PO DELEGATSKI POTI Nadaljevanje s 1. strani Brez take celovitosti in notranje povezanosti, zgrajene na resničnih interesih občanov, njihovih skup-nosti ali organizacij, ne bi bilo mo-goče doseči iyihove učinkovite de-legatske udeležbe v občini, mestu, republiki, federaciji, prav tako pa ne brez vsestranske usposobljenosti in opremljenosti, čemur je akcijski program že doslej posvetil dosti po zornosti. Če tega ne bi dosegli, bi se krajevna skupnost morala omejevati ali umikati v meje samo nekaterih interesov svojih občanov, samo v ne-katere dejavnosti, ki pane zanimajo zmeraj - zlasti v mestu - večine občanov niti jim ne bi mogli omo-gočiti, da bi s pomočjo tako orga-nizirane, usposobljene in opremljene skupnosti lahko dobfli globlji pogled v družbeno dogajanje okoli sebe, naj gre za ožji ali širši družbeni prostor in vpliv nanj. statut ks -odraz demokraticnih hotenj obCanov Ker gre za enega izmed temeljev političnega in skupščinskega si-stema, za en^a bistvenih pogojev za nadaljnji razvoj socialističnega sa-' moupravnega demokratizma, si morajo organizirane socialistične sile resno in pospešeno prizadevati, da bo taka smer razvoja krajevne skupnosti omogočena in zago-tovljena tako s statuti kot z dejav-nostjo, ki lahko take statute dobro pripravi, potem pa jim, ko bodo sprejeti, tudi sledi, izvršujoč njihova določila. Potreba po taki celovitosti in tej ustrezni dejavnosti, po vsestranski usposobljenosti krajevne skupnosti, ki naj občanu omogoči, da jo bo za-čutil kot svojo že zato ker bo brez nje v precejšnji meri nemogoče, da bi lahko nekatere svoje interese določilno uveljavljal v celotni dmžbi, bo seveda terjala, da bo že doseženo v njenem razvoju še obo-gatil, da bodo izkušnje dopolnjene z novimi spoznanji, nekatera vpra-šanja osvetijena z novo lučjo. Preobraževanje krajevnih skup-nosti pa bo terjalo hkratno pre-obraževanje mnogih samoupravnih organizacij, zavodov in dejavnosti. Po vsebini in po obliki se bodo morale izpopolnjevati, ali se tudi globlje preobražati najrazličnejše samoupravne institucije, ki de-jovnim ljudem omogočajo, da ure-jajo mnogo stvari kar se da sami in neposredno, naj gre pri tem za hišne svete, za potrošniške svete, za po-ravnalne svete ali različne druge sa-moupravne institucije občanov, ki že obstajajo, pa tudi take, ki se bodo šele izoblikovale. Ob tem opozarjamo na poseben pomen hišnih svetov kot ene bi-stvenih sestavin krajevne skupnosti, na njihove bogate izkušnje in na ve-like možnosti, ki se jim odpirajo tako z novo politiko kot s samim razvijanjem krajevne skupnosti. Družbenopolitične organizacije - krajevne skupnosti in mestne - jim bodo posvetile potiebno pozornost, s tem pa prispevale pomemben delež k rasti in vsestranosti krajevnih skupnosti. KADROVSKA IN GMOTNA POLITIKA Kadrovska politika v krajevni skupnosti dobiva v okvirih splošne in nacionalne kadrovske politike čisto drugačno mesto kot ga je ime-la doslej, saj bo ravno skozi krajevne skupnosti vodila ena izmed poti v skupščine - od občine do fede-racije. To pa ne pomeni samo, da bo kadrovsko odločanje občanom samo približano, ampak bo po-stajalo vse bolj njihovo, da bodo oni sami čedalje bolj - zlasti v druž-benopolitičnih organizacijah — tudi odgovorni oziroma z drugimi druž-benimi dejavniki soodgovorni za tako odločanje glede vseh njegovih bistvenih sestavin: glede družbene vzgoje mladih, glede vzgoje in iz-obraževanje delovnih ljudj in obča-nov kot samoupravljavcev in druž-benih delavcev, glede socialne vse-bine in kadrovske sestave različnih družbenih institucij, glede vse-binskih in drugih odločitev, ki se tičejo delegatskega evidentiranja, kandidiranja, volitev, delegiranja, odpoklica itn. - vsega pač, kar se tiče kadrovske politike glede na po-trebo po dejavni povezanosti diuž-benih temeljev s skupščinami ožjih ali širših družbenopolitičnih skup-nosti ali drugih družbenih institucij. Preobraževanje krajevne skup-nosti bo terjalo dejansko pre-obraževanje tudi njene gmotne po-litike. Ustava bo očitno odprla vse možnosti, ha katere so izkušnje kra-jevnih skupnosti že opozarjale, in jih obenem razširila, oziroma dala tem možnostim ustrezno družbcno smer v meri povezovanja, sporazu-mevanja, kajti brez tega obstoječih možnosti kratko in malo ne bo mo-goče smotrno izkoristiti. Novi načini za zadovoljevanje gmotnfli potreb krajevnih skupnosti bodo torej morali biti prilagojeni celotnim družbenim spremembam in smo-trom — to pa pomeni, omogočiti bodo morali, da bodo izkorišdene vse razvojne možnosti lcrajevnih skupnosti za razvoj vseh dejavnosti, ki so potrebne, da bi delovni ljudje in obcani sami in s pomočjo dele-gacij organizirano, usklajeno, de-mokratično, usposobljeno in potem tudi učinkovito odločali ali so-odločali o družbenih zadevah. Vse to, kar si začrtujemo kot pe-reče naloge v okviru globjjih spre-memb v nadaljnjem razvoju samo-upravne socialistične demokracije, pa ni možno brez dejavnega in ustvarjenega delovanja družbeno-političnih organizacij, brez nji-hovega nenehn^a spremljanja diuž-benega dogajanja, brez primerjanja sprejetfli družbenih smotrov z dru-gačnimi težnjami, ki se skušajo uve-ljaviti. To pomeni, da gre tudi tu -kot je to že zapisano v akcijskem programu - za potrebo po globlji preozbrazbi v delovnaju orga-niziranih socialističnih sil, zlasti pa družbenopolitičnih organizacij od temeljev do vodstev. Frontne zna-čUnosti Socialistične zveze, kakršne je poudaril dokument Socialistična zveza danes in kakršne poudarjajo ustavni osnutki po vsej Jugoslaviji kot tudi vse, kar smo zadnja leta do-segli in spoznali, nas usmerjajo na to, da bodo te značilnosti še vellko bolj uveljavile v življenju, da se vse socialistične sile trdneje povežejo v Socialistični zvezi in p