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 15. nov. 1921. Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembra 1921 vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki ae bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbe .Orient". Kot aubakrlpotjaka meata tangiralo: Centralna banka v Zagrebu in njene podružnice; Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice: Zadružna gospodarska banka v Ljubljnni, njene podružnice in afilijacije ; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge. Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedicijsko dražbo, katera nas bo rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotid, Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Carigradu. Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč! Podpisujte torej delnice naše „ORIENT'j mednarodno, trgovsko- ipetflo!]ake hi tkladlStao delniiko druibo v Maribora. V Mariboru, dne 14. oktobra 1921. t Bratje Tavčar. Industrijalci v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Ko raž i j a, trgovec v Mariboru. Peter Majdie, industrijalec v Celju. J Medved, vele trgovec v Ljubljani. Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Wefxl, trgovec v Mariboru. Albert Pecovnlfc, trgovec v Mariboru. Gustav Bernhard, trgovec v Mariboru. J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & C Skaberne, veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, Industrijalec v Mariboru. Anton Tonejc In dr., tmp. i exo. v Mariboru. Alojz 2nlder$ič, trgovec v Mariboru. Eksportno druttvo Mathels, Suppanz in dr. v Mariboru. Joaip Šerec, trgovec v Mariboru. Anton Jurca« industrijalec v Ptuju. „Drava", lesna in Industr. d. d. v Mariboru. Matej Hcdžet, veletrgovec v Ljubljani. Ivan Lininger, veletrgovec v LjubijanL Franjo čuček, industrijalec v Ptuju. Alois Senčar, trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tob. zal. v Mariboru. Franc Starčič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. Kari Hober, trgovec v Mariboru. Prva mariborska tov. mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf, eksp. v Mariboru. Kobi Drago, industrijalce v Mariboru. Vilj em Freund. tovarnar v Mariboru Jakob Zadravec, Industrijalec v Središču. Kari Pelinač, Industrijalec v Celju. Davorin Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju M. E. šepec, trgovec v Mariboru. tLastnina in tisk »Narodne tiskarne*. Za inseratni del odgovoren Valentin Kc;IUir, 17 SA 04 47 031394 32