. 138,
V Ljubljani, torek, 20. junija 1922.
Leto TL
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POSTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45'—
Uredništvo in upravnHtno v Ko-oitsnavi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev 30 — Telefon a=a» upravnlštva štev. 328 mm
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7'50
V upravi stane mesečno Din 7*— GrlciSilo krŠČ&RSKDCJČL d.6lOVR©CJ2l ljudstva Posamezna številka stane 50 p
enazsat
mcdiuurBdai kongres feriCanskfk rnčarleo.
(Izvirno poročilo.)
Innsbruck, 19. junija.
V Inomostu se je 16. t. m. otvoril I. mednarodni kongres krščanskih rudarjev. Zastopane so bile po delegatih sledeče dežele:	Francija, Belgija, Nizozemska,
'Jugoslavija, Poljska, Zgornja Šlezija in Švica. Španski krščanski rudarji so poslali kongresu obširno resolucijo. Ogrska, čehoslovaška in italijanska rudarska organizacija niso bile zastopane.
Izmed pozdravov je omeniti pozdrav mednarodnega delovnega urada, oziroma njegovega ravnatelja, francoskega socialista Alberta Thoma, ki je naglašal, d a nastopa v zadnjem času čezda-ljebolj reakcija, katera se ne obrača samo proti socialnim pridobitvam v posameznih deželah nego tudi proti mednarodnemu delovnemu uradu.
Delegat Brettemann iz Nemčije je v svojem nagovoru poudarjal, da je strokovna zveza nemških krščanskih rudarjev, ki združuje 2 in pol milijona članov, številno najmočnejša.
Zanimivi so bili referati o položaju rudarjev v posameznih deželah, ki so na to sledili. Iz vseh poročil se razvidi združeni nastop reakcije po vseh državah. Povsod se pozna gospodarska kriza na Angleškem, vsled kate%e angleški rudarji delajo za minimalne plače, in zato ceneni angleški premog naravnost preplavlja tako belgijski kakor francoski in holandski trg itd. V Belgiji je n. pr, angl, premog 15 frankov cenejši nego ista kvantiteta belgijskega premoga. Ako podležejo zdaj v mezdnem boju še rudarji v Severni Ameriki, bodo nastali za rudarje po celem svetu še hujši časi,
JPoročevalec iz Nemčije je dokazoval, kakšne slabe gospodarske posledice ima francoska reparacijska politika. Izvajal je tudi, kako padajo mezde nemških rudarjev. Kriva je nekrščanska imperialistična politika. Edini lek je, da se človeška družba vrne h krščanskim nravstvenim načelom v socialnem življenju.
Francoski poročevalec pove, da so mezde rudarjev v Franciji padle za 20 odstotkov. Vzrok je v glavnem angleška konkurenca. Delavstvo se proti temu uspešno ne more boriti, ker je socialistično delavstvo razcepljeno, podjetniki pa strokovnih organizacij sploh ne priznavajo kot enakopraven faktor. Celo osemurni delavnik je ,v nevarnosti. O takozvani delovni skupnosti kakor n. pr, v Nemčiji, v Franciji sploh ni govora. Krščanska organizacija napreduje kakor v Belgiji.
Na Holandskem je 26.000 rudarjev in Še ti so razcepljeni na 6 organizacij.
O razmerah v SHS je poročal K u k -man. Omenja stalno napredovanje krščanske strokovne organizacije, reakcionarno socialno politiko vlade in pomoč, katero nuja vladi socialnodemokratska stranka.
Referent iz Avstrije slika velik terorizem, ki ga izvaja v Avstriji na delavstvo socialnodemokratska stranka.
Kongres se je zaključil 19. junija. Izmed referatov so bili najvažnejši: Harschev o rudarski zakonodaji, Kottov o varstvu rudarjev in Imbuschev o socializaciji rudnikov; poročevalec se je izrekel za postopno, metodično socializacijo.
Glede odnosa do socialistične rudarske organicije se je sklenila resolucija, v kateri se povdarja v glavnem, da so
1. načela socialistične organizacije in krščanske organizacije medseboj nezdružljiva, ker načela socialistične organizacije ogrožajo socialni mir;
2. da londonska mednarodna rudarska strokovna organizacija ni nevtralna, marveč, da je član II. internacionale;
3. da ni mogoče doseči popolne načelne in akcijske skupnosti vseh mednarodnih rudarskih organizacij;
4. da pa je mogoče sodelovanje tam, kjer gre za čisto določene cilje gospodarskega značaja, v kolikor to ne nasprotuje krščanskim socialnim načelom.
Apitlrajte za »Novi čas« od moža do moža!
Voliuni red sprelet. Del demokratov proti.
Belgrad, 19, jun. (Izv.) Člani zakonodajnega odbora, ki pripadajo opoziciji, se danes v zmislu sobotne izjave niso udeležili današnje seje zakonodajnega odbora. Odbor je danes podrobno razpravljal o načrtu volilnega zakona. Sprejete so bile nekatere izpremembe, zlasti o okrožnih kandidatih. Končno je bil zakonski načrt sprejet tudi v podrobnostih. Od 21 članov je glasovalo zanj 18, proti pa trije. Oddvoje-no mišljenje so predložili demokrati An-
gjelič, Magovčevic in Pavle čubrovič, ki so ga poslali narodni skupščini in v katerem izvajajo, da se v novem zakonu kratijo dosedanje politične pravice državljanov, dočim se njihova stranka zavzema v svojem programu za razširjenje teh pravic. Apelirajo na večino poslancev, naj ne kratijo dosedanjih pravic narodovih, ampak naj jih razširijo in dopolnijo. Za poročevalca je določen posl. Angjelie.
Socialistična	proces
preti' raškim sodaireBoincSonarieiii.
Na zadnjih posvetovanjih treh socialističnih internacional v Berlinu za ustanovitev enotne socialistične fronte so se s sovjetskim ruskim zastopnikom Radekom pogodili, da bodo smeli razpravi proii socialnim revolucionajem v Moskvi prisostvovati zastopniki zunanjih socialističnih strank kot branitelji. Socialni revolucionarji so bili že od 1. 1918. v preiskovalnem zaporu, obdolženi zarot in napadov proti sovjetskemu režimu. Zunanje socialistične stranke so se že mnogo prizadevale za usodo teh ruskih sodrugov in ker je došlo do skupnih pogajanj vseh treh internacional so od zastopnikov Moskve dosegli gornjo privolitev. S tem so hoteli doseči kontrolo nad procesom in tako preprečiti, da bi postali ruski tovariši brezpomembna žrtev boljševiškega sodstva. Toda v tem se je bil veter v Moskvi zasuknil in zopet poostril in ko je prišel Radek domov, so ga
sprejeli z očitki, da je bil prpeopustljiv. Kljub temu so Vandervelde, Theodor Lieb-knecht in Rosenfeld odpotovali na razpravo proti socialnim revolucionarjem v Moskvo. A njih trud je bil zaman. Moskovski krogi nikakor niso bili voljni, da bi si dali dopasti kako vtikanje v njihove notranje stvari, zato so odredili proti neželjenim gostom ostre ukrepe. Vandervelde, Lieb-knecht in Rosenfeld so bili neprestano pod strogim nadzorstvom, z ruskimi branitelji se niso smeli sniti drugod nego na sodišču, razen tega so jim nalagali take gmotne žrtve, da jih niso mogli zmagovati. Možje so bili v kratkem prisiljeni položiti orožje in se vrniti domov, O svojih izkušnjah so poročali na seji urada delovne skupnosti v Frankfurtu. Akcija za ustvaritev enotne svetovne delavske fronte po tem dogodku gotovo ne kaže najboljše.
Udarec ondnilsn?
MAKSIMIRANJE URADNIŠKIH DRA-GINJSKIH DOKLAD.
Komaj se je posušilo tiskarsko črnilo vseh člankov in vesti, ki so jih priobčevali vsi listi o draginjskih dokladah javnih nameščencev, že se nam obeta, da bo treba o stvari še — in sicer pošteno — ropotati. Komaj se je pristojni resortni referent v Belgradu pošteno izmislil, da se je glede nižjih državnih uslužbencev zgodila le »pomota«, že je tukaj baje odredba, da se tudi uradništvu skrčijo rodbinske dra-ginjske doklade. Sicer nam to ni nič novega, saj nam je dr, Gosar napovedal na zadnjem sestanku somišljenikov SLS, da je bilo skrčenje družinskih doklad v Belgradu že davno sklenjena stvar. Tudi smo c tem poročali v »Novem Času«. Ampak, do se drzne priti vlada z reduciranjem draginjskih doklad ravno sedaj, ko vsled njene blazne finančne politike cene neprestano naraščajo; ko pada naša valuta vsled va banque-igre zaradi z nekvalificirano blaznostjo najetega državnega posojila; — da se drzne priti z reduciranjem vlada sedaj, ko smo pravkar zabili težke milijone za poročni luksus, dočim ubogi državni nameščenec ne ve, kako si bo pokril telesno nagoto na zimo: to presega pač vse meje navadnega človeškega razuma. Ali je finančni minister padel na glavo? Skoro bi dejali, da,
Žal, da nimamo točnega vpogleda v finančne misterije, toda po tem, kar smo čuli, je baje že izdana naredba, s katero se bodo regulirale, to se pravi: ukinile sedanje draginjske doklade uradniških družinskih članov z omejitvijo na najnižje število. Kakor rečeno, natančnega vpogleda do danes še nimamo. Vendar pa smatramo za nujno, da že na podlagi prvih vesti odločno povzdignemo svoj glas, ki naj izzveni v najenergičnejši protest proti vsaki nakani reduciranja prejemkov na kakršenkoli način. Ali bomo državni uslužbenci res vedno za norca oni kliki v centrali, ki brije norce iz ljudstva in cele države? Mi danes svarimo: Ne hodite z ognjem okrog slamnatih streh, da se Vam ne užgo nad Vašimi praznimi glavami! Danes smo še pohlevni in svarimo: ne napenjajte strun, ker te jutri že lahko popokajo. Ali mar mislite delati strune potem iz naših črev?
Če ste res — kakor se nam je povedalo iz gotovega vira — izdali naredbo za maksimiranje doklad, nevtegoma v koš ž njo! Mi smo storili le svojo dolžnost, da smo na tem mestu opozorili vlado in javnost na nameravano kričečo in vnebovpi-jočo krivico. Sedaj imaš besedo ti. vlada,
in ve, organizacije, če ste sploh še na svetu, — Uradnik.
OMastf m!se spremene.
Belgrad, 19. jun. (Izv.) Danes so poslanci Joca Jovanovič (radikalec) in tovariši poslali narodni skupščini predlog o izpremembi naredbe o razdelitvi države na oblasti. V tem predlogu zahtevajo štiri oblasti z novimi mejami, in sicer 1. sremsko oblast s sedežem v Vukovaru, 2. belgraj-Sko oblast s sedežem v Belgradu, 3. pre-stolniško oblast s sedežem v Belgradu, ki naj bi obstojala iz mest Belgrada in Zemuna in nekaterih drugih okoličanskih občin in 4. podonavsko oblast s sedežem v Smederevu. V tem predlogu so natančno naštete vse občine in okraji, iz katerih naj obstojajo te nove oblasti.
tfotltični dogodki
+ Kdaj se vrše volitve v oblastne skupščine? Demokratsko časopisje je te dni poročalo, da bodo vsak čas razpisane volitve v oblastne skupščine in da se bodo vršile najkasneje koncem julija. Po verodo-stojnejših virih pa si vlada v tem vprašanju še ni na jasnem, in se bodo volitve vršile najbrže šele meseca oktobra. Gospodje se volitev zelo boje, ker vedo, da bodo te ali one jasno pred vsem svetom dokazale, da ljudstvo ne mara za policaj-demokratski centralistični režim.
-f Ministrstvo za socialno politiko. Ta
resort je namreč tudi v Jugoslaviji. Delavstvo nima sicer od njega prav ničesar, pač pa je izborno korito za centralistične bur-žuje. Gopod dr. Vekoslav Kukovec, ki ima spričo svinčenih in jajčjih afer v »Jadranski banki« silno težko nalogo, koncentrirati napredne velesile, je bil dober čas minister za socialno politiko. Nato je prišel na njegovo mesto gospod dr. Gregor Žerjav, ki je pa že 6 mesecev nevarno bolan in ni mogel vršiti svojih dolžnosti. Imel je svojega namestnika. V kolikor je znano javnosti, sta se v socialnem ministrstvu borili ta čas »Jadranska« in »Union banka« za zastopstvo neke laške paroplovne družbe. V ostalem ni bil dr. Žerjav s svojim namestnikom nič slabši kot dr. Kukovec. Včerajšnji listi pa poročajo, da je podal dr. Žerjav demisijo, ker je še vedno bolan. Pravijo, da bo demisija najbrže sprejeta in postane minister za socialno politiko gospod Ljuba Davidovič. In tako bo delavstvo rešeno... Dokler bo razpolagala s so-
Poto&ar
Tržič, 20. jun. Nocoj ob pol 12. uri ponoči je umrl po kratki bolezni velečastiti gospod Josip Potokar, duhovni svetnik in župnik v Tržiču.
Nepričakovano nas je zadela ta novica o smrti našega delavnega in priljubljenega župnika! Umrl je po kratki 14-dnevni, a težki bolezni. Pogreb bo v četrtek, 22. junija ob 10. uri dopoldne v Tržiču na farno pokopališče. V slovo mu govori njegov prijatelj g. prior Valerijan Učak iz Ljubljane. Več o njegovem življenju in delovanju v Tržiču poročamo v daijšem dopisu. Tržiško delavstvu žaluje ob prezgodnjem grobu svojega požrtvovalnega župnika in mu želi večni mir in pokoj in stotero plačilo nad zvezdami! Počivaj v miru. Mi te ohranimo v hvaležnem spominu. 2 Bogom!
* * *
Ta vest bo brez dvoma pretresla vsakogar, ki je rajnega gospoda osebno poznal. Saj je gospod svetnik Potokar spadal med najvnetejše kršč. socialne delavce. Veliko je storil za kršč. soc. organizacijo med delavstvom. S svojo mirnostjo in lju-beznjivostjo je pomagal uspešno v najbolj težkih trenutkih — povod in vselej. Osebno ljubeznjivi in plemeniti mož je velike storil v Tržiču za preskrbo revne mladine. Pa tudi v drugih organizacijah je bil povsod duša vsega delovanja. Da je Tržič danes to, kar je, je njegova zasluga! In kakor ga hranijo v hvaležnem spominu povsod, kjer je služboval kot mlad kaplan, tako ga bo tudi Tržič kot enega svojih najboljših župnikov ohranil v hvaležnem spominu! Naj počiva v miru pri Gospodu, ki mu je služil vedno po najboljših močeh in z najboljšo voljo sredi izročenega mu vernega ljudstva!
• * *
f DUH. SVETN. JOS. POTOKARJU!
Naš ljubljeni pastir mrtev!
Kot otroci zaplakajo ob mrliški postelji svojega očeta, tako bridko je i nam ob tej nenadni ločitvi.
Ah, da si nas take hitro zapustil Ti, ki si nam bil v Tržiču vse!
Mi delavci, kako smo le ljubili! Saj si bil tako naš! Imeli smo v Tebi močnega in dobrega duhovnika.
Bil si nam pastir, oče voditelj!
Živel si z nami kot eden nas, boril se z nami, veselil se z nami.
Sadovi Tvojega dela so odlični.
Kako krasno si razvil med nami v e r-sko zavest in neomajno prepričanje o poslanstvu Cerkve.
Verjeli smo Ti, ker smo na Tebi videli, kar si govoril.
Naše vrste si storil močne !
Najlepše Tvoje delo pa jo bila skrb za mlado katoliško inteligenco, za naše s i • nove-dijake!
Na Tvojo besedo smo jih dali v šolo, s Tvojo pomočjo smo jih vzdržavali. — Danes cveto v prepričanju, ki si ga jim vcepil Ti!
Zato žaluje danes poleg naših delavskih vrst tudi dijaštvo. Zgubili so svojega dobrotnika. A vzornik jim ostaneš!
Sredi napornega dela si omahnil in legel v grob.
Plačnik Ti bodi Vsevečni in naša zvestoba!
cialnimi ministrstvi buržuazija, toliko časa ljudstvo za ta resort ne bo vedelo, ker ne prihaja iz njega nič razun mastnih plač za ministre.
4- Knjigo o lepem vedenju bi bilo treba poslati na vsa uredništva belgrajskih listov, predvsem na demokratska. Uredništvo »Politike je prejelo nekje laž, da je Vatikan ukoril katol. škofe, ker so so udeležili kraljeve poroke v pravoslavni cerkvi. Uredništvo se je obrnilo za pojasnilo na papeževega nuncija v Belgradu. Nuncijatura je vest odločno zanikala. Vkljub temu pa je »Politika: laž obelodanila. Za njo je pri-eapljalo seveda vse belgrajsko časopisje. Ko pa je Vatikan laži službeno dementiral, ni dementijev priobčil niti en belgrajski list. Namen posvečuje sredstva: Ljudstvo je treba ščuvati zoper kaloiičuue. To je glav
no, način je druga stvar. Pa so olikani ti gospodje in o maniri vam vedo marsikaj!
;-f Iz parlamenta. Na včerajšnji seji parlamenta so se večinoma obravnavale interpelacije. Poslanec A. Brandner (NSS) je stavil na predsednika dr. Ribarja vprašanje, zakaj ni na njegovo nterpelacijo, stavljeno še pred petimi meseci, nobenega odgovora in zakaj mu ne odgovore na interpelacijo o avdijenci kneza Windischgratza pri kralj tu Pravosodni minister je odgovarjal na interpelacijo demokrata Angjeliča, zakaj niso bili ob prliki kraljeve poroke amnesti-rani »črnorokciobsojeni ob priliki solunskega procesa. Minister za šume in rude Rafajlovič je odgovarjal na interpelacijo radikala Dragovčica radi nerednosti in pristranosti v tem ministrskem resortu. Prišlo je do ostrih spopadov med ministrom in in-terpelantom, v katerih so padale psovke kot »lažnik«, »strahopetec- itd. Končno se je sklenilo, da se sestavi posebna komisija, ki naj očitane nerednosti preišče. Na interpelacijo poslanca dr. Koruna glede šikaniranja turistike od stran? vojaških oblasti, Je vojni min. general Vasic odgovoril, da jbodo zahtevale obmejne čete legitimacije Ssamo od sumljivih elemetov. V ostalem je bil v zbornici dosežen jedva kvorum.
( -f Iz ljubezni do tiskovne svobode so Oblasti ustavile »Našo vase, glasilo sloven-,ske republikanske stranke, katera je izdajala pod uredništvom dr. Novačana v Celju. Liberalno časopisje je tega nasilja silno veselo. Spominjamo se samo na čas, kt> je bil predsednik deželne vlade dr. ■Gregor Žerjav. Tedaj so bili opozicionalni časopisi retino pobeljeni. Svoboda velja samo za »demokrate«. Kdor ne piska v njihovo piščalko, se mu enostavno zavije vrat. Ta recept je sicer kratek in hipno učinkovit, ideje pa ni pobil še nikdar, in republikanstvo bo šlo pri nas svojo pot. Liberalci so njegovi najvnetejši propaga-torji — nezavestno seveda.
*Dnevni dogodki
(	— »Socialna Misel«, VI. številka, izide
okoli konca tega meseca, z bogato vsebino. Prihodnja (VII) številka bo dvojna, na 40 Straneh. — Uredništvo.
— V slovo! Ob odhodu iz Novega mesta kličem vsem prijateljem in znancem iskren Zbogom in Bog živi! — Maribor, dne 19. junija 1922. — Fran Radešček, urednik »Straže r in . Slov. Gospodarja?;,
*+	_ Izlet na Sv. Jošt. Iz Kranja: V ne-
deljo, dne 25. t. m. priredi 'skupina Jug. strokovne zveze v Kranju peš izlet k svetemu Joštu. Zbirališče ob pol 1. uri popoldne na Kalvariji. Vabijo se vsi naši elani, da se ga udeleže, kakor tudi sosedne skupine JSZ.
— Iz Cerkelj na Dolenjskem. V zelo prometnem kraju ieži naša vas. Mimo vasi teče reka Krka, čez katero do danes ni bilo mostu. Mučili so se ljudje in živina na trhlem brodu. Kadar je pa voda precej oarastla, sploh ni bilo mogoče priti z ene
strani na drugo. Kako je to nekaj hudega, razume vsakdo, ki ve, da imajo prebivalci z levega brega Krke vsa svoja drva, steljo in vinograde na desnem bregu Krke in da imajo prebivalci z desnega brega večino svojega polja na levem bregu Krke. Torej promet čez Krko je pozimi in poleti neprestan. — In danes? Danes pa gledamo že z bolj veselim obrazom v bodočnost. Gradi se namreč nov most. Sicer bo lesen (hrastov), a bolje nam bo služil, kot marsikje najlepši zidan. Žrtve za most — stal bo namreč 800.000 kron — je prevzelo na svoje rame ljudstvo. Dasi semintja posamezniku primanjkuje denarja, so dali za most vsi — razen par trmoglavcev — zelo, zelo radi. G. podjetnik — vsa čast mu — je obljubil, da bo most do 1. avgusta t. 1. gotov. — Okoličani, ki boste tudi deležni dobrot tega mostu, Vas pa prosimo, da ne odpodite brez daru naših pooblaščencev, ki bodo prišli prosit pomoči. Zahtevajte pooblastilo! — Odbor za gradbo mostu čez Krko p. Cerkljah, sredi meseca junija 1922.
— Centralizacija rudarskih uradov. Ministrstvo za šume in rude bo te dni ukinilo rudarske urade v Zagrebu in Ljubljani ter ju pridelilo sarajevkemu. S tem bodo centralizirane tudi te ustanove in obsojene na počasno hiranje.
— Kako ravnajo v armadi z jetičniki. Vojak Koželj iz Bukovžlaka pri Celju, služeč pri 3. konjeniškem polku v Subotici, je prišel kot priča k neki sodni obravnavi in leži sedaj doma bolan. Fant je jetičen in bo bolezni podlegel. Sedaj ga zdravi dr. Karol Pečnik, priznani špecijalist, ki objavlja v današnjem »Slovencu« tozadevno notico s svojim podpisom, ugotavljajoč, da mora ubogi jetičnik v Subotici jezdariti konja pri 39" jetične mrzlice. Dr. Pečnik pravi: »Kot zdravnik imam dolžnost ščititi siromaka in ker vse nič ne pomaga, sem primoran objaviti to v časniku, da se izsili preiskava ter da se reši bolnik iz rok popolnoma ignorantnega zdravniškega trinoga.«
— Zvišanje delavskih plač v Nemčiji.
Nemško državno ministrstvo za delo je sklenilo, da. se v ruhrskem ozemlju zaradi naraščajoče draginje zvišajo delavske plače za povprečno 35 mark za šihto. Obenem se zviša cena premogu za 10 mark na tono.
— Brezposelnost na Češkoslovaškem. Češkoslovaško ministrstvo za socialno skrb poroča, da je meseca maja dobivalo podporo za brezposelne vsega 30.300 oseb, od tega 22.100 moških in 8200 žensk; razen tega 29.200 družinskih članov.
— Predlog za začasno ukinjenje hiš-nonajemninskega davka so v češkoslovaškem parlamentu podali Nemci. Predlog naglasa, da je ta davek največja ovira za ureditev stanovanjskih razmer, ne da bi država in občine imele od njega posebno znatne dohodke. Davek naj se torej začasno ukine, dokler se ne izboljšajo stanovanjske razmere, državi in občinam pa dovolijo v odškodnino primerni drugi dohodki.
— Tatvina perila. Dne 22. maja je bilo iz zaklenjenega stanovanja Terezije Babnik v Blancih 41 pri Sevnici pokradeno več perila in obleke v skupni vrednosti 10.000 K.
£jubt}anski dogodki,
Ij t M. Maksimiljana Kolenc, prednica uršulinskega samostana v Ljubljani. Včeraj, 19, junija ob pol 23. uri je umrla v uršulinskem samostanu v Ljubljani globoko obžalovana lokalna prednica, č. M. Maksimiljana Kolenc. Preminula je ravno ob petdesetletnici svojega delavnega, Bogu in mladini posvečenega življenja. Pogreb blage pokojnice bo 21. junija ob 16. uri. R. i. p.!
lj Dol s cenami govejega mesa! Spomladi so poskočile cene govejega mesa mahoma na 60—68 K za kg. Tedaj so plačevali mesarji prvovrstno govedo po 40—45 kron za kg žive teže. Sedaj pa plačujejo mesarji prvovrstno živino po 36 K žive teže, a cena mesu je ostala ista. Če so mesarji zvišali cene mesu, ko se je živina dražila, zakaj jih sedaj ne znižajo, ko se je živina pocenila?
lj Točnost pošle. — Balkanske manire povsod — balkanske manire pri pošti. Ima vremena. Neka tukajšnja stranka je prejela ekspresno dopisnico z nujnim in važnim obvestilom, ki je bila oddana v Tržiču dne 10. t. m., dostavljeno v Ljubljani šele tretji dan, 12. t. m. — K sreči je to ekspresno dopisnico vendar enkrat izjemoma prehitel brzojav, tako da je stranka naposled vseeno pravočasno zvedela nujno vest, in vsled skrajne malomarnosti poštne uprave ni prišla v neprijeten in mučen položaj. Ampak, čemu pa plačujemo tako neprimerno visoke postne pristojbine, če ne za to, da izvršuje poštna uprava svoj posel točno v korist ljudstva, za katerega je tu. Vsakdo si pa ne more privoščiti luksuza, da bi pismene pošiljatve sporočal povrh še brzojavno. Sicer pa tudi brzojav potrebuje za pot, ki jo prehodi pešec v devetih urah — včasih po tri dni.
lj Iskanje za ljubljanskim tržnim nadzornikom, priobčeno v sobotnem »Novem Času«, ni bilo kar tako brez vsega. — Včeraj, dne 19. t. m. se je namreč dostojanstveno, kakor se spodobi za novo službo, z avtomobilom z državnim grbom in livriranim šoferjem pripeljal ta gospod v Ljubljano in posetil že v zgodnjih dopoldanskih urah palačo pokrajinskega namestništva. Viri nam ne poročajo, kaj je iskal ondi. Pa ne, da bi se kaj »kuhalo« morda za kako dobro večerjo? Mogoče je tudi, da se je hotel informirati pri namestnikovih, kje se dobe najboljši špargeljni. To bi mu pa bila lahko povedala tudi kaka branjevka na Bledu. Na vsak način je škoda potrate bencina in kavčuka na državne stroške.
lj Jeseni gremo na volitve. Po poročilih vladnih listov je vlada izdala odlok, da se bodo vršile občinske volitve v Ljubljani
dne 20. oktobra. S svoje strani ne uvidimo prav nobene potrebe, da bi ljubljanska občina tako dolgo ostala brez rednega gospodarstva. Občina potrebuje delovne večine, ker na vseh koncih in krajih je treba prijeti za delo, ki ga je vlada s svojim nasiljem prekinila. Ako je bilo vladi res kaj do Ljubljane, bi bila morala razpisati volitve takoj, ne pa jih zavlačevati do pozne jeseni. Kajti po novih poročilih se bodo oktobra vršile tudi volitve v oblaslne skupščine, in vlada, ki ji je samo na tem, da ima vsepovsod svoje eksponente, bo kaj rada preložila občinske volitve radi oblastnih. Demo-kratje bodo seveda poizkušali iskati ta čas ; vezi med posameznimi strankami, dobro ; vedoč, da stoje pred poslednjo ljudsko obsodbo. Mislimo, da ima opozicija še preveč municiie za otvoritev votivnega boja, ki naj i živi!
Ij Požar na ljubljanskem polju. Pišejo | nam: Na posest vat veletrgovca g. Kneza iz i Ljubljane gori že cel teden v Spodnji šiški I v neposredni bližini hiš velik kup gnoja, ki j povzroča neznosen smrad. Upali smo, da | bo ta smrdljivi požar včerajšnji dež vendarle pogasil, toda motili smo se. Proti večeru se je valil zopet gost dim in imeli smo čast vživati celo noč ta duh ali pa pri zaprtih oknih spati. Reveži pa, ki smo spomladi za drag denar (kg gnoja 1 K) iskali gnoja, ga nismo mogli dobiti. Prosimo g. Kneza ali varnostne organe, da takoj preskrbijo po-| trebno, da se požar lokalizira.
lj Tatvine in vlomi. Dne 14. t. m. ge j bil ukraden na Vodnikovem trgu F. Ko-zinu z Viča, št. 94 ročni voziček, vreden 400 K. — Dne 16. t. m. je dosedaj neznan storilec odprl s ključem hišna vrata Erzift Marije, posestnce v Hradeckega vasi št. 16 ter pokradel iz nezaklenjene sobe in nezaklenjenih kovčekov obleke, perila, če-vljev -in drugih stvari v vrednosti 3500 K.
— Dne 17. t. m. je neznan storilec vlomil skozi zaprto okno v stanovanje Mostar Ignacija na Ilovici št. 16 ter iz istega pokradel obleke, perila, uro in srebrnine v vrednosti 2814 K. — Dne 17. t. m. je bilo ukradeno iz zaklenjene kleti v hiši Gradišče št. 15 kolo znamke . Kinta« na škodo trg. potnika Bene Josipa, vredno 5000 K.
— Dne 10. t. m. dopoldne je bilo ukradeno kleparskemu mojstru Porentu Ivanu na dvorišču Gruberjevega nabrežja št. 14 kle parsko spojalo, vredno 800 K.
Kdor bi mogel sprejeti na stanovanje enega možkega, naj to sporoči v konzumu
na Kongresnem trgu 2. Posteljo se da ev. na razpolago. Išče se tudi mala sobica zs mirnega gospoda.-
! !POSESTVO ! !
ohstoječe ir dveh zidanih enonadstropnih hiš, mlina, žage, 4 njiv, gozda in velikega sadnega vrta, sc po ugodni ceni proda. — Natančno se poizve pri lastniku. Naslov pove uprava pod Stcv. 2413.
Za pleskarska in ličarska dela
te najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
&g» Ione Malgaj g*g>
pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6.
laaaEtsi
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljaai.
hmmaB
Arhitekt in mestni stavbenik
: VILJEM TREO :
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Telef. inter. St, 103. Ustanov, leta 1850.
se priporoča za zgradbe vseli vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Uradnik, delavec
m
kmet
kupi vse svoje potrebščine najcenojše pri
GOSPODARSKI ZVEZI.
Tine!.
73
Homan, Spisal Bernhard Kellermanu. — Poslovenil Peter
Mlakar. , ..o.:.'.. y.^. .
Stanoval je v istih hotelih in pogostokrat celo v istih proslorih. Ceslo je pridržal korak pred vrati, ki jih je nekoč odpirala in zapirala Maudina roka. Njemu ni bilo težko sc ovedeti v vseh teh tujih hotelih in koridorjih. Tekom vrste let, ki jih je preživel v temnih labirintih v rudnikih, se mu je njegov krajevni čut izbistril. Noči je preživljal brez spanca v temni sobi na stolu. Tu je sedel z razprtimi izsušenimi očmi, ne da bi sc ganil. Včasi je polglasno rahlo opominjal Maud, kakor navadno, ko je še živela. »Pojdi spat, Maud!« — »Ne kvari si oči.« — Mučil se je z očitki, da je bil Maud navezal nase, čeprav je že takrat imel v načrtu svoje veliko podjelje. Zdelo se mu je,' da ji ni bil nikoli popolnoma odkril svoje ljubezni, da je sploh nikoli ni dovolj ljubil — ne tako, kakor jo je zdaj ljubil. Poln muke in samoobtožbe se je spominjal, da so mu bili postali Maudini očitki, da jo zanemarja, celo nadležni. Nc, on ni umel osrečiti svoje male sladke Maud. S pekočimi očmi, v senci svoje muke je sedel v mrtvih prostorih, dokler se ni zdanilo. »Dani se, ptički žvrgole, ali slišiš?« ic rekla Maud. In Allan je odvrnil šepetaje: »Da, slišim, ljubica.« Na to se je vrgel na posteljo.
Končno mu je prišla misel, da si nabavi predmete iz teh posvečenih prostorov, svečnik, uro, pisalno pripravo. Hotelski lsantiki, ki so imeli Mr. C, Connorja za udarjenega bogatega Američana, so zahtevati brez sramu visoke cene, a Allan je plačeval vsako ceno, ne da bi se pogajal.
Avgusta se je vrnil s svojega potovanja spet v Pariz ter se nastanil v isiem slarcm hotelu na Kue
Richelieu. Še bolj molčeč, potrt z mračnim ognjem v očeh. Napravljal je vlis duševno bolnega človeka, ki ne vidi več življenja okrog sebe in je zatopljen v lastna razgrebanja. Tedne in tedne ni izpregovoril besedice.
Nekega večera je šel v Latinskem predmestju po vijugasli, žuboreči cesti ter sc nenadoma ustavil. Nekdo je bil zaklical njegovo ime. Toda okoli njega so drveli tuji, brezbrižni ljudje. V tem je naenpot zagledat svoje ime, svoje prejšnje ime, v velikanskih črkah tik pred očmi.
Bil je kričečebarvast lepak Edison Bia: »Mac Allan, constructcur du ,Tunnel‘ et Mr. t1obbY, ingenieur en chel conversant avec les collaborateurs a Mac Cily — Mac Allan, graditelj »tunela« in g. HobbY, načelnik inženirjev v pogovoru s tovariši v Mac Citv«- »Les iunnel — Irains allant el venant du travail« — »Tunelski vlaki na poli na in od dela.«
Allan ni govoril francoščine, a smisel lepaka je umel. Čudna radovednost ga je bila povlekla, da je obotavljaje se stopil v temno dvorano. Prišel je baš sredi ganljive zgodbe, ki ga je dolgočasila, loda v tej je nastopala mala deklica, ki ga je oddaleč spominjala na Edith, in ta otrok ga je pridržal pot ure v prenapolnjenem prostoru. La pelite Vvonne — Mata Yvonne je znala na isti način važno in resno kakor odrasel človek kramljati z ljudmi...
Naenpot je slišal tolmača imenoveli taslno ime. In v lem hipu je stalo pred njim »njegovo meslo<. Blesteče sc v prahu in dimu in solncu. Skupina inženirjev je stala pred postajo, samo znani obrazi. Obrnili so se vsi kakor na znamenje čakaje na avlomobit, ki se je počasi bližal. V avtomobilu je sedel on sam in poleg njega Hobby. Hobbv se je vzpel ter nekaj vpit inženirjem, nakar so se vsi smejali. Allana je prevzela topa
bolečina, ko je videl Hobbyja: svežega, razposajenega — in zdaj ga je tunel uničil kakor loliko drugih. Avtomobil je drčal počasi dalje in naenpol je videl samega sebe, da vstaja ter se nagiba nazaj čez voz. Neki inženir je prijel za klobuk, znamenje, da je razumel.
Tolmač: »Ženijatni graditelj ukazuje svojim solrud-nikOm!«
Mož pa, ki je prijel za klobuk, se je nepričakovano ozrl v občinstvo, naravnost v njega, Allana, kakor da ga je izsledil. V lem ga je spoznal: bit je Barmann, kr so ga bili 10. oktobra ustreliti.
Nenodoma je videl drdrati tunelske vlake: zaganjali so se po strmini navzdol, drveli navzgor drug za drugim in oblak prahu je vel preko njih.
Allanu je bilo srce. Sedel je pričaran, nemiren, z vročim licem, in sopel lako tesno, da so se ljudje poleg njega smejali...
Toda vlaki so drveli... Altan se je dvignil. Odšel je takoj. Sedel je v avtomobil ter se takoj odpeljal v hotel. Tu je poizvedel pri oskrbniku, kdaj se odpelje prvi brzoparnik v Ameriko. Oskrbnik, ki je občeval z Allanom z najnežnejao obzirnostjo kakor s težko bolnim človekom, mu je imenoval parnik Cunardove črte, ki se odpelje drugi dan dopoldne iz Liverpoola Večerni brzovlak pa je že odpeljal.
»Naročite iakoj posebni vlak!« je dejal Allan.
Oskrbnik se je ozrl v Mr. C. Connorja, kajti Alla-nov glas in poudarek sla ga osupnila. Kaj je tega človeka od danes opoldne lako spremenilo? Zdelo se je da stoji med njim čisto nov človek.
»Prav rad,« j e odvrnil. »Vendar pa moram Mtv Connorja prosili za neke garancije ...«
Allan je stopil k dvigalu. »Čemu? Recite. Mac Altan iz Ncw Yorka naroča vlak!«