Posamezna številka 1 K. šiev, 33. Poštnina plačana v gotovini. V LinmioDl v pelek dne 11 iebroaria 1921. Leio M. »SLOVENEC« velja po ao&tI na vse strani Jogo- slavile in t LJobljani: zt oelo leto naprej. K 2«K-ca pol leta „ .. „ 120-— aa četrt leta * .. „ 60*— aa en meaec ■ H 20 — Za tnozematvo oelolelno X 420'. 5 Sobotna Izdaja: aa Za oe>o leto.....K <0 — aa Inozemstvo ... „ 55 — Inserati: Uredništvo le t Kopitarjevi atlol Itev. 6/m. Ro i opisi se ne vračajo; netr^nklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telel. štv. 50, apravn. itv. 328. Enoatolpna petltvrata (59 mm ilroka in 3 mm visoka ali n|e prostor) aa enkrat ... po K Odposlana Itd, . . po S 9'— Pri več|em naročila popust Najmanjši oqlas ii9/9m=n K15. Izbaja vsak dan Izvzemšl poncde»)ki". tn niicva nopiaz-niku ob 8, ari zjatia]. Oprava |a v Kopltar|evl al. 5. — Gačaa poštne braa. llobljauske št. 850 za naročal aa tu št. 34D za oglase, avstr. in čeike 24.797, ojr. 2J.'jli, bosn.-bero. 7563. E OdpohUCite poslance! V nekdanji Avstriji so si vlade v zadregi pomagale z zloglasnim § 14. Bil je vsaj paragraf, četudi še tako osovražen ri vseh, ki so mislili in čutili malo demo-ratično ( ne morda demokratsko). Naša vlada niti tega ne potrebuje. Oktroira nam ustavo pred očmi konstituante. Da nasuje javnosti malo peska v oči, bodo vladni mameluki v ustavnem odboru glasovali zo ustavo vlade, ne za ustavo konstituante, da se tako vladni absolutizem pokrije s plaščem sramežlivosti. Ako je smatrala vlada prehodno ustavo za potrebno, bi jo naj bila predložila že začasnemu narodnemu predstavništvu, ne pa da jo oktroira v obliki »prehodnih naredb« pred očmi konstituante. Zdi se, da se vladi čudno mudi, kakor da bi se bala za svoje centralistične načrte in hoče potom naredb ustvariti »suvereni konstituanti« -dic. Kaj neki je treba še poslancev in konstituante, ko pa vlada opravlja njihove posle. Toda ne vprašajte — kako? Prehodna ustava določa, da mora regent na prvi skupčinski seji položiti prisego. Na kateri seji? V konstituanti ali v bodočem rednem parlamentu, če v konstituanti, je to nesmisel, ker regent ne more prisegati v — konstituanti na ustavo, ki je konstituanta še ni sklenila, če pa v prvi seji rednega parlamenta, pa bo določila to konstituanta, razen če je sedanji vladi konstituanta samo figovo pero in vlada od nje ne pričakuje nobenega rezultat«. VTacfna prehodna ustava določa, da bodo ostale dosedanje pokrajinske oblasti s kraljevimi namestniki na čelu in s podrejenimi sekcijskimi načelniki in referenti pod nadzorstvom ministrstva notranjih del. Posebne komisije pa bodo v roku treh let izvršile vse potrebno, da se prenesejo funkcije raznih oddelkov na pristojna ministrstva. To se pravi, da se pokrajinske oblasti centralizirajo, še predno sklene kaj takega konstituanta, tekom treh let pa se morajo pokrajinske uprave še balkanizirati. To je ena izmed poglavitnih točk, zakaj se vsi ljudje, ki imajo še malo soli v glavi, branijo centralizacije uprave, V Sloveniji je n. pr. uprava v primeri s centralno naravnost sijajna, ko se pa bo centralizirala, se bo pa začela balkanizirati, zlasti če dobimo za »pomočnike« raznih oddelkov gospode, ki se lepo po pariško oblačijo, znajo dobro politizirati in zabavljati čez »separatiste«, v strokovnem pogledu pa so popolnoma analfabeti. Kar je med uradniki v centrali res dobrih, jih bodo namreč tam potrebovali in jih je itak bore malo. Namesto pokrajinskih zborov, po katerih naj bi v pokrajinskih zadevah odločalo ljudstvo, naj pride centralistični absolutist, centralni parlament bo pa itak ostal velika ničla, dokler ljudstvo ne bo pometlo z »demokratskimi« absolutisti in laži-samostojneži, ki ližejo demokratom roke, kakor koza, ako ji nudiš sol. Misli absolutistična gospoda, da bo ljudstvo tri leta nosilo to absolutistično nasilje in bo tri leta ostala ta gospoda na krmilu? 99 M I SI <6 Stanovanjski urad zasegel — cerkev sv« Jožefa. Svetovna vojna divja dalje. Neverni Tomaži nam bodo morali to že verjeti, ker je stanovanjski urad zasegel — na puslni torek — cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. Med vojno so uporabljali to cerkev za skladišče, ker še ni bila dograjena. Za skladišče ni več potrebna. Ljubljanski župan dr. Tavčar jo je izpraznil in jo vrnil svojemu namenu, pri Čemer je, kakor slišimo, postopal kulantno, kot človek, ki je kulturen. Jedva je prišlo to na uho kulturno-bojnim orjakom in duševnim pritlikavcem, je stanovanjski urad — po čigavem nalogu? — zasegel cerkev — v javni prid. Silno radovedni smo, kakšen javni prid da je to. Da ne bodo ljudje stanovali v cerkvi, je jasno, skladišča stanovanjski urad tudi ne potrebuje in če bi ga, bi si ga moral iskati kje drugje in ne v cerkvi, ki ni bila zgrajena za to, da služi za v^ene čase za »magacin«. V Ljubljani se marsikaj šušlja, v kakšen »javni pride da je bila cerkev zasežena, pa verodostojno informacijo nam bo mogel dati samo stanovanjski urad. Grozo zločin tržaških fašlifm v* Fašisti zažgali tiskarsko ožroci zgorelo.— Trst, 10. februarja. (Izvirno) Danes ob 2. uri zjutraj je pričela goreti tiskarna komunističnega lista »Lavoratore«. Tiskarna je pričela goreti vsled eksplozij bomb, ki so jih položili fašisti. Požar je bil tako silen, da je bila vsaka rešilna akcija izključena. Iz gorečega poslopja so leteli na vse strani kosi eksplodirajočih bomb, od katerih sta nbita tudi dva. policijska stražnika. Na pozorišče požara je hitelo občinstvo iz vseh delov mesta, ki je gledalo z ogorčenjem grozni prizor. Na lice mesta so prihitele tudi ambulance vseh rešilnih postaj, vendar pa je bila vsaka rešilna akcija onemogočena radi eksplodirajočih bomb. Tudi ognjegasei niso mogli ničesar opraviti V poslopju tiskarne je stanovalo sedem družin z otroci, o usodi katerih se doslej ničesar ne ve Sodijo, da so vsi ljudje, ki so stanovali v tiskarni li- lavoratore". — 7 družin z 2 policista ubita. sta »Lavoratore«, našli smrt v plamenih. Poslopje je pogorelo popolnoma do tal in se ni ničesar rešilo* ker je bil vsakdo, kdor se je približal požaru, v smrtni nevarnosti, vsled česar je bila kakor že omenjeno vsaka rešilna akcija nemogoča. Ta novi zločin fašistov je izzval povsod silno ogorčenje in je jasno, da bo morala italijanska vlada končno. energično nastopiti proti banditski tolpi italijanskih nacionalistov, ki so sedaj že v drugič oveko-čili italijansko barbarstvo. Prvič je bilo, ko so zažgali slovenski »Narodni dom«. Takrat je italijanska vlada molčala. Sedaj so zažgali komunistično tiskarno in težko, da bi ta novi zločin ne zbudil viharja ogorčenja v italijanskih delavskih vrstah, zlasti, ker so postale njegove žrtve številne nedolžne osebe. LDU Belgrad, 9, febr. (ZNU) Vlada je na svoji zadnji seji sprejela prehodne na-redbe, katere je predložila komisija, ki je setavljena iz gg. dr. Mihajla Jovanoviča, dr, Tomljenoviča, dr. Kumanudija, dr. Svobodina Jovanoviča, dr. Vošnjaka in dr. Sagadina, — Prvi člen prehodnih naredb govori o zakonodajni funkciji ustavotvor- ne skupščine. Drugi člen določa, da mora na prvi skupščinski seji položiti regent nastopno prisego: »V imenu Nj. Veličanstva kralja Petra prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom ohranil ustavo nedotaknjeno in da bom po njej in po zakonih vladal in čuval narodno edinstvo, ščitil neodvisnost države in enotnost državnih oblasti in da bom pri vseh svojih težnjah in delih imel vedno samo blagostanje naroda pred očmi. Tako mi Bog pomagaj! Amen,« Nadaljni člen predvideva nastof>-no pismeno prisego ali svečano izjavo za poslance: »Jaz (ime) prisegam pri vsemogočnem Bogu in pri vsem, kar mi je po zakonih najsvetejše, da bom pri svojem poslanskem delovanju hotel vedno samo dobrobit kralja in naroda in delal za edinstvo naroda po svoji vesti in po svojem znanju,« Nadaljni člen določa, naj vlada tekom petnajstih dni,-ko stopi ustava v veljavo, v soglasju z ustavnimi odredbami pregleda vse dosedanje naredbe in predloži skupščini vse one načrte in naredbe, ki naj zadobe zakonsko moč. O tem naj odločuje skupščina potom rcsolu-ciie. Posebno in posamezno se bodo reševale samo one naredbe, za katere bi to zahtevalo dvajset poslancev. Nadaljni člen določa, da morejo biti državni uradniki, ki imajo fakultetno izobrazbo, odpuščeni iz službe samo tedaj, če to zahteva sodišče. Nadaljni člen do'oča, naj se na celo kraljevino razširijo začasni zakoni kraljevine Srbije o državnem svetu, o centralni upravi, o proračunu in ministrski odgovornosti, vse to z izpremembami, ki bi jih vstavila vlada in ustavctvornl odsek. Do kcnčnovelicivne organizacie upravne oblasti ostanejo dosedanje po-krav.nske uprave z namestniki na čelu in s podrejenimi sekcijskimi šefi in referenti Uprava se bo izvrševala pod neposrednim nadzorstvom ministra notr. del. Pokrajinskim upravam se ne morejo izročili nikake nadaljne dolžnosti. Posebne komisije bojo v roku treh let izvršile vse potrebno, da se prenesejo funkcije raznih stkcij na kompetentna ministrstva. Pokrajinski namestniki se bodo imenovali na predlog notranjega ministrstva in Se bodo smatrali za državne uradnike. Člen 8. govori o predsednikih sodišč in o sodnikih, za katere določa, da ostanejo na-' sVojih dosedanjih mestih, dokler se ne sklenejo novi zakoni. Splošne odloke kasacijskega sodišča bo izdelovalo 21 članov, in to 9 iz Belgrada, 7 iz Zagreba, 3 iz Sarajeva in 2 iz Podgorice. Teh 21 članov pa bo podajalo tudi svoje mišljenie glede vseh zakonov, Sicer pa postanejo vsa velika sodišča v državi oddelki kas. sod. v Belgradu. Prcvalje, 5, febr. 1921. V letošnjem Glasniku prosimo gg. poverjenike, da naj blagovolijo nabiranje družbenikov skleniti z zadnjim dnevom LISTEK. Fran Radcšček: Preko Albanije. (Dalie.l Pot se je vila vedno višje in višje in kmalu nas je pogoltnilo močno zaraščeno gozdovje. Končno smo prišli skozi robi-dovje in trnje na kolsko gozdno pot, ki se je položno vzpenjala ter se pri vrhu izgubila v brezpotje. Po zaraščeni planoti smo dospeli do male tratice, na kateri je že počivalo kakih trideset častnikov in nekaj vojakov. Vojvoda Putnik. — Tajinstvena oseba. Kolona se je ustavila in naš general Peter Bojovič je skočil s konja in se pomešal med počivajoče častnike. Tudi naši častniki so sledili generalovemu zgledu. Pristopil sem tudi jaz malo bližje, ker me je zanimala — nosilnica. Ta nosilnica je bila zbita čisto priprosto iz desk od zabojev za strelivo. Izgledala je kot zaboj, pol-drug meter visok, meter dolg in kakega pol metra širok. Na zaboju so bile spredaj in ob straneh linice, prekrite s prozorno celulozo, ki so jo izrezali od avtomobilov. Vrata so bila spredaj, ob straneh pa so bili pritrjeni držaji tako, da so štirje vojaki mogli nositi nosilnico na ramah. V notranjost nisem videl, pač pa sem zvedel, da je to nosilnica vojvode Putnika. Drugi predmet, ki je mojo pozornost pritegnil na sebe, je bila krinka iz črne tkanine na obrazu neke osebe, ki jc ne- premično sedela na konju. Nikdo izmed častnikov se ni brigal za njo, niti ona za kogarkoli, vojaki so pa oddaleč zijali v njo in ugibali, čegav naj bi bil obraz izpod krinke. Meče nog in gornji del lepih čevljev so pokrivale vojaške golcnice. Vojaški plašč, kj je izdajal višjega častnika, je popolnoma prekrival jezdeca, ovratnik pa je bil odvihan navzgor. Izpod navadne vojaške »šajkače« in ob robu krinke ste se videli le dve ušesi. Identičnost te zagonetne osebe tedaj nisem mogel dognati, pozneje pa še manj. Slutim sicer kdo je to bil, toda si ne morem razjasniti zakaj to skrivanje v zapuščenem gorovju Albanije. To dejstvo bi se moglo razlagati morebiti s tem, da je v gomili srbskih častnikov, spremljevalcev vojvode Pulni-ka, bilo nekaj črnogorskih časlnikov in oboroženih Črnogorcev. Na črnogorsko-albanski meji. Nahajali smo se namreč ravno na meji izmed Albanije in Črnegore. Črnogorci so prišli na mejo najbrž zaradi posvetovanja o daljnjih ukrepih. Kaj so sc tu ! dogovarjali, meni seveda ni znano. Tra- ! jalo pa je vendar preccj časa, da smo do- I bili povelje za odhod. Gručo Putnikovih j častnikov, na katero smo naleteli, smo j zopet pustili v živahnem razgovoru s Čr- j nogorci ter krenili v dolino. Pot ic bila strašno strma in mestonja j zelo nevarna. Ker se jc steza vila cik-cak navzdol, so general Bojovič in ž njim še j i.ekaj pogumnejših presekali tc vedne j ovinke kar naravnost med nizkim grmič- | jem navzdol. Suha prst in drobno kamenje pa je bilo zelo goljufivo in naš general se je pripeljal na svojih hlačah sedeč do prvega ovinka steze. Drugi so bili previdnejši in le nekateri so sledili vzgledu svojega generala, ki se je seveda smejal z drugimi vred. Tudi jaz sem se spuščal navzdol na isti način in sicer iz praktičnih razlogov, da svojim bosim nogam prihranim muke po trnjevi in kameniti stezi navzdol. Tako je nas nekoliko v družbi generala prehitelo vse ostale ter smo v dolini na travi zraven poti počivali in čakali na našo kolono. Nevarno nočno potovanje. Medtem so pa že začele škropiti debele deževne kaplje in ko smo stopali po kolski poti, se je vsula strašna ploha. Dan se je žurno umikal nastopajočemu mraku. Komaj smo šc dosegli reko Drino v medli večerni svetlosti za razpoznavanje najbližje okolice. Vzvodno ob levem bregu reke se je začela pot dvigati in zoževati. Breg jc bil skalnat in strm. Neprodirna noč, iz-presekana od časa do časa s hipnimi bliski, katerim je sledilo votlo grmenje, odmevajoče v gorovju na obeh straneh široke reke, je ovirala hojo. Dež jc še vedno lil in med bobnenje voue izpod nas so sc mešali klici: »Pazite, steza je odkr-šena!« Na takih nevarnih mestih je stal po en vojak, da je v temi idoče opozarjal na nevarnost. V kolikor je meni znano, sc ni zgodila nobena nesreča. (Dalje sledi.) Na moj popolnoma stvarno pisani članek o slovenskem grbu jc prineslo včerajšnje »Jutro« izlive srčne užaljenosti in ogorčenja nad nepojmljivim duševnim separatizmom, ki sc kaže menda v tem, da sem opozarjal zlasti na to, da bi tri zvezde tako lepo označevale našo enotnost in ujedinjenje, ki smo si ga nesporno uprav Slovenci najbolj želeli. — morda daije v tem, da sem kazal na heraldično možnost, da utemeljujemo rdečo barvo slovenske (brrr!) trobojnice tudi iz belo-rdečega srbskega in hrvatskega grba in obratno višnjevo barvo državne, hrvatske in srbske zastave iz slovenskega grba, — ali celo s tem, da sem izrečno šc poudaril, da nas tc zvezde morejo rešiti tudi vsakršnega očitka pokrajinstva. Menim, da bi se ne le medsebojna vzajemnost, marveč tudi enotnost kazala v takem grbu mnogo bolj, ko pa v plemensko-scparatističncm nazivu naše države SHS, ki ga — vsaj upam tako — ravno Slovenci v svoji pretežni večini najmanj zagovarjamo. Ti izlivi nam morejo biti torej le žalosten dokaz, kaj vse mora prenesti bolna fantazija, ki jc trpinči fiksna ideja političnega preganjanja in mučeništva. Ako pa je žc osrednja vlada smatrala za potrebno — Slovenci tega nikoli zahtevali nismo, — da se v skupnem državnem grbu označi poleg Srbije in Hrvatske tudi šc Slovenija, jc menim pač naša dobra pravica, da smemo o tej zadevi izraziti tudi svoje mnenje, Čc sc pa ne sme o meseca februarja; vpisovalne pole z denarjem vred pa pošljejo Družbi zanesljivo do 5. marca t. 1. — Ako gg. poverjeniki naši prošnji ugodijo, bodemo letos zopet po starem redu mogli pričeti z odpravo družbenih knjig že meseca septembra. — Zahteva se od več strani, da naj zagotovo obljubimo za letos tri družbene knjige in to v časnikih objavimo. Radi bi željam ustregli, vsaj ne delamo za dobiček, temveč za idealne namene. — A pri tem nismo merodajni mi, ampak gg. poverjeniki. Čim več članov nam naberejo, tem več knjig moremo izdati. — Gg. poverjenikom naj nabiranje družbenikov sledeča pojasnila olajšajo: ^ Minulo leto bi bili morali izdati za vsako družbeno knjigo: 1, Za Koledar 1921, papir 5 kron, stavek, tisk in knjigoveško delo 2 kroni, skupaj 7 kron. 2. Za V boj za krščanske resnice, papir 7 kron, stavek, tisk in knjigoveško delo 2 kroni, skupaj 9 kron. 3. Za Kako si ohranimo ljubo zdravje, papir 3 krone, stavek, tisk in knjigoveško delo 1 krono, skupaj 4 krone. Vse skupaj 20 kron. 20 kron bi bile družbene knjige stale v vsaki drugi tiskarni. Družba pa je zahtevala samo 10 kron. — In to nam je bilo mogoče le radi tega — ker smo pred novim zvišanjem cen še pravočasno bili naročili papir. Radi bi izdali letos tudi četrto knjigo, a le tedaj, ako nam od 483 poverjenikov nabere vsak še 50 % članov k lanskoletnemu številu. — Kdor jih je lansko leto Imel 40, jih mora letos nabrati 60 — kdor jih je lani imel 20 — jih mora letos nabrati 30. — Ako nabere vsak poverjenih za 100 % — za polovico več družbenikov, izdamo še peto knjigo in obsežnejši koledar. — Pri doplačilu dosmrtnikov naj se pazi na številke. — Dosmrtniki do številke 3222 doplačajo letos 8 kron, dosmrtniki nad številko 3222 do 3276 pa 6 kron. Prosimo, da se nam vpisovalne pole z denarjem vred gotovo pošljejo do 5. marca t. 1. Ustava in pravosodstvo. O tej temi se je vršila preteklo sredo na sestanku društva »Pravnika« na podlagi referata g, dvornega svetnika dr. J. Babnika živahna diskusija. Izvajanja vseh govornikov so bila temeljita in so kazala veliko zanimanje za to, kako bo rešila to vprašanje naša bodoča ustava. Vprašanje pravosodstva' je eno najvažnejših in zato ni vseeno, kake kavtele nam podaja ustava, da bo to pravosodje res dobro. V di-sffckifelji se je poudarjalo, da so členi ustave, ki govore o neodvisnosti sodišč in s tem v tesni zvezi o nameščenju sodnikov, v sedanji sormulaciji nezadovoljivi, V tem oziru je prevladovalo splošno mnenje, da gre formulirati člen 70. načrta tako, da se bo giasil, da so sodniki neodvisni in samostojni pri izvrševanju sodniške oblasti, istcrtako pa tudi pri oddaji mnenj v ju-stiČnoupravnih zadevah. Da se to doseže, treba, da se imenujejo sodniki samo na predlog posebnih personalnih senatov sodišč, v katerih bi bili poleg predsednikov sodišč še zastopniki sodnikov samih, Rav-notako se mora izreči absolutna nepre-mestljivost sodnikov. Določba člena 73. ustavnega načrta, da se sme sodnik premestiti, če je istočasno povišan, bi nudila samovolji prosto roko in bi napravila vsej sodniški neodvisnosti konec. Preme-ščenje sodnikov naj bi bilo dovoljeno le s posebnim zakonom in sicer samo tedaj, kadar bi to zahtevala reorganizacija sodišč. Glede upravnega sodišča se je iz- reklo mnenje, da nikakor ne zadostuje, če ustava samo obeta ustanovitev takega sodišča. Nujno potrebno je tudi, da je v ustavi sami že določen čas, do kdaj mora biti upravno sodišče ustanovljeno. V tem oziru bi bilo odrediti, da se mora tako po-diiče ustanoviti najkasneje tekom enega leta potem, ko bo izdan zakon o samoupravnih telesih. Za rešitev sporov med rednimi sodišči in upravnimi oblastvi naj se določi mešano sodišče sestoječe iz članov državnega sveta in pa kasacijskega sodišča. Glede amnestije se je poudarjalo vsestransko, naj ima vladar pravico po-miloščenja samo v konkretnih primerih, dočim naj se pridrži splošna amnestija zakonodajnemu telesu. Tako določbo imajo vse novo zasedene države in tudi francoska ustava. Laži »naprednega učitelja" u „Jutru". Turnišče v Prekmurju, 7. febr. V ljubljanskem svobodnozidarskem dnevniku >Jutru< neki »napreden učitelj« piše o šolstvu v Prekmurju. Če naprednost obstoji v tem, da se nesramno laže, tedaj je dopisnik »Jutra« res »napreden«, ker laže kot vlaški cigan. Sicer pa Prekmurci že iz ogrske dobe poznajo take kriSače, kateri hočejo svojo nedelavnost in plitvost nadomestiti z ropotanjem o narodni prosveti in naprednosti. Za nepoznavalce razmer v Prekmurju pa moramo najdrznejše laži »naprednega« dopisnika »Jutra« postaviti na sramotni oder: 1. laž: »Duhovščina je imela pod ogrsko upravo mala nebesa. Madžarski grofje so jo podpirali na vso moč. Zidali so cerkve, lepa župnišča, obdarovali duhovnike z bogatimi polji in prostranimi šurnami.« Kdor to čita, si mora misliti, da so prekmurski duhovniki res »živeli ugodno veleposestniško življenje.« Kaj je pa resnica o bogatih poljih in prostranih šuinah? Trije župniki v Prekmurju imajo do 50 oralov gozda, ker je tam drugače slaba zemlja in nič ne nosi. Dva župnika imata 5—7 oralov gozda, deset drugih pa nima niti enega kvadratmetra gozda. Kako bogata in razširna polja pa imajo prekmurski župniki, to zadostno svedoči dejstvo, da so po ogrski postavi vsi župniki razun treh dobivali od verskega zaklada dopolnitev kongrue do 1600 kron, ker njihovi lokalni dohodki niso dosegli tega minimuma. Madžarske grofe je člankar nezaslužno poveličal kot velike dobrotnike cerkve. Kje so v Prekmurju tiste cerkve in lepa župnišča, katera so grofje sezidali? Niti enega župnišča in niti ene cerkve v Prekmurju ni dal kak grof sam sezidati. Pri nekaterih cerkvah je kak grof veliko pomagal k zidanju cerkve in župnišča kot največji posestnik v župniji in kot imetnik patronatskega latifun-diuma. Vse druge cerkve in župnišča sn pa dotični župljani zidali na svoje stroške. Če je grof daroval kje večje svote za sezidanje cerkve ali župnišča, ni storil tega zato, da bi duhovščino »na vso moč podpiral,«ampak zato, ker je to bila njegova dolžnost in ker je to breme ležilo njegovo veleposestvo. Drugače je pa vladala med duhovščino in grofi splošna napetost, ker so bili grofje liberalci, po današnjem »demokrati« in so podpirali framason-sko politiko, torej politiko »naprednega« »Ju-trovega« dopisnika. 2. laž: Dopisnik je sombateljskega bi-skupa promoviral v nadškofa in mu pripisal prepoved, naj prekmurski duhovniki ne prejemajo draginjskih doklad od nove države. Seveda je to laž. Škof v tem oziru uradno ni ničesar odredil; privatno je pa povedal, da je to samoumevno, da duhovniki od nove i države dobijo kongruo in dragiujske doklade. ničemer, kar je s Slovenci v zvezi, niti znanstveno razpravljati, potem naj »Ju-trov« dopisnik predlaga, da se nemudoma ukinejo na ljubljanskem vseučilišču sto-lice za slovensko zgodovino in literaturo, ker se tu goji poguben in enostranski plemenski separatizem, cenzura pa naj brez pardona črta vse, kar se piše o Sloveniji in o Slovencih. Proč z vso preteklostjo! Da ne bo več duha ni sluha o naši zemlji, ki so ji nekdaj gospodovali Nemci in po-nemčeni Slovenci, naj se razstreli v zrak, bo že morda na njeno mesto padel kak svitel meteor. Srce pravega patriota pa poprej ne more biti mirno niti srečno. Ko se dopisnik ne bo več skrival za anonimnostjo, sem pripravljen mu povedati na uho (da ne bo trpel njegov znanstven ugled), da je Napoleonova Ilirija obsegala tudi kršno Istro, — takrat mi bo morda zaupal, kar je njemu znanega o Napoleonovem polumesecu z zvezdo. Odkar mi je dala usoda, da se bavim z izvirnim zgodovinskim gradivom, še nikdar nisem naletel na to skrivnost, — na željo pa piscu nasprotno radevolje pokažem in dokažem, da so francoska oblastva Ilirije rabila v grbu le Napoleonovega enogla-vega kronanega orla (često v zvezi z žensko podobo, ki drži nad tem orlom lovor-jev venec), v legendi pa označbo urada ozir. pokrajine (provinces illyriennes). Z napetostjo tudi pričakujemo njegove razprave, da je bila baš ta Ilirija predhodnica našega narodnega osvobojenja in ujedi- njenja! Ker ponavadi pravi učenjaki slabo vidijo, se mi zdi, da je tudi naš člankar v svojem razburjenju pravzaprav le zamenjal grb avstrijske Ilirije, ki je bil na obeh konceh močno zakrivljena ladjica na vesla, tako da ima morda res kaj podobnosti s polumesecem. Ta veslača pa je bila povzeta iz starih albanskih novcev, torej žal brez vsake zveze s slovenskim »jedrom Ilirije«. Člankar bi mogel vedeti vsaj to, da pravilen kranjski orel ni zlato-modro-rdeč in da so mu ravno Slovenci v trdem boju z nemškim plemstvom zagotovili njegovo današnjo obliko. Trditve pa, da je štajerski panter babenberškega izvora. mu po vsem tem ne bo noben heral-dik štel v zlo: Babenberžani tega lika namreč niso nikdar poznali. Dokazov menim dovolj, da je člankir tudi z zgodovinskimi dejstvi v prav občutnem nasprotstvu in ker se zdi, da je za vsak pameten zgodovinski razlog načeloma popolnoma nepristopen, bi morda ne bilo neumestno, da se vsi zagovorniki lune po teh razočaranjih ujedinijo, stopijo iz mesečnih višin na realna tla ter predlagajo od svoje strani kot naiprimerne|ši — istrski grb zlatega kozla. Upajmo potem, da ta nedolžna domača živalica ne bo »posilila naše narodne samoniklosti«, marveč odpravi vso to plemensko nenarodno »šaro«. Kaj jc že reke! naš Prešeren o štirih slovanskih bahačih in o Narobe-Katonu? M. 3. laž: »Predsednik okrajnega šolskega sveta je bil župnik brez izvolitve. On je defi-nitivno nastavljal učitelje.« — Evo, taki ljudje pišejo o stvari, kateri niti ne znajo, da na Ogrskem sploh ni bilo okrajnih šolskih svetovi Da, župnik je bil predsednik krajnega (župnijskega) šolskega sveta, kar je bilo prav pametno, kpr v celi župniji ^ni bilo drugega, ki bi hotel in tudi znal za šolstvo tako skrbeti, kakor ravno župnik. Učiteljev pa župnik sam žalibog ni mogel nastavljati, nego jih je volil celi krajni šolski svet — včasih tudi proti župnikovi volji. — Tukaj se Člaukar posebno zaletava v prekmurske »školnike«, učitelje, koji so bih tudi organisti; imenuje jih župni-kove tajnike in mežnarje. Ta gospod sigurno ne zna orglati, drugače bi za dobro plačo morebiti tudi sam rad orglal. Muzika je umetnost in kot taka ni poniževalna, ampak povzdiguje človeka. V tem poglavju se drzne Člankar tudi to lagati, da, ako so stariši darovali (komu?) dva mernika pšenice, potem so otroci že v devetem letu lahko izostali iz šole. Morda je že kdaj slišal slobodnozidarsko načelo časnikarskega pisanja: Calumniare audac-ter, semper aliquid kaeret in kot naprednjak se tega drži. Uprav tako nesramna laž je, da so med školniki bili taki, ki so imeli samo dva razreda meščanske šole. Sedaj imamo v Prekmurju tudi talce »učitelje«, kateri niso videli učiteljišča od znotraj in ki jih je nastavila »napredna« uprava. (Nadaljevanje sledi.) Spor med Meninom in Trockim. Pariz, 8. februarja Spor med Leninom in Trockim zaradi delavskih strokovnih organizacij sega jako globoko. Lenina, ki se čedalje bolj nagiba k zmerni politiki, podpirajo Zinov-jev, Kalinin, Tomskij, Ručak, Kamenev, Lozovskij, Petrovskij, Sergijejev, Stalin, Ciperovič, Angelovič, Schmidt, Miljutin, Uglanov, Lens6 in Andrejev. Trockij ima za sabo skrajneže Buharina, Larina, Pre-obraženskega, Serebrjakova, Sokolnikova in Jakovljeva. V izvršilnem svetu stranke je Lenin dobil 22 glasov proti 9. Ne gre zgolj za vprašanje, imajo li strokovne zveze ostati samostojne organizacije ali pa se popolnoma podrediti sovjetom, marveč za smer politike sploh. Lenin je nedavno dejal, da je stranka bolna in jo trese vroč-nica. Vendar so nade na politični razkol še vse prezgodnje. Najgloblji vzrok vsemu je gospodarsko stanje Rusije. Rusija rabi najbolj lokomotiv, vagonov, sploh urejenega prometa, ki je popolnoma razrušen. 70 % lokomotiv jo bolnih. Delavske strokovne organizacijo so se pa pokazale za nesposobne, da promet same uredijo. Trockij je vsled tega zapovedal popolno militarizacijo vsega prometa, je uvedel zopet odgovorno in enotno vodstvo pri železnicah in režLn tehnikov-strokovnjakov. Zahteva se neizrečeno več dela, naoora, zvišanja produkcije, sploh raznih »kapitalističnih« metod, kar pa strokovnim delavskim organizacijam ni všeč. Trockij izjavlja: »Vsak poizkus poveriti produkcijo popolnoma delavskim sindikatom, se je ponesrečil.« Ruski delavec pač ni na višini svoje naloge. Zato Trockij gre dosledno dalje in zahteva popolno podreditev strokovnih organizacij pod državno sovjetsko vodstvo. štrajki so itak že zdaj po paragrafih vojnega stanja prepovedani, delo na že leznicah se more imenovati naravnost prisilno-kaznjeniško ali vsaj militaristič-no, ker so delavci naravnost militari-zirani, Lenin je proti preostremu tempu gospodarske politike Trockega, ta pa se upravičeno sklicuje na stanje gospodarstva, ki zahteva radikalnih sredstev v svrho ozdravljenja. Frarccosko-poliska volaška konvencija. Pariz, 8. februarja, »Chicago Tribune« poroča o namenu potovanja Pilsudskega v Pariz. Nemci so v Zg. Šleziji agitirali, da Zg. Šlezija propade, ako se pri plebiscitu izreče za Poljsko, ker se bode osamljena Poljska zrušila pod financielnimi in vojaškimi bremeni. Zato jc Pilsudski polagal veliko važnost na to, da javnost izve še pred ljudskim glasovanjem, da bo Francija podpirala Poljsko gospodarsko in vojaško. Podpisala se je di-plomatična nota za slučaj, da bi Nemčija napadla Pol;sko ali podpirala ruski napad. V tem slučaju bo Francija poslala vojaško pomoč. Ako bi pa samo boljševiki napadli Poljsko, Francija ne bo poslala vojaštvo, ampak samo oficirje in vojni material, francoska mornarica bi pa vzdrževala zvezo preko Gdanskega. Poljska je pa morala dati protizagotovilo, da evakuira Vilno. Po agenciji Havas je bila razširjena tale skupna izjava: Francoska in poljska vlada ste enako v skrbeh za svojo lastno varnost in da se zasigura evro^oki mir, zopet priznali skupnost interesov, Li družijo ti dve prijateljski deželi. Zedinili sta se, da pokažeta voljo, da hočeta svoja prizadevanja združiti in v to svrho v obrambo svojih višjih interesov ostati v ozki zvezi. ianje porodov na Francoskem. Pariz, 8. febr. Iz pravkar objavljene statistike o narašča-polnem številu udeležijo, kajti naše čez pol-1920. leta posnemamo, da se je v 90 departe-mentih Francije, kjer so vštete tako po Nemcih opustošene zemlje, kakor Alzacija, rodilo 424.608 otrok, umrlo pa je v isti dobi 356.722 nju prebivalstva ua Francoskem v prvi polovici 1919. 1. pa je v 77 departementih bil na strani umrših in sicer 192.052. Opaža se tudi naraščanje ženitev; tako je bilo v Parizu v prvi polovici 1920. leta 4033 porok več nego leta 1919., v celem seuskem departementu pa 11.825 več. Otrpk se je v tem departementu rodilo več 11.000. Vzroki so različni; na vsak način je veliko pomogla tudi moralna propaganda za ozdravljenje rodbinskega življenja, oziroma boj zoper takozvani dvootroški sistem. Skof in duhovniki pred bo»iš&viškim tribunalom. Pred revolucionarnim tribunalom v Moskvi se vrši te dni proces zoper večino duhovščine iz Arhangelska, med katero se nahaja tudi škof Teodor. Teodor je obtožen, da je sestavit spomenico na angleško visoko cerkev, v kateri popisuje strahovlado boljševizma. Ob-tožitelj zahteva za vse obtožence smrtno kazen. Politične novice. -f Predsednik Narodnega kluba pri regentu. »Jutarnji list« poroča iz Belgrada, da je bil 9. t. m. sprejet od regenta v posebni av-dijenci minister na razpoloženju in predsednik Narodnega kluba dr. Mate Drinkovič. Av-dijenca je trajala od 6. do 7. in en četrt zvečer .Dr. Drinkovič je ob tej priliki razložil regentu politični položaj in stališče Hrvatov ter težkoče, ki bi mogle nastati za normalni razvoj države, ako bi se ustava, kakršno predlaga vlada, uveljavila brez ozira na želje in potrebe ter dosedanji razvoj Hrvatov in Slovencev, odnosno katoličanov in muslimanov. Regent je s posebDo pozornostjo poslušal izvajanja dr. Drinkoviča. + Gospodarska pogodba med Poljsko in Madžarsko. Madžarski dopisni urad javlja: Gospodarska pogajanja med Poljsko in Mažar-sko so se na podanih načelih za oba dela ugodno zaključila. Obe državi sta sklenili šest mesecev veljavno provizorično trgovsko pogodbo, ki je bila včeraj popoldne podpisana. + Svetovna razoroževalna konferenca. LDU Berlin, 10. febr. (Brezžično.) Angleški poslanik dospe v najk?aj§em času v Ameriko s pooblastilom za svetovno razoroževalno konferenco. -f Pogojna udeležba Nemčije na londonski konferenci. LDU Berlin, 10. febr, (Wolff.) Ko je angleški poslanik povabil s posebno noto nemškega ministra zunanjih poslov dr. Simonsa, vodjo nemške vlade in njegove izvedeniške svetovalce na londonsko konferenco, ki se začne 1. marca in zaprosil za skorajšnje imenovanje nemških udeležencev, je državni minister zunanjih poslov dr. Simons odgovoril v svoji noti, kjer pravi med drugim: Pod pogojem, da se bodo pogajanja na konferenci raztezala tudi še na predloge, ki jih bo stavila nemška vlada, se izjavlja nem. vlada pripravljeno odposlati h konferenci pooblaščene delegate in izvedeniške svetovalce, katerih imena bo čimpreje naznanila, -h Popolna razorožitev Nemčije. LDU Pariz, 9. febr. (Havas.) Po končani debati o interpelacijah je zbornica z 387 glasovi proti 125 glasovom sprejela dnevni red, v katerem se izraža vladi zaupanje, da zagotovi skorajšnjo in popolno razorožitev Nemčije, da bo nadaljevala pogajanja o obnovitvah, da se dosežejo za gospodarsko vzpostavo Francije potrebna denarna sredstva in da v potrebi uveljavi primerne sankcije. © i riif lil m IKloharJa je pred par dnevi došla s Koroškega vest, da se je iz srede celovških udov družbe izvolil nov družbeni odbor, kateremu na-čeluje bivši boroveljski župnik Trunk. Kdo je še sicer v odboru, se doslej še ni izvedelo. Ker je družba 1. 1919. svoj sedež prenesla v Prevalje, je jasno, da celovškim družbenikom ne gre pravica, da si kratkomalo sami postavifo nov odbor in zagospodarijo nad družbenim premoženjem. Takoj ko je vest o izvolitvi novega družbenega odbora semkaj dospela, so se od kompetentne strani podvzeli energični koraki, da se stvar popravi in izvoli jugoslovanski odbor. Upamo, da intervencija, ki je v teku, doseže svoj namen; v nasprotnem slučaju bodo morali govoriti dosmrtni udje družbe. Pod nobenim pogojem slovenski narod ne more dopustiti, da bi sc družbeno premoženje uporabljalo morda celo v protinarodne svrhe. V tem pogledu smo z »Narodom«, ki je v tej zadevi včeraj priobčil vehementen napad na g. Trunka, enih misli. Moti se pa »Narod« po našem mnenju, ako ost svojih pušic obrača v prvi vrsti proti g. Trunku, ki do zadnjega ni dal nobenega povoda, da bi se bilo smelo dvomiti o njegovem narodnem prepričanju. Po našem mnenju leži krivda pri g. Podgorcu, ki je že med plebiscitom igral več kot dvomljivo vlogo. Gosp. Trunk, ki je po plebiscitu ostal na Koroškem, je najbrž podlegel Podgorčevemu vplivu in se dal vpreči v njegov voz. Kar pa se tiče Trunkove vloge pri plebiscitni komisiji, ki jo »Narod« tem povodom tudi jemlje na piko, je pa stvar ta, da se je naši plebiscitni delegaciji pride-lila cela vrsta gospodov, ki seveda niso imeli nič odločevati ampak so bili samo pomočniki delegacije, ki se jih je posluževala v prvi vrsti za občevanje s tujimi delegacijami. Raditega se je pri izbiri teh oseb gledalo v prvi vrsti na znanje tujih jezikov, na takt in uglajene občevalne manire. Ker je bil Trunk dalje časa v Ameriki — spisal je tudi knjigo »Slovenci v Ameriki«, — govori perfektno angleško in se po svojih manirah dosti odlikuje od takih domačih robavsov kakor je »Narodov« dopisnik, raditega se ga je splošno smatralo kot zelo pripravnega za tak posel, tembolj ker je domačin — Korošec. Kolikor vemo, se ni prav od nobene strani prijavil niti najmanjši pomislek proti temu. Trunk je bil takrat predsednik »Narodnega sveta« v Borovljah, v kojem so liberalci igrali prvo vijolino. Da bi si bili izbrali »otročje-smešnega diletanta in šarlatana« za predsednika, je vendarle malo verjetno. Pa tudi gg. Cvijič in Jovanovič nista letošnja zajca, ki bi bila slepo plesala po nasvetih kakega smešnega šarlatana. Imamo vse drugačne izkušnje o tr-doglavi samostojnosti teh srbijanskih gospodov, ki so jim poleg cele vrste drugih odličnih informatorjev — med njimi tudi mnogo domačinov — bili tudi vsi narodni sveti na razpolago. Žalostno izpričevalo za naše delegacije bi bilo, če bi bila po »nasvetu« enega edinega Trunka privolila v otvoritev demarkacijske črte, kakor »Narodov« izvestitelj poroča. Mi pa se marveč spominjamo, da se je sredi julija 1. 1. pri naši plebiscitni delegaciji vršila konferenca, ki se je sglasno izrekla proti odprtju demarkacijske črte in soglasno odklonila odgovornost za izid plebiscita, če bi se ententni zahtevi ugodilo. Te kon-'~rence se je poleg gg. dr. Brejca, genera-. Majstra in drugih udeležil tudi — runk. To je resnica in samo tej na ljubo „mo morali predstoječe konstatirati. Sicer pa bo »poglavje o krivcih« že še na vrsto prišlp,,. kadar bo čas za to. Tako mislimo mi, ki verujemo v revizijo koroškega vprašanja^ Če pa so liberalci mnenja, da je usotf^jglproških Slovencev končnoveljav-no zapečatena, tako da jim ničesar več škodovati ne more in da vsledtega odpadejo tudi vsi oziri in pomisleki, potem pa lahko — takoj začno. Srečali se bodo v tem slučaju na istem potu z — g. Trun-kom, ki je očividno tudi že naredil križ čez plebiscit in se novim razmeram prilagodil kot definitivnim. Dnevne novice. — Smrtna kosa. Umrl je v Št. Juriju ob južni železnici okrožni zdravnik, znani slovenski skladatelj g. dr. Josip Ipavic. Bolehal je že mnogo let. — V Trbovljah je umrla posest-nikova soproga gospa Marija Per. N. v m. p.l — Vpokojen je znani naš pisatelj, podpolkovnik g. Davorin Žunkovič. Še le pred kratkim je bil imenovan za poveljnika okrožne komande v Osjeku. — Imenovanje, Minister pravde je imenoval v računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani: Rač, svetnika Milana Paternostra za višjega rač, svetnika, in rač, revidenta Vladimira Deklevo za rač. svetnika. — Odlikovanje. Ravnatelj gimnazije v Kranju Ignacij Fajdiga in profesor na realki v Ljubljani Alojzij Tavčar sta dobila naslov in značaj vladnih svetnikov. — Maribor. Za ravnatelja na tukajšnjem učiteljišču je imenovan profesor Matija Pire. — Za orožniškoga poveljnika v Ptuju je imenovan orožn. podporočnik Martin Zmavc, ki je služil kot orožnik veliko let v Čajnici v Bosni. — Poročila sta se včeraj v stolni cekvi v Ljubljani Ana Wresnik, kavarnarjeva hči, s posestnikom Josipom Jakominijem, oba iz Kočevja. Obilo sreče! — Kočevska predrznost. V Kočevju so po-pisovalni komisarji sami Nemci — zagrizeni in znani kot slovenožrci še izpred vojno dobe. Ta gospoda je hotela na umeten način kot nekdaj v »blaženi Avstriji« s slovenskim življem pomnožiti svoj »Goltscheerland«. Zadnji čas Nemcem od strani glavarstva dodeljeni slovenski popisovalci so ugotovili že več slučajev zlorabe. V nekaterih slovenskih družinah so zapisali polovico družinskih članov za Slovence in polovico za Nemce, drugod vso služin-čad za Nemcc, vkljub temu da še nemškega ne znajo. — Popisovalno delo jc med Kočevci izročeno skoro izključno le Nemcem. — Kako bo to izgledalo in za koliko bomo ogoljufani, si slovenska javnost lahko napravi sama sodbo. — Kdo je zakrivil to brezbrižnost? — Revizija poslovanja Trboveljske premogokopne družbe, »Jutarnji list« poroča iz Belgrada, da je komisija, sestavljena pred časom iz inšpektorjev ministr- stev za promet, socialno politiko, šume in rude ter strokovnjakov tekom 20 dni pregledovanja trboveljskih rudnikov prišla na sled falzifikatom s strani premogokop-ne uprave pri številnih dobavah premoga. Komisija je o tem predložila vladi poročilo, a se vrne nazaj, da izvrši preiskavo, — Z nožem zabodel je Jožef Klimpf z Babnega polja 63 letnega Lipovca Petra v vrat in ga je tako hudo ranil, da ni verjetno, da bi okreval. Klimpfa so orožniki aretirali. Aretirani Klimpf je priznal, da je ranil Lipovca, toda da ni nameraval zabosti Lipovca, marveč Kazniiirja Žagarja, s katerim sta se prej prepirala. UuhSJanske novice. lj Odbore* a seje »Slov, Straže« danes dne 11. t. m. ob po* 5. uri v društveni pisarni, lj Kdor želi videti lepe telovadne gibe z rožami, naj si ogleda akademijo šentpeterskih Orlic, ki bode v nedeljo 13 februarja v Ljudske mdomu. »Spominčice« bodejo v rahlem rajanju zrastle izpod snežne odeje ter nam oznanjale zgodnjo pomlad. Vaje na gredeh še niso bile nikoli proizvajane na orlovskih prireditvah. Iz prijaznosti sodeluje vojaška godba. Vstopnice v predprodaji pri Ničmanu. lj Krekova prosveta. Danes ob 8. (ne ob 9.) zvečer seja glavnega odbora. Prosim točnosti. — Videmšek. (k) lj Načrt ustave in državna služba. Prihodnji sestanek društva »Pravnika« se vrši v ponedeljek 14. t. m. poludne ob 5. uri v sodni palači štev. 79. Nadaljevala se bo diskusija o vprašanju načrta ustave in pravosodstva, nato pa bo predaval g. dr. Ign. Rutar o predmetu: Načrt ustave in državna služba. Na to predavanje opozarjamo zlasti upravne uradnike. lj Protestni shod vpokojcnccv, invalidov in vdov južne železnice. Včeraj 10. t. m. ob £0. uri dopoldne se je vršil protestni shod vpoko-jencev, invalidov in vdov južne železnice v Mestnem domu. Dvorana je bila skoro nabito polna, bila sta tudi dva zastopnika vpokojen-cev iz Maribora. Do smrti izmučeni vpokojen-ci, invalidi in vdove so z največjim ogorčenjem protestirali proti zavlačevanju nabavnega prispevka in draginjskih doklad. Zahtevali so takojšnjo rešitev od vlade. Vsi vpokojenci, invalidi in vdove so se podali od protestnega shoda pred deželno vlado, kjer je deputacija izročila resolucijo in energično zahtevala brzojavnim potem denarno od pomoč, oziroma najstrožjo preiskavo iz Belgrada. lj Občni zbor pogrebnega društva Marijine bratovščine se vrši dne 13. svečana t. 1. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma« na Krekovem trgu z običajnim dnevnim redom. Ker se bodo vršile odborove volitve, je nujno potrebno, da se ga člani in članice v polnem številu vdeležijo, kajti naše čez pol drugo stoletje obstoječe društvo se nahaja v kritičnem položaju, vsaj ponovno občutno zvišanje cen, kakor prevoz umrlih na pokopališče, krste, svečava in drugo stoje na takem višku, da ako občni zbor takoj ne uk -eue kaj nujno temeljito potrebnega, zna imetjk to za nadaljni razvoj društva kritične posledice. Torej člani in članice v interesu najstarejšega društva v Sloveniji se vdeležite zborovanja polnoštevilno. lj Nerodnosti pri stanovanjskem uradu. V javnosti se je že večkrat čulo, da se vrše pri ljubljanskem stanovanjskem uradu nerednosti in da je mogoče tamkaj z denarjem vplivati na potek uradnih poslov. Poverjenik g. Adolf Rib-nikar je z ozirom na te govorice zaslišal več strank, ki pa niso izpovedale obemenjujoče za nikogar pri stanovanjskem uradu. Navzlic temu so se poizvedbe nadaljevale. Zadnje dni se je posrečilo priti nerednostim na sled. Izkazalo se je, da je nek pisarniški uradnik pri stanovanjskem uradu sprejemal od strank pod raznimi pretvezami večje in manjše vsote denarja ter celo na nedopusten način izpremi-njal odloke poverjeništva za socialno skrb. Poverjeništvo je uvedlo danes proti dotičnemu uradniku disciplinarno preiskavo. Istočasno je bil suspendiran in izročen državnemu pravd-ništvu. Prosveta- pr Gostovanje Hudožestvanega teatra, Knut Harasun: Pred vrati sla-v e. Drama v štirih dejanjih. — Ah bomo pri moderni drami res morali izprememti misli o dramatičnosti?' Lepota Harusuno-vega dela je zgolj na površju, pa šc tu ne učinkuje, temveč mirno lirično blesti; ves njegov red je v mirni epični razvrstitvi, dramatičnost le nalahno utriplje. Ta zgodba med učenjakom in žensko v svojem razvoju prav nič ne strese, le nalahno prijemlje in se šele kot cclota zazdi lepa. Življenje Ivara Kareno teži navznotraj, njegova žena Elina pa hoče sveta izven sebe; ker ga v možu ne najde, se oklene žurnalista Bondesena. Ko se Ivar zave, je že prepozno. Žena odide. Ostanejo mu le še lastni nazori. Eksekutor popiše pohištvo. — Vsiljuje se vprašanje, zakaj so hudožestveniki sploh naštudirali to delo, ki ima najbrž v tisku več čara kot na odru? Kot so se lotili uprizoritve novel, tako se zdi, da v podajanju avtorjev ljubijo dela, ki za poprečnega igralca sploh niso plodovite, tako celo stvari, ki ne vsebujejo skoro nobenih uklenjenih disakor-dov, ki bi se razvezavali, temveč hočejo |olo vsakdanjost razviti do učinkovitosti. !"o pa se jim je tudi v polni meri posre-ilo< Fr. K. DAVORIN TRSTENJAK UMRL. LDU Zagreb, 10. februarja. (ZNU) Danes opoldne je tukaj umrl šolski ravnatelj v pokoju in znani pedagogični pisatelj Davorin Trstenjak. Pokojni je bil odličen vzgojevatelj in se je zlasti odlikoval na polju ljudske prosvete. ZGRADBA PROGE KOČEVJE—BROD-MO-RAVICA. Belgrad, .10. febr. (Izv.) Ministrstvo sao-bračaja je odredilo posebno komisijo, ki bo izvršila vse potrebne predpriprave za gradnjo proge Kočevje—Brod—Moravica. SEJA USTAVNEGA ODBORA, Vladna zadrega — prazne fraze demokratov. Belgrad, 10, febr. (Izv.) Današnjo sejo ustavnega odbora je otvoril predsednik dr. Milenko Vesnič ob 9. uri 30 min. dopoldne, Prvi se je oglasil" k besedi član Jugoslovanskega kluba posl. S u š n i k , ki je stavil vprašanje na predsednika dr. Vesniča. V tem vprašanju je poudarjal, da je včeraj rekel, da sedanja vlada nima večine poslancev v konstituanti, ki znaša 210 plus 1. Z ozirom na to ne more biti ustava, ki jo predlaga vlada, sprejeta. Zato predlaga, da se debata v ustavnem odboru odgodi dotlej, da se sestavi nova vlada, ki bo imela za seboj močno večino. • Namesto dr. Vesniča je odgovarjal minister za konstituanto dr. Marko T r i f-k o v i č , ki je izjavil, da ima vprašanje posl. Sušnika namen, zavleči delo v ustavnem odboru, kakor tudi konsolidiranje razmer v državi. « Posl. S u š n i k je zavrnil insinuacije ministra Trifkoviča in je izjavil, da se je ljudska stranka že tedaj borila za svobodo našega naroda, ko so bili še ljudje, ki stoje danes ministru Trifkoviču tako blizu, še verni sluge starega režima. Ta ugotovitev posl. Sušnika je zelo neprijetno učinkovala na ministra Trifkoviča, ki je nato v svojem odgovoru nagla-šal, da pod subverzivnimi elementi ni mislil ljudske stranke, ker je dr. Korošec mnogo storil za naše narodno osvobojenje. — Kc mu je na to izjavo stavil posl. dr. Sima Markovič (komunist) vprašanje, koga ic potem menil pod subverzivnimi elementi, je odgovoril dr. Trifkovič, da je misli! na komuniste, Posl. Sima Markovič jc odgovarjal, da komunistična stranka ni nasprotna narodnemu in državnemu edinstvu, ki ga tudi noče rušiti, pač pa ga rušijo kapitalistične stranke. Kot prvi priglašeni govornik v načelni razpravi o ustavnem načrtu je govoril poslanec Voja Marinkovič (demokrat), ki je kot argument proti avtonomiji navajal, kako se je Srbija posluževala svoje avtonomije v turški carevini, da je rušila Turško. Enako bi mogli svoj avtonomni položaj izrabiti tudi Hrvati in Slovenci proti sedanji državi. Pravi, da bi bilo odveč, ako bi se hotel v načelni debati doseči sporazum s komunisti. To bi bilo mogoče samo tedaj, ko bi ena ali druga stran kapitulirala. Ker je to izključeno, zato tega sploh ni treba poskušati. Nadalje pravi, da je eden izmed govornikov omenil polom parlamentarizma. To pa ni točno, ker moremo govoriti samo o krizi parlamentarizma, kar pa pomenja. da je treba zahtevati izpopolnitve parlamentarnega režima. Parlament ni odgovarjal n a d a m z ozirom na zakonodajno delo. Mnenja je, da je sedanji parlament popolnoma političen, radi česar ni čudno, da potem zastaja zakonodajno delo. Nadalje je tolmačil, zakaj niso v vladni ustavni načrt vstavljene socialno-gospo-darske določbe. Tu se jc poslužil navadne agitacijske fraze, češ da ni treba, da bi prednjačili drugim narodom, nego da delamo z ozirom na naše razmere. Treba je, da naš narod doseže druge narode in ne, da bi bil prvi. Skušajmo, približati se drugim narodom v poljedelskem in splošnem napredku. Nadalje jc izjavil, da ni centra-list, nego unitarist. Stvarni razlogi pa silijo narod vedno bolj v centralizem, zato ni treba, da se bojimo avtonomije. Nadalje je izjavil, da se noče rušiti sedanja administracija ,temveč da se bo likvidirala s prehodnimi naredbami. Zatem je omenjal krfsko deklaracijo in jc izjavil, da je bila ta deklaracija, storjena v imenu našega naroda proti londonskemu paktu. Ljudje, ki so pri tem sodelovali, so bili eksperti narodnega mišljenja. Krfska deklaracija ni bila tedaj, ko smo jo ustvarjali, kak pakt, ker sta bila Pašič in dr. Trumbič oba na isti strani. Ta deklaracija torej ni bila pravni pakt, toda naš narod je tudi ni nikdlr demontiral, nego se jc za njenp udejitvoVanje boril. ^atem je govoril poslanec Ljuba J o v & n o v i č (radikaiec), ki je izjavii, da ni popolnoma primerna zahteva po popolni suverenosti konstituanle. Zanj jc izven dvoma, da obvezuje krfska deklaracija vse one, ki so pri njej sodelovali. Medtem tudi n i k d o ne ostaja proti njej med narodom. Nasprotno pa niso odgovarjali ženevski sklepi razpoloženju naroda. Pravi, da je bil radi tega Pašič prisiljen, podati demisijo svoje vlade ob po-četku pogajanj z Narodnim večem in sicer edino radi tega, ker je priznal suverenost vlade Narodnega veča. Naš narod ni nikdar želel živeti razdvojeno življenje. Ono, kar se bo določilo v ustavotvorni skupščini, bo obvezno za vse, tudi za Ra-diča ne glede na to, ali se strinjajo ali ne. Brez tega ni državnega edinstva. Težišče tega je v ustavotvorni skupščini in brez ozira na to, kako je bilo prej, je treba, da storimo sedaj to, kar odgovarja volji naroda. Ustavo moramo sedaj izvršiti, ker dajemo brez nje samo razmaha nezadovoljstvu. Provizorij nas je oviral, da nismo dovolj varovali koristi države. Govornik se ne strinja v vsem z ustavnim načrtom Pašičeve vlade, vendar pa je mnenja, da bi bila manjša pogreška, ako se sprejme, kakor pa, ako bi sploh ostali še nadalje brez ustave. Želi, da bi bila ustava delo. kompromisa, ker je naše edinstvo gotova stvar in zanjo ne obstoja nobena nevarnost razen, če bi vsi ponoreli. Nadalje je zagovarjal kompromis z Narodnim in Jugoslo-v enakim klubom. Pravi, da Radič ne more doseči svoje hrvatske seljačke republike, ker mora računati s tem, da je naša država tu, da je edinstvena. Za Ljubo Jovanovičem je govoril nato poslanec dr. Janko Šimrak (Jugo-slovenski klub), ki ie s početkoma nagla-šal, da je akcija biskupa. Dositeja v Češkoslovaški nasprotna vsaki verski toleranci v naši državi. Nadalje je slavil vprašanje na predsednika ustavnega odbora, v katerem zahteva pojasnila, zakaj se ni ustavnemu odboru predložil ustavni načrt, ki ga je izdelala posebna komisija za vlade Stojana Protiča, ter ustavni načrt, ki ga je izdelala vlada dr. Vesniča s pri-stavki posameznih ministrov? Nadalje je vprašal, zakaj ni vlada sporočila ustavnemu odboru, da bodo določene za čas med sprejetjem ustave in njenim uveljav-Ijenjem pri administrativni razdelitvi države prehodne odredbe. Zakaj vlada ni predložila ustavnemu odboru elaborat posebne komisije za upravno razdelitev pokrajin? Kako je to, da pride vae prejv novine (demokratske, op. ured.) predno da vlada na vpogled ustavnemu odboru? Na ta vprašanja je odgovarjal puni-ster dr. Trifkovič, ki je izjataUida vlada še nima gotovega elaborata o prehodnem stanju. — (Mi ga pa že imamo od dopisnega urada! Op. ured.) Poslanec Nastas Petrovič (ra-dikalec) je istotako zahteval, naj se pojasnijo stvari, ki jih je navedel dr. Šimrak. Po repliki ministra dr. Trifkoviča se je seja končala ob 12. uri 30 minut ter ae vrši prihodnja seja jutri ob 9, uri 30 minut dopoldne. IZ USTAVNEGA ODBORA. " Belgrad, 10. februarja. (Izvirno) Jutri bo govoril v ustavnem odboru dr. Matko Laginja, MINISTER TRIFKOVIČ ODSTOPI? * Belgrad, 10. februarja. (Izvirno) V parlamentarnih krogih se govori, da bo v kratkem došlo do izpremembe osebe ministra za konstituanto, ker jc dr. Trifkovič dosedaj pokazal zelo malo sposobnosti za vodstvo svojega resorta. ✓ ZEMLJORADNIKI NEZADOVOLJNI S SLOVENSKIMI SAMOSTOJNEŽL \ Belgrad, 10. februarja. (Izvirno) Kakor se doznava iz kluba zemljoradnikov, se večina njegovih poslancev nikakor ne strinja s centralističnim stališčem dr. Vošnjaka in slovenske samostojne kmetijske stranke. Predsednik zemljoradniškega kluba Avramovič je izjavil, da sc stališče dr. Vošnjaka ne more identificirati s stališčem zemljoradničkega kluba. MINISTRSTVO ZA PREHRANO SE OPUSTI. Belgrad, 10. februarja. (Izvirno) V razpravi o državnem proračunu, ki se bo v kratken pričela v ministrskem svetu, bo stavljen predlog glede ukinjenja ministrstva za prehrano in obnovo. Finančni minister dr. Kumanudi ne bo temu predlogu nasprotoval, ker bi se s tem znižali izdatki v proračunu, na drugi strani pa ministrstvo za prebrano in obnovo tudi ni imelo sedaj preveč posla. BORZA. LDU Zagreb, 10. februarja. (ZNU) Borza. Devize: Berlin 243—244, Italija 535—537.50, London 565—570, New York 145—146, Pariz 1040—1045, Praga 189—. 190, Švica 2350—2375, Dunaj 21.22%— 21.30. Valute: Ameriški dolarji 144— 144.50, avstrijske krone 24.50—25, bolgarski levi 160—0, carski rublji 0—70, češkoslovaške krone 180—185, francoski franki 1000—1020, napoleondori 475—480, nemške marke 234 —235. rumunski leji 195—200, italijanske lire 520—522. Sfran SLOVENEC, "dne iT. JebVuana 1921. Gospodarstvo. g Cene hmelju padajo. Z ozirom m padanje cen hmelju na svetovnem trgu c čcika strokovna komisija za določitev ccn hmelju znižala najnižje cene za izvo>: na-ran. cenam, določenim 12. jan., zi žateški tuel; cd 40C0 na 2700 K češkoslo -aške valute in za avšavski od 3700 na 2400 z F hi veliavo 8. februarja. Ako b- se sm^nice hrriciiskegr izvoza izpremenile, bi odpadla 9 odstotni« izvozna pristojbina in t tem tudi dosedanje določbe o najnižjih cenah. Na Češkem se nahajajo znatne zaloge hmelja in zato zahtevajo hmeljarji svoboden izvoz hmelja. g Ustanovni občni zbor »Sadjarskega dru- štev. 33. U'nr|n • bukove lepe zdrave za tako|5n]o i Zanes- "UUC. dobavo kupim vsako množino J ljiva IIUIOIJHU dUUIII ibU za 1 marec Prosto vagon. Ponudbe na upravništvo! — Pismene ponudbe na upravo hotela tega lista pod „Hlodl." "" * - - - - Hotelske sobaricase spreimc štvac za Slovenijo bo 20. t. m. ob pol 10 dopoldne pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani (Marijanižče) soba 54. Kdor ne more priti, naj se priglasi pismeno na naslov: M. Hu-mek — Ljubljana. Komur je na tem, da dobimo zopet strokovno glasilo, naj takoj pristopi k društvu. — Pripravljalni odbor. g Preveč premoga je na Francoskem. Na raznih skladiščih leže ogromne množine francoskega premoga, tako v Pas de Calais nad 100.000 ton, za katere ni odjemalcev. Vzrok je ta, da so povsod nakopičene zaloge nemškega, angleškega in ameriškega premoga. Ne vedo, kam s premogom, ki ga pošilja Nemčija po dogovoru v Spaa. 479 | Uulon, Ljub jana. 469 Nova železno kolesa za hunte, zmed nim vložkom v tečajih širinotok 60 cm, proda F. Stupica Ljubljana. 486 finl/j-pa Stara 13 do 17 let, katera bi iJCiMlliU im"la veselje za vsa dela v gospodinjstvu, krepka in zdrava, se sprejme v več o in dobro trgovsko hiso na Dolenjskem. Piednost imajo revne in res pridne, ki bi lahko s svojo pridnostjo < stale dalje časa z vso oskrbo v hiSI. Ponudbe takoj na naslov »Priložnost, 484. na upravništvo »Slovenca« llaniiftriaj • 2 nlsalni mizi, 1 nastavek ftUjjluuUJ. od kredence pripraven /.a oostilno, in več zabojev. Erjavec A Turk, Valvazorjev trg 7. 493 Sprejme c'l|7|/jlljjl večjo gostilno za se J.miUulU pomivanje posode ter služkinja za razna druga cela v kuhinji proti plači in hrani. Naslov pove uprava »Slovenca, pod st. 494. Trgovec z dobro vpeljano veletrgovino se želi seznaniti tem potom z gospodično z več im premoženjem. Vdove niso izključene. Ponudbe s fotograf.jo je posluti nakasneje do 12. februarja na upravništvo Slovenca pod »Zvezda o33« Zenilsa Doooia. Nad 20 let v občinski upravi delujoči nhftntfri tajniksedai uslu'ben v ?ase~ UUUIIJRI IUJIIIA dene m u ozeml u išče enake službe pri kaki veliki občini v Jugoslaviji. Vstop lahko takoj mogoč. Ponudbe pod „]ull)ska Benečija 16ia na upravništvo tega lista. Vrtnarji! kt ste za presojo dobrih semenj merodajni, sporočamo, daso nam semena iz inozemstva pravkar dospela. Ista oddajamo z največ mogočo garanciio. Cenik pošljemo na zahtevo. Tiqov na s semeni Sever & i>omp., Ljubljana, Woliova u'iea 12. Trgovec Kopi Hišo z že i dočo trgovino ali brez nje v lepšem kraju na Gorenjskem. Oglasi na upravo pod 200.000,443. dekle spretna in veSča dobre JitiiUlilili, kuhe, in močno za vsako celo se sprejmeti za Sp Slško. Mesečna plača K 400 in K 300 Poizve se Dunajska cesta 36 levo. Sprejme se več dobro izurienih Ljubljana, Linhaitova ulica 16. 478 Pnnjna rnfia v težki laSki renesanci in OjJUIilU OUIJU nekaj drugega pohištva je naprodaj na Glincah 37 ob Tržaški cesti. Konkurence - zmožen - je samo oni trgovec, ki dobi blago Iz prve roke. Koruzo, oves, pše-nico itd. dobite najceneje franko vsaka želez, postaja v Sloveniji pri B. Š0RJAK I DRUG ZAGREB, Gunduličeva ulica 58. STORfl, družba z o. z., ST. VID nad Ljubljano tovarna za gardine, bonf-ims. pregrinjala za postelje, zavese za kavarne in hotele, iz tulja, ripsa, etamina, kongresa, platna itd. Dne 8. svečana 1921 je po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul naš dragi soprog, ozir. oče, brat, svak dr. JOSIP IPAVIC okrožni zdravnik v Sv. Jnr]a ob jat. žel., skladatelj. Pogreb dragega ranjkega se vrši v četrtek, dne 10. svečana 19J1 ob pol 18. url (pol 4. pop.). Sv maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 11. svečaua ob pol 8. uri (predp.) Berta Ipav>c soproga — Jožek, Božo, sina — dr. Benjamin Tpavic, zdravnik v Mariboru, dr tttarko Ipavic, okrai. glavar v Slovenj-gradcu, brata — Minka Cajnlcar, UdCI Artman sestri — Tomaž Čajnkar dvorni svetnih, predsedniK okrožnega sodišča v Mariboru, Janko Artmao, trgovec, župan v Sv. Jurju ob juž. žel., svaka — stud. phil. Tomaž Cajnkar: nečak — Anica Cajnkar nečakinja. ZAHVALA. Ker mi nI mogoče se vsakemu posebej zahvaliti za vse doksze blagodejnega sočutja med boleznijo in ob smrti moje >skrenol,ubIjene soproge, oz. sestre, svakinje, tete in sinahe, gospe1 Milke Ranzinger r.i. Čerin izrekamo tem potom najiskrenejSo zahvalo, kakor tudi vsem onim, ki so preblago pokojnico v tako obilnem Številu spremili na njeni zadnji poti. Osobito pa se zahvaljujem gg. zdravnikom za pomoč v bolezni, čč. duhovščini, čč. sestram sanatorija .Elizabetinum', gg. gasilcem ter vsem znancem in sorodnikom. — Bog plačaj 1 Zagorje ob Savi, dne 9. svečana 1921. Josip Ranzinger, soprog. Naznun am slnvncmu občinstvu otvoritev nove lekarne pri cerkvi »v. Petra v Ijublianl. Mr. ph. Anton Usisr. Zadružna Zveza v LJubljani razpisuje službo knjigovodskega uradnika, ki ima trgovsko izobrazbo. Lastnoročno pisane prošnje s spričevali in zahtevki o plači je do 23. februaria t. 1. predložiti ravnateljstvu (Dunajska cesta št. 38, I. nadstr.) Ccnirala: SPLIT PODRUŽNICE: MARIBOR :: ZAGREB :: NOVI SAD. Filljacijg: Zadružna Mi, Rcla; umm mm, Trsi. sa bavl z vsemi baninlml !n borznimi posli. Od fin. min. pooblaščena za nakup in prodajo deviz ln valut, kakor tudi za izdajo uverenja. — Sprejema denar na hranilne knjjž.ce, tekočI In žiro raCun pod najugodnejšimi pogoji. kuoim na Kranjskem. - Glavne zahteve: lepem zdravem kraju ugoden d m, dobra gospodarska poslopja. - Zemlišca vsai nekoliko oralov. Čim vet temboijSe. Elektrika in vodovod posebno vSeč. -Ponudbe naj dobro opišeio celi objekt in navedo zadnjo ceno, ter se poSlejo na: upravo Slovenca pod šifro Posestvo 402. Diskrccija strogo zajamčena. kraste, lišaje od>tranuje pri človeku in živalih Naftolmazilo, ki je brez doha in ne maže perila. '1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri T^NrtOCl, lekarna Ljubljana, Slovenija. IH«f, podgane, sfenfce, Ščurki m vsa golazen morn poginiti, ako porabljate mopi nniuolie preizkušene in splošno hvaliena ired-itvR, Kot prou poljskim mišim K 10 an podgane in mlil K It. za ščurke posebno močna trii« K Zli; tinktura r.« »tenloe K i. uničevalec moljev K 10. prašek proti mrčesom K 10 in 20 mnr.ilo proti ušem pri ljudeh K & —u mazilo m uši pri živini 0.—11; prašek Ea uši v Obleki in oerUu K 10 in 20 un. ktura proti mrceau na aadju m zelenja«! lunitev rastlin K 1,; tiasok proti mruvljam K 10 Mazilo proti garjam li U. — 1'oSiljapo po-▼ /.otiu Zavor- ..a eksport M. JUnker, Petriirjska ul. 3. Zagreb 39. Tr;ovoera ori večjem odjemu popust.' Aimanah kraljevine SHS 1921 fldresa glavnega uredništva: Novi Sad, Trgov. Zanatl. komora. Z odobrenjem predsedstva min. sveta, po strokovnih podatkih vseh mini-sterstev in s sodelovanjem uglednih osebnosti cele kraljevine izide v prvi polovici 1921 prvi obširni Almanah kraljevine SHS v velikosti Cm in z okolu 800 do 1000 strani. Knjiga izide v lepi opremi, ter bo podala popolno sliko sed miih razmer * kraljevini: kratko zgodovino, zemljepis, upravo, kulturo, finance, industrijo in trgovino. Tiskala se bo v Štirih jezikih in mnogo tisoč izvodih; cena mehko vezani li/0, trdo vezani 125 dinarjev. Glavno zastopstvo za SiovenPo, Drago Beseljak, anertfna pisarna, Mu*>S