^l!fJLLOVENSKE NA*OI>*t* rOPtORHl JEDNOTU
» ftfr SuST -T ¿imsr	Chl+ag«, tt^gMa, 1». novembra (November), 1927,	m
STEV.—NUMBER 273
rkujoči rudafji koralni«) dnevno in pojejo ter vriskajo okoli premofovniktfv. Nesramne laži kapitalističnih listov o položaju v južnem Coloradu. V Crested Buttu je samo aeden stavkokazov.
Posodil bi jim rad kar pol min. M» dolwjov na niske obre-«ti. — Mord in farmarji, bi Mi potrebovali tako poso-
jUo.
Delavstvo nima vol volta« v Now Sonth Walesa. — Km* servatlvci «o smagali pri , ladnjik volitvah. — Uvoljoaih j« 60 konservativcev.
lo isvrAoalh m tatvin in rtoov. . ropali ao nvtlo» a« masla kokoAia.
-------v H n wjmt
vse, kar Je tnale
Sidney. Avstralija. — VoUtv« v drtavi New ¿outh Waleau »o končale • takim isidom, kakor» Inega eo prerokovali vooltaljl, ki posn^jo rasmere v deftoli. Delavstvo nima več vočine v parlamentu. V sedlu so idaj konaer-vati vol. Pred novimi volitvami so delavci imeli 47 poslanoev, konservativci 88, deielna atraa-ka 9, neodvisnjak jo pa bil odtn. Zdaj Imajo d«lavcl 88 poslancev, konservativna deželna stranka * 80 in dva sta delavska neodvia-njaka. Delavstvo s« nahaja v takem pološaju, v kakerAnem je bilo leta 1982 prod splotniml volitvami.
Ta poras J« na «ni strani sa- , krivila nesloga v delavskih vrstah, na drugi strani pa sdruAo-nje vseh konservativnih sil v enotni fronti. Med delsvstvom ho dobili radikale! msjhsn vpliv. Posledica tega vpliva Jf bila, 4« sp je delavaka stranka obračala vedno bolj na radikalno stran In ni poslušala svarečega glasu nekaterih voditeljev, ki to svarili, čel, da volilel na daieli la niso srali sa sprejem radikalnih KUJ. Nastal j« raskol v d«lav-sklh vrstah, sa kar govori tudi fakt, da sta isvoljena dva dalav* ska a«Qdvisnjsks, ki niata hoteli podpirati* delavskega mili* strskega predsednika Laaga* Mesto da hi lis delavska straa* .
Bivilna vojna «prsmenils cele
I dežele v puščavo.
18. nov. — Več kot pet milijonov Kitajc«v s« bori lljkoto v provincama Santung Iphli, kjer je danes center čilo« vojne med kuomintangaki-ikUmi z juga in čangtsotino-m tolpami s severa. Armade lobeh straneh so pobrale ves fei tudi žito za seme in mili-•j* ljudi je brez peščice riža. * pokrajine so izolirane iffcled strpnih železniških in pk>vb-¡frt po rekah. Dosti boljše ni fruiih provincah ob roki Jsng-J. kjer ho vojaška č«t« nepre-">oma na pohodih sem in tjs. Bojevanje je v teku ob želez-■ Tientsin-Pukov, v provinci ^vernozapadno od Pe-■*a «n v Kantonu. V Hankovu mir. V par dneh se vrši ^»ftkinifu konferenca central-u ("|}*>ra kuomintangske «k. Ob taj priliki bodo /.druiiti vso sporno frak-« v kuomintangu in pridobiti r"ala KajAoka. da spet pre-™ vodstvo ljudske armad« Hu proti Cangteolinu.
/Heznica skočila a Ura;
Chieap». IU. — V pondsljek
xvecer priredi Clkaški forum »a-nlmlvo debato. Predmet t "AH so demokrat I Js pods diktatariT" Clarence Darrow bo povs«! nagst! vno stališč«, to je« da sa da-.mokracija ne l>o podala diktaturi. Lincoln Hteffens bo sagovar« jal poaltivno stališče, to Je, da mora Amerika uvesti diktatur«, ko je bila uvedena v Italiji ia Rusiji.
Hlsffsna js zadnja leU prebil precej ¿asa v Italiji in Rusiji'
Debata se vrli v Orchestra Hall, 21« ft. Michigan Blvd.
TH najet let je plaal mrtvi M!
ftloux City. Iowa. — Matkia-su Krownu je umrla lena prod trinajstimi leti, te dni Je pa m rt Se on v starosti 70 let K« «o odprli njegovo sobo, m nafti 4000 pisem, naslovljenih na a*-tvo leno. »koti trinajst let jI j« pisal vsak dan po eno pleme.
KolomMJa narkmallslra «M«.
Bogota. Kolombija, 18. aav*-Kongres republike KolanbU« (Jutna Amerika) je danes epra-jel naradbo ta podrlavijeaja vseh potrolejskih vrelcev v Ah
OL ASILO IlCffPH WÀKOPW» POPfWOT LASTNINA SLOVmSKS NABODNB PODPORNI
Naročnina ; Z*dinj«n« Arft*
Ht U»U; Cbkaffo ta de«»
ro tO M.
' ' ' 1 V Kmktf s*
Uré (Um Chica**) ßiM u Uto, fS40 m |7J» na teto, 18.7» ta pol Uta, la
I
TEOBYITA"
WT<N Saw LawaáaU A
-THE ENLIGHTENMENT*
Orgaa af Ac
Ovaatf k? UM SWvmm NatfoMl SmmM
Advertising vata» oa
SabMriptUa: Units! Stata« (««apt Chicafo) and fcaaada $6M par faar: ChUa*« 97 M. and fnralfa eonntrl— it.00 par ymtt
IflMBEl af Tfll FTOBKATgD PIW
i»' f ov, M-1927)
¡II
./a
■ i Datum r okUpaJu n. pr. (Nor, 4a via kida N aataH IM
poUff val«fa imana na naalora I®
«a raw
jt«
ZAKAJ SE PREMOG DRAŽI?
Rudarji na polju mehkega premoga stavkajVše v dveh državah. Dela za rudarje ni toliko, da bi stavkokazi delali v vseh premogovnikih, v katerih rudarji stavkajo. Tem stavkokazem plačujejo premogovniški podjetniki zelo nizke mezde. V nekaterih premogovnikih jim plačil jejo mezdo po lestvici izza leta 1917, v drugih pa Se manj. V Illinoisu in Indiani tudi ne delajb rudarji v vseh premogovnikih, pa tudi ne vsak dan v tednu, dasiravno so ti podjetniki podpisali pogodbo z rudarsko organizacijo. Nekateri rudniki so še zaprti, v drugih delajo po nekaj dhl v tednu, le v m'alokaterem se dela sfeozi ves teden. Rudarji torej ne delajo, ne kopljejo premoga.' Eni so na stavki, v drugih pa podjetniki kratkoriialo ne puste delati Delavnih mo¿i v premogovni industriji Dosti jih je.
Zakaj se torej premog ne producirá, ko prihaja zima? Za to, ker premogovni podjetniki ne marajo, da se producirá, da lahko cene poljubno naganjajo kviško.
Na polju trdega premoga a)i antracita ni nič boljše. Tu ni nobene stavke in vendar ne delajo v antracitnih premogovnikih skoz) ves teden. V nekaterih rudarskih selih se vidijo rudarji postavati po dnevu, ker podjetniki ne marajo producirati antracita za trg.
Vreme je lepo in ne ovira prav nič žetefcniSkega prometa. Ne ovira/o ga viharji, deževni nalivi in sneženi zameti.
Trg bi bil lahko dobro založen s premogom. Zakaj pa ni? Ako bi bil trg letos založen s premngom, bi morale cene pasti. Da trg ni založen s premogom, se ovira na iftneten način prihod premoga na trg. V srednjem za-padu je mehki premog dražji za en dolar, kot je Ml lani, trdi premog pa kar za dva dolarja pri toni.
V	/, ^ '
Se v juliju in avgustu se je prodajala tona mehkega premoga po $8.50, tona trdega premoga pa po šestnajst dolarjev. Zdaj se' tona mehkega premoga iste kakovosti, ki se je lani dobila za osem dolarjev in pol in je ta cena ostala skozi, vse leto, prodaja po devet ddÉrjev in pol. Tona trdega prémoga iste kakovosti, ki je stala v avgustu po šestnajst dolarjev, stane zdaj osemnajst dolarjev. Lani ob tem času se je tona tega premoga prodajala po sedemnajst dolarjev.
Za podražitev premoga pa ni najmanjšega vzroka. Rudarska mezda se ni povišala. ' Ponekodf kot na pr. v Illinoisu, Indiani in fte v nekaterih distriktih je ostala stara, ponekod je pa bila znižana. Tudi voznina za prevažanje mehkega premoga se je znižala za dovaž*nje premoga na čikaški trg. Zakaj se je torej premog podražil? ,Vzroka za podražitev premoga niso imeli premogovniški podjetniki in ne prevažalci. Premog se je pa vseeno podražil. Kaj je glavni vzrok za podražitev premoga? Kapitalistični gospodarski sistem. V tem gospodarskem sistemu se draže življenske potrebščine, ako leta in leta ni nobene stavke. Štirideset ali petdeset let nazaj so bile stavke bolj redka prikazen, a življenske potrebščine so se vseeno dražile. Danes so stavke bolj številne, ker morajo delavci včasi zastavkati, da podjetnike prisilijo povišati mezde, da tako pomnože svoje dohodke za kritje življenskih potrebščin.
Ce zagovorniki sedanjega kapitalističnega sistema trdijo, da stavke draže življenske potrebščine, tedaj govore vedoma ali pa nevedoma neresnico. Vedoma govore neresnico in lažejo javnosti, ako poznajo zakone, ki učinkujejo v kapitalističnem gospodarskem sistemu, pa'trdijo, da stavke draže življenslce potrebščine. Nevedoma pa takrat, ako ne poznajo učinkujočih zakonov * kapitalističnem gospodarskem sistemu, pa ponavljajo k«r tjevendan kot papige, kar slišijo od drugih zagovornik* in^podpor-nikov kapitalističnega gospodarskega «isteitffc. In takih papig je tudi m«! zagovorniki kapitalizma vSiko več kot pa zavednih zagovornikov kapitalizma, ki vedo in razumejo, kaj hočejo, kadar zagovarjajo kapitalistični način blagovne produkcije in distribucij». - -—
— Tudi me bilo, da se oglasim iz mUwauške, primeroma velike slovenske naselbine. Znana mi Je že od leta 1908. Takrat je bilo še komaj od pet do deset slovenskih družin tukaj. Sedaj pa, če sem prav poučen, je nas od osem do devet tisoč Slovencev. Pfvi je ta moj dopis v mojem življenju, in te sedaj se ne bi oglašal, pa ker se m! zdi stvar, o kateri je moj namen pisati, važna in potrebna, zato sem#e spravil na to, za mene nenavadno delo.
Odkar jaz pomnim, smo se v Mfhraukeeju Slovenci vedno združevali, pa Še sedaj nismo združeni. Zakaj ne? Ker imamo le vedno tiste stare "zagoj-zde" v glavah, ki smo jih že iz starega kraja prinesli, ki jih je ibila v nas le stara Avstrija. "Kaj boi ti, ti si Kranjec, kaj boi ti, ti si Štajerec, Korošec, Primorec," itd. Kakor vidim, je to že precej izginilo« a ne še popolnoma, in kadar bo; šele po-tem smemo pričakovati zedinje-nje in združenja Potem bomo z lahkoto prišli do vseh ciljev/ki vsebujejekorjsti za nas Slovenec, za katere delujemo že toliko let. Če so se Slovenci, Hrvati in Srbi združili v stari domovini, kako da bi se ne mogli Slovenci Ameriki. To je sedaj naša domovina. Pojdimo toraj naprej," ne nazaj. Le pred nami je napredek, za nami ga je še prav malo. Sedaj tukaj v Milwau-keeju pričenjamo in delujemo na to, kar so v marsikateri slovenski naselbini v Ameriki že do-
da pridemo Slo- r*li jn_za veljavnega spoznati,
venci do slovenskega doma.
Družba Slovenski dom je bil p inkorporirana • 28. februarja 1927. Od tistega časa smo že jako lepo napredovali. Jaz sam, ko aem trikrat obiskal naše rojake, sem prodal 41 delnic. Nekateri z veseljem podpirajo to delo in se ne bofc ničesar, drugi pa so zopet močno "catflovi" in boječi, da bodo denar izgubili, ako kupijo delnice. No, saj to jim res ni zameriti, ker so nekateri že res groše izgubili na delnicah. Ali zapomnijo ai naj, da največ pri tujcih, pri ljudeh, ki jih le nikoli poprej niso videli, pa tudi potem ne dosti, pa ne pri milwauških Slovencih, ki imajo tukaj svoja posestva.
Nekateri pravijo, 'Vsaj ne bo nič." Ce bi vsi tako rekli, potem res ne bi bilo nikoli nič. Jaz za svojo osebo sem pa prepričan, da bo! Vsak naj poskuša tako misliti, potem pa bo v kratkem času. Najbolj žalostno pa je, da nekateri rojaki» ki mislijo, da so zelo izobraženi, ko jih vprašaš, ako b) kupili katero delnico, pa ti prično peti na dolgo in široko postavah in vseh mogočih in nemogočih stvareh. Ne samo to ne kupijo ničesar in še drugega razgovore. Takim bi jaz ave-toval, da držijo svojo premeteno pamet zase, ker s tem samo podirajo dobro stvar.
ni ttidi pravijo, "kaj mi če enaki dom, saj jaz imam svoj dom." Ali take sreče nima vsak, in prav gotovo so vsakemu tudi drugi nekoliko pripomogli do svojega doma. Delujmo toraj za en dom, kjer se bomo počutili vsi domače in imeli zavest, da smo vsi nekoliko pripomogli za njega. Z Željo, da bi srečno dokončali to naše koristno delo, končam ta moj prvi do-pis.—IariUt Rozman.
Na njeno prošnjo jo je "ustrelil.
Boston. Maaa., 17. nov. 19-letna Orače Mills je sedela s Joseph Buckley em v avtomobilu. Mills je potegnila revolver in se obstrelila, nato je pa profila fanta, naj jo ustreli in on jo js ubogal. Kmalu za tem si je tudi Buckley pognal kroglo v glavo in se sedaj nahaja v kritičnem stanju v Walt ham bolnišnici. Dekle je bolehalo za srčno napako, kar jo Je najbrž napotilo k obupnemu činu.
Baldwin odgovori delavcem.
London, IS. nov. — Demonstracije delavske opoticije v sredo v parlamentu so pomagale, da se je Baldwin podal in odgovori na MacDonaJdow .ukorni predlog prihodnji četrtek. Predlog se tiče muernih razmer, v wy+rih
I žive rudarji
Angleži "Times" sitno slavili in
8. novembra 1927. sem zadnjič, da so v svojem velikem listu pohvalili Ljubljano. Qovoril sem o tej hvali s svojim sosedom naprednim morostarjem. In veste, kaj mi»je dejala brihtna njegova morostarka buča;
"Nič ¿udneaa ¿e angleški« londonski dnevnik hvali Ljubljano. London je zmerom v Ljubljana pa tudi' vao In skoro pol zime. Angleži sa konservativni po veČini — Kranjci tudi. Saj volijo po veČini zmerom ene in,iste klerikalce tako v oblastni zbor kot v skupščino v Beograd. Angleži so trfosrčni, Kranjci pa tudi. Gliha skup štriha.'*
Razmišljal sem o tem imenitnem odgovoru mojega soseda in mu skoro pritrdil, kajti zlasti v jeseni imamo v naši lepi Ljub-ljafU prav londonsko meglo.
tudi v celi državi je precej Meglen je n. pr. mini-
i predsednik, ki je pozabil, koliko mu je lastni sin star. 0-če, šef vlade, je postavljal radikalne kandidate, ker K srajca bližnja kot suknja,Je seve postavil ia kandidata tudi svojega sina, ki je advokat v Beogradu. In — sin, o katerem volilci še nikoli niso nič slišali, ker se doslej ni nikjer pokazal med ljudstvom (ker je živel v megli), je bil "izvoljen". No, hudo-mušneži so v parlamentu vzeli tega mladega Vitkičeviča na muho in — predlagali so, da se ne more njegOV frfandat verifici-
ker sin ministersfcega predsednika še ni goden za poslanca.
Po naših zakonih je "goden" Šele tisti, ki je ŠO let star. Parlament je skoro soglasno odgiascv val, da mladi Vukičevič še ni.-^-goden. — Če ne bi bilo toliko megle v naši državi, bi oče moral demisijonirati, kajti če še tega ne ve, koliko mu je najstarejši sin star, kaj naj petem sploh ve?!
No, iz beograjske megle se namiguje, da je stvar drugačna. Mladi, nadebudni sinko sedanjega kraljevega niin. predsednika bi moral 1. 1*912 v vojsko proti Turčiji, ker je bil že 17 let star. No, nekomu se je posrečilo predložiti vojaški oblasti rojstno iz-pričevalo, da Še — 15 let ni star. In mladi je ostal doma pri domoljubni materi in patrijotič-nem očetu v beograjski megli, daleč od solnčnih krvavih planjav. -—* Sedaj, ko je ta junak
hitreje postarajo, v
Porotnik izvršil samomor.
Chicago. — William A. Nor-berg, porotnik v procesu proti Holandu Gaskellu, bivšemu poli caju, ki je obtožen posilstva 19-letnega dekleta, je v četrtek zvečer skočil skozi okno petega nadstropja v poslopju kriminalnega sodišča in padel je ravno pred glavni vhod okrajne ječe. Nekaj časa prifcneje je umrl v bolnišnici. No*berg je skočil iz sobe v momentù, ko je porota razpravljala glede pravoreka in je Že bila na robu zedinjenja; da prisodi Gaakellu 16 let zapora Obravnava je bila seveda s tem razveljavljena. Kaj je vzrok aamomoru, ni znana
postal narodni borec in "zastop- .škodljiva. Ondi se ljudje naj nik", so vrli frudomušneži poiskali tisti rojstni list iz vojaških arhivov in dokazali i očetu sinu, da fant še ni-goden za narodnega borca ...
Pravijo,, da ai je g. min. predsednik želel za ttate dni celo za Beograd pravo londonsko meglo, v katero* bi se on in njegov sin skrila pred smejoto se beograjsko publiko . . . Vidite, megla je dobra. V Ljubljani nam je pomagala, da nas je londonski vcftilni in največji list slavil in pohvalil. V Beogradu pa bi silno pomagala v zadregi najvišjemu možu v državi.
V Ljubljani je megla že udomačena. Ker pa je nekateripi ljubljanske megle še premalo, jo hočejo več napraviti. Kaj mislite: kako? V oblastnefm odboru so jo Klerikalci pogrun-tali. Te dni hočejo predložiti oblastni skupššini, da se v Ljubljano inkorporirajo pred-kraji Vič-Glince, Zgornja Šiška in Moste, češ: s tem bo Ljubljana večja in bo tudi več megle .. .
Seveda hočejc/Joleg tega še to, da bodo ncalKeno na magi-* stratu še do spomladi gospodarili kljub že izvršenim obč. volitvam, pri katerih so pogoce-
Protl volitvam', ki so jih sami vodili, so napravili pritožbo; ker pa mora U biti odbita, ker je brez utemeljitve, so pa po-gruntali inkorporacijo pred k rajev kar pa utemeljuje valed novega polcftaja — nove občinske volitve."
Poglejte, zakaj in čemu Je vae megls dobra .
Joše is Morasta.
Prebivalec severnih pokrajin rad sanjari o južnih deželah, kjer je vednomer gorko in kjer soiHce ne Štedi s svojimi žarki. Zdi se mu, da je na jugu zelo zdravo, zato pa doživijo ljudje izredno visoko starost. Toda take nazore so znanstvena raz-iakavanja gladko ovrgla. < Bolgarija, kjer je podnebje znatno ostrejše nego v gorkl Grčiji, ima petkrat toliko stoletnih Starcev kot Grčija. V Nemčiji je več starejših ljudi nego v toplejši Franciji: Švica, ki velja kot zdravstveno pribeževa-liščecele Evrope, ima komaj šest starcev in stark, ki «p prekoračili sto let. Na Skandinavskem je takih ljudi bore malo, zato pa jih je v Španiji ve* kot 400/ V Valenciji živi 1361eten
Pile Ivas Molet
Stavke — koliko časa le?
Naj milejša obsodba vojne je: "Vojni je potrebno zlo." ^ Stavka je Industrijska, razredna vojna, ki seka delavcem
največ ran. Tudi ta rojna, stav- lavaki stranki.
ka, je potrebpe zlo toliko čaaa, dokler si delavci ne poiščejo boljših bojnih sredstev In ne odpravijo razredov popolnoma.
Delavci vedo iz lastne akuš- ker bi lahko nzakomU^H! nje, da je atavka zelo draga no meaflf*'!» krajši ,mov|
7
starček, ki je poleg 10 let ata-rejšega Kavkazca, o katerem je nedavno poročano, najstarejši človek na svetu. V Španiji je kraj, ki slovi kot najzdravejši v Evropi. Imenuje se Cobena. ,y tej vasi ni že osem let nihče umrl, tako da je grobokop naj-brže čisto izstradan, če* nima hvaležnejšega opravka. V Franciji je na gksu kot najzdravejši kraj Aumone. Tu biva zgolj BO prebivalcev; 20. jih je starih več kot 80 let. Na britanskem otoku je najzdravejši polotok Port-land. Njegovi prebivalci so direktni potomci starih Feniča-nov. Povprečna starost oseb, ki so v zadnjem čašu ondi umrle, je bila 81 let Prebivalci teh krajev so tudi najvišji ljudje v Angliji. Na irskem dožive ljudje višjo starost nego v Angliji.
Svetovni rekord solnčnosti ima Denver v Koloradi, kjer imajo normalno komaj devet dni na leto, ko je nebo zastrto oblaki — privilegij, ki ga bode že kmalu zavidali Ljubljančani, čeprav je letos solnce tudi njim izredno naklonjeno. . Vrh obilnega solnca ima Denver še suh planinski ^zrak in hladne noči, zato se po pravici šteje med naj-zdravejše kraje na zemlji. Vzor ne klimatične razmere so tudi na nekaterih otojcilt Tihega oceana. Med njimi pa gre prvo mesto Pitcairnu, ki je ena naj gosteje .obljudenih pokrajin na svetu. V tem kraju sploh še ni bilo nikdar zaznamovano kako obolenje za rakom.
V splošnem velja pravilo, da so klimatično najzdravejši oni kraji, ki ijpajo zmerno podnebje, f\e prevlažen in ne presuh zrak, suha tla in zdravo okolico. Ekstremna podnebja so vedno
WBÜ
Najstarejša" človeška lobanja izkopana v Kalifornii.
Santa Barbara, Cal. — Zadnje dni je bila tu izkopana iz kamnene plasti človeška lobanja, ki je tako primitivna, da je antropolog dr. A. H. Ousdal po preiskavi fosila itjavil, da je najbrž najstarejša, kar je bilo do danes odkritih na svetu. Dr. Ousdal pravi, da je starejša od znane lobanje javskega pračlo-veka (Pithecanthropus ereetus) in je bližje "mlssing linku" med človekom in opico kot katera druga doslej znana lobanja.
šola, ki se faktično nikdar ne izplača, če traja dalj čaaa. Delavec, ki štrajka pol leta ali leto dni, ne bo nikdar zatekel izgubljene mezde, pa naj izvojuje še tako zmago. Stavka bankrotira unijo in uniči delavca gmotno; njegova druilpa mora stradati in oblačiti se mora v cape ter dostikrat je brez stanovanja. Ponižati se mora na berača. Zdravje in življenje delavca je v nevarnosti. V vsaki večji stavki teče kri; dočim kapitalist najame pobojnike, policijo in vojaštvo, da se tepe zanj, mora delavec sam stati na fronti in do-prinašati žrtve.
Tudi skeb, ki ukrade delo avojetnu bratu, nima nebes v stavki. Prime se ga sramota za vse življenje in večkrat plača s svojo krvjo, čeprav ga ščiti ves aparat kapitalizma.
Rekli boste: Ali bojevati se je treba in delavcu se ne sme jemati poguma.
Res je. Bojevati se je treba na vse načine, dokler je p-o-t-r-e-b-a. Te vrstice nimajo namena, narediti slabo razpolo-
pametnejše sredstvo za bo kapitalisti, sredstvo, ki bi del ce manj stalo denarja in| jgft To sredstvo je močna titična akcija v samQ^,,nr|
Ako bi delavske umj^fl rektno v kongres in posta vod ter izvolile svoje governerje
sodnike, bi potrebovali sta

■
n
.potem bi pa šle s svojo poli nad kapitaliste, če bi se kafl rali zakonom. Unije bi lahki politično akcijo pridobile del cem vse nujnejše olajšave! <Jo časa, ko bi delavci sami vladali v industrijah.
Anjeriški delavci .„„r enkrat zabiti v glavo, da stal — kolikor so upravičene'j zelo primitivno in bolečeH stvo boja in da edina razun pot je, da dobe vlado \WM roke. Delavci vedo že daneJ niso tako zabiti — da oni! rat, ki jih najbolj tepe v st kah — oborožena sila in « šča — je v rokah njihovih < dajalcev. Ako vedo to, zakaj spoznajo še tega, da bi bili d dajalci brez moči, če bil delavci, vzeli omenjeni api v sVbje roke?
Dokler so razredi na bodo tudi vojne, take in ti Za odpravo vsake fizične, I barake in stupidne vojne je| ba najprej odpraviti razrede! se doseže z eleminacijo kap lističnega razreda, ki je najm koristen. To nalogo morajo
žen je med stavkarji, a sliki- vršiti delavci prejalislej povi
njem težke strani stavke. Kar hočem povedati, je to, da bi si ameriške unije lahko že izbrale precej zrele. Ali so delavci
M
kjer so razmere dozorele za J obrat. Razmere v Ameriki k
piyni točil
Amerika se udeleži raaorodUtve-ne koafereaee. " , ?
Ženeva, 18. nov. — Hugh R. Wilson, smeriški poslanik v Švici, bo delegat Združenih dr-lav na konferenci pripravljalne razorožit vene komisij* Lige narodov, ki se otvori SO. novembre mitja bo tudi zasto-
prohibicija zahteva številne CloveSke žrtve.
Trije mrtvi in dva ranjenel — Človeško življenje pdataja vedno manj vre^o. — Bfrtvi ne morejo pričati.
Chicago, I1L« — Iz Beloita,
Wis.fr< ki se nahaja na meji Wis* consina in Iilinoisa, prihaja vest, d* je prohibicijoniški u-radnik ustrelil "butlegarja ker mu je hotel izbiti čašo piva iz roke.	^
V South Beloitu je bila prirejena običajna vohunacija na "butlegarje". William Petro«, znan "butlegar" se je nahajal v ici. Tečaj je ravnokar napi vo John Beyer ju, prohi-bicijoniškemu tajnemu uradniku, ko je Petroff stegnil roko in je hotel Reyerju izbiti čašo s pi-Vom iz roke. Beyer je potegnil samokres in ustrelil Petroffa. Nato je aretiral točaja John Rayja in pustil Petroffa ležati v krvi. Obvestil je policijo o dogodku, ki je pa prišla prepozno na lice mesta, kajti za Petroffa ni bilo več pomoči.
Okrajni ' mrliški oglednik Whaley je odredil preiskavo. Prohibicijski vohun bo najbri obtožen uboja.
Iz Mount Vernoma, Ky., vpp-ročajo, da sta bila Lloyd Jen-nings, star 46 let, in Jones Bur-ham ustreljena v bitki med šerifom in njegovimi deputiji, šerif in en deputij pa ranjena.
Serif John Griffith in njegov deputij Noah Kipton izjavljata, da sta Jennings in Burham prodajala žganje na ceati. Ko sta se njima približala, sta butlegarja nanje odprla ogenj. Nato sta šerif in njegov deputij odgovorila s streli in oba butlegarja ustrelila. V tej praaki je šerif bil težko ranjen, njegov deputij je pa dobil kroglo v roko.
"Butlegarja" sta mrtva in ne moreta pričati, kako se je dogodek odigral.	'»
Saljapinova ženi te v.
Berlin, 18. nov. ~ Tukaj poročajo, da se je svetovno znani ruaki operni baaiat Fedor Salja-pin civilno poročil z Marijo Fetaold. laljapkr Sf je pred par tedni ločil od svoje prve žene v Moskvi.
Pobijanje Nlkaragvičanov. Managua, 18. nov. — Ameriški pomorščaki so zadnji torek u-bih nadaljne štiri Hb*ratne rsta-Še pri Ttlpeneci.
ba
U KRATEK ČAS
Zamuda.
F r a n c e 1 j sreča Janeza ga vpraša:
"Jane z, kam pa tako hiti ^Janez: "V kino." i F r a n c e 1 j: "Pa ravno p Jaz bi tudi lahko zopet eni šel pogledati, že nisem bil v celo večnost. Ali je kak film?"
Janez: "IČolosalen. grem že petič."
Francelj: "Kaj? petič Ni mogoče. No jaz si lahko p stavljam, da se dobro opero krat posluša, ali opereto krat pogleda, muzej več obišče, ampak da si kdo film krat ogleda? Ja, kaj pa je posebnega?"
Janez: "Francelj! filjn!! To je slika!!—Ve« ti jezero. In pri jezeru stoji d in pod njim stoji klop. Naen pride mlada dama, zelo lepa da žensk», ki se vsede klop, in si sleče čeveljčke, sleče nogavičke, in si «leče zo, in si sleče krilce, in »i I vedno več in več in ko si na r odpne na srajci gumb - 1 pelje mimo brzovlak. in k brotfak izgine, — že plava d v jezeru."
'Francelj: "No,~ In radi tega greš ti petkri
kino?"
Janez : "Radi tega sel pak enkrat se le lahko zgodi bo imel ta vražji bwyW mudo, še predno bo I vodit"
To
(lami
Otroci v čikaikih šolah * uče zgodovin«' Chlcago. — Naročila is zgodovinske knjige za <'M javne šole so zadržane. | ne konča obravnava proti m tendentu McAndrewn
Nakupovalni biro m odbora je prejel zahtevcort čelnikov šol, da se pn*krw dovinske knjige, tods " storil ničesar, da * ugod!. *	„
John E. Byrn<*. m" šolskega odbora, je ¡fJ»vl so bila naročila na knjir " ljene na zahtevo J. M Coatha, -predsednika Coath zadržuje naronls knjig ameriške zgodounr. Itor tudi zgodovine drugi"
Mladin ^ jKM&lik Z«
I

komercuj ŽAVNIH

toda pazit• kako drugi kadiici mukajo za ChostorfUld!
V	N4botfJi vzrok
je boljši okus!
K«mo
aarotaifca Mit. knjigo «Jim.,
S
- \
Mor Jokal:
PAST.
Melchizedech Scrogs je bil znamenit metodlstlfcil duhovnik v Newyorku. Njegov« cerkev je bile vedno natlačeno polna. Ne samo teto, ker je stala na krttttču najprometnejiih ulic, ne samo zato, ker daleč naokoli ni bilo nobenega cirka ne zveri-njaka, marveč zlasti zato, ker je uvedel veledastiti gospod zelo zveličavno reformo na kultur-
nem polju s tem. da je razlaga- niM Deademona pooseblje-
ni ev. pismo na priinici kraana
mlada devojka.
To je bila nova privlačna «11« za naval na pota, ki vodijo iz doline solz v nebes«.
Drugi metodistični duhovniki niso proglasili te refom^ z« bo-jfokletstvo, merveč so skušali celo posnemati «vojeg« stanov-»kega tovariAa, ssmo d« jim je m«njk«lo glavno — Deborah, tista zapeljiva in prekrasna o-znanjevalka sv. pisma, ki je bil« edin« hčerk« gonpoda Melchize-dech«, mlss Deademona, ki Je dobil« prt lepotni Konkurenci tretjo nagrado.
Miss Desdemonovs je bita stara 19 let: In ni si telela več, dokler ee ne poroči.
Ni treb« «e poeebej omenjati, d« je bil« isbora« gospodinj«. Vodil« j« «am« gospodinjstvo in sama je kuhala. Znsl«Jepolo-

mmm

Hitim
L' '■ '»'. ~
klAi m,	liiinf
titi v ponev rostoeai tino in poslati peku, «ko si pri-neeJI nazaj pečenko, jo je raa-rezala na toliko kosov, kolikor gostov je sedelo «a mizo. Škatlico sardin je znala odpreti s nožnicami. Iz sira je znala izbrati najboljši del Pod samo-varjem je znila prižgati petrolejko s spretnostjo* ki je pričala o veliki Izurjenosti in razumevanju. Vedela Je tttdi^da se pri šivanju ne natakne nsprstnik na palec, marveč na sredinec. Pri tolikih domačih skrbeh Je
ske ne delajo oblek, marveč ku- liki ščetke.
na morala in nedolžnost. Na ulici Je nosila klobuk s širokimi krajevci/izpod katerih Ji Je segal pajčoian okrog In okrog do brade in vrata. Bilo Je kakor če ee sladko pecivo brani nadležnih os In muh.
Domače vrline je podedovel« po svoji pokojni m«teri, n«čin nosnje klobuk« s širokimi krajevci p« po velfČMtitem očetu. Kadar sta hodila skupaj po mestu, eta morala držati tadi širokih klobukov glave po «trani kakor dvogla vi orel.
Omenili smo že Izurjenost mise Desdemone pri »šiv«nju. Vrnimo «t zdaj k nji «nov«. — Tod« poprej pošljite deco iz sobe, kajti to, kar zdaj «ledi, ni za
Torej ...
Oblek al mksipcsdemona ni delala sama. V Ameriki «I žen-
pujejo narejene. Več bi povedati o tem šivalni stroj. Toda . . .
Veiečastiti gospod Hskhize-dech Scrog» je imel zeleno žabico, ki Jo Je položil začasno v prazen kozarec za vkuhano sadje in ki je posvečala večino svo-jegs čas« vremenskim opazovanjem. Kakor vedo v#i strokovnjaki, ni d«U niti go«ppdov« Žabic« mnogo n« usodo. Ne lp pri plavanju v vodi, marveč tudi kadar Je «plezala na leotvieo, se niti za nafprimitivnejšo dostojnost ni zmenil«.	$
Pri tej priliki js mise Desde-mona pokazala evojo razvito krojaško umetnost in tudi temeljni ttp svojega moralnega čuta. Naredila Je iz koitta zelene svile temu ¡mrzlokrvnemu u opazovalcu najpo-kopalni kostum. No, zdaj pa «e lahko por kličete deco, zelena žabica je ob-
tu ne tre za zeleno ša-bltje^ki se Iz-naobleko. To imenuje mister Cara-
ladijbajne številkami
ujem
—— ..i v aviv<
«MJ* Ni

bic©,,
borno
bitje
najnevarnejše vrhi nič sveta niti len-
mi.	'■■■>• t'),>., '' "j;
imel. Bil je pravi gb-je imel po sredi razna sencih p« zavite v ob-
v red no« t i in ee »ploh ne da|o
Mleter GaracalU Snobbings je že davno kbval krasno oznaje-v«lko «v. piana za svitfo prihodnjo žrtev. Odvesti krasno igralko z odra, je zelo obrabljena zadeva. Odveeti jo s prižnice, to je pa «e nekaj. Dam* ki drži v rokah sv. ptomo, z oltarjem za hrbtom in kmtnim kamnom pred seboj, bogme, ta nI kar tako.
Mister CaracaHa je iahko že vnaprej vadal, da z mamonom te trdnjave ne bo osvojil. Kaj si Je torej fcmisUl v svoji po-
lrls»nalri mmIt^ f
se Je v,«iromsšne-ga bogoelovca, oblekel je lahko In tako je prišel V hišo pračfatitega Melchijade-cha Bcrogsa in prosi) ponižno podpore. Vlogo bedaka je igral tako mojatrako, d« mu je mr. Scrog« verjel, d« ee pripravlj« n« duhovniški stan. Sprejel Je mladeniča pod svojo «trsko ter mu nudfl brezplačno pouk In hrano. ■ ■' j j^f: W 4 > Blagorodna miss Deedemon* je ravnala « siromašnim, ščenim mladeničem tako, dd Je njen rodni brat. Pri obedu mu je jfeUgaU sama jedila na krožnik. En dan «o imeli za obed imS*?*
RMdoMmmt
H&l jtfii%rft
nuvwRüi
(DsUs.)
Demonske oči so se JI sabliškavale v taj-
novitam žaru, kakor trepetavi svit, kadar igra- ^ m^I
venomer zrl« proti <memu gr«du. Misli so ji uhajale v dobo prve mladosti...
Pod onimi jagnadl, n« velikem grajskem vrtu eo se igrali, še otroci, predrzni in gospod-IJIvi Majnard, poredni Erazem in ona, včazi pa tudi krotka Milka in napajjvi Ahacek in druga deca sosedni gradov. Igrali so se s pieanlcami, z orehi, lesenimi obarvanimi ptički
Jo viharne žarnice daljne nevihte nad gorami Vsa Je trepetala in burno so se jI dvigale prsi Brat Je ostrmel in vprašujoče gledal njen strastno pretvarjeni obraz.
"Izginifl mora hči grofa Blagajs!" je za-slkala tiho.
Erazem js stopil korak nazaj. Tiho je bilo v zatohli sobi . . .
"Salda, ti dreviš v pogubo!" je šepetal. "Sestra, ali «I — blazna T ,
"Ne morem živeti, ne d^ bi ss osvetli«
««državalo tako dolgo. Zdaj pa se ml ponuja5 ugodna prilika. To v«bilo mi prihaja kakor nalašč. Razrušiti hočem Majnardu in Mili nebesa, hahal Hočem se maščevati, aketudi po-ginem! Hočem! Hočem! Saj — žive me ne dobe v roke!"
Segla je v nedrije in pokazala bratu drobno steklenico z brezbarvno tekočino.
"Salda, nikar t Strup —" r
"NIČ se ne boj. Uubl bratec!" mu Je pre-ntrigla beeedo ln krenila proti vratom. "To je le za skrajno sUo , , . Premisliti hočem vse. vsako malenkost. Opreznejša bom kakor satan. Haha, posrečiti se mi mora, mora — tako ali tako! Zdaj pa žfllm biti sama!" *
. 7. \
Razburjena Salda je hodila na malem grajskem vrtu po ozkih potih med zanemarjenimi gredicami. Med belocvetočim grahom, salato in drugo zefonjevo so križema rasle žolte in rdeče koprive, perunike, vrtnice. Po tleh so ležale male zelene hruške ln jabolka. Češnje so bils malone že dozorele in hudo okljuva-ne. Razuzdani vrabci so se gostili kar po domače z okusnim sadom; navdušeno so čivkali v Jako zmešanem zboru, si zabavljali in se pretepali po bezgu ln slivah. Zid je prepregala bujnolistn« vinska trta; tulntam J« karala nežne plezalk« z lil««titni stebelci svoje ¿robne bledoeinje cvete. Zelo pisan metulj, iskren prijatelj cvetnega mošta in medu je taval in se zaletaval sladko truden v blaženi omotici nad gredami in kar ni mogel najti svojega stanovanja.
Bilo je šs Jako svetlo, dani Je že zatonik» solnce. Salda je Zavila % po ozkih stopicah na leseni hodnik ob stršlnih linah in gledal« po brdoviti okolici. N« obledelem upednem nebu eo k«kor ladje počivelt podolg«stl sivotni oblaki, okroginokrog okovani s jasnim srebrom. Severno od njih eo že rameneli sijajni manjši čolni. Priletela Je siva Jata divjih golobov, se zsobrnlla kakor na ukaz ln izginila v šumi. Zrak j« bil Jako prosoren ln bolj zvokovoden nego podnevi. Salda je natanko slišala tihi tanki »meh Berin debelo mrmranje godrnja-vegs hlapca Na dvorišču je nekdo cepil dna. Po pušči pred gradom, po divjem rebrju Je gnal pastir brsvino in govedino, žvižgal in zbadal prepočasne živali s ostjo n« koncu dolge palice. Ječe so se odprls grajska vrata in »pustila čedo na dvorišče.	'
Salda ee je naslonila na nsdzVlek. Samotni vrhovi temnih sapadnIK hotmov so se ostro odražali od belkastega vešornega neba. Sa se* lenimi in rjavimi njivami eo se širile mračne ho»te in se gubtle v otnegieli daljavi. In taml — napol zakrito sa temno loeo — Je zagtetaU medloelvo zidov je in visoke Jagnede Rtagaje» vega srede ...	\
Njene fine obrvi eo ee dvignile In komaj yidno so se JI odprle ustne. Sedla Je na klop l« •
špenali so «e in se šli konje in slepe miši. vit ze in meščene. Meščani so bl|i vsekdar tepeni, k«jp«. Majnard in S»ld« sta jih preganjala neusmiljeno. Jemala «t« ujetim taloetnlm žrtvam vse orehe, Jabolka ali hruške in Jih v^ nek) zob«l« sama. sovražnik« p« sta z«plr«l« v ječo — v kurnik. Kmalu p« je dečke in dekleta ločila (nepriljubljena doba učenosti. Salda Je prišla v ramostansko šolo, kjer so učile "dominee cethsdrale«" zl«fti katekizem, molitvice, psslter, cerkvene pesmi In fin« ročn« dela. V kratkem je bil« S«ld« strah in pokora vseh redovnic. ' Opohošftl« je učiteljice, »butala najžlahtneJše ovočje in vabila prijateljice n« pojedino. ^str«hu ni bil« nikomur; z« vs«-ko kazen se je '«maščeveU" o prvi ugodni priliki . . . Neukrotna amazonk« je vnemel« so-učanke za bojevite igre med vitezt in meščani in JOi učila jahati «tareg« samostanskega osla. it je bila dobra polovica tovarišic opra-all vsaj obunkana, zlasana in razkuštra-ig« polovic« p« je oropana Ui "ujeta" pod sti^o, v kleti, v drvarnici. Bo-nune so vile prebele roke spričo ne-poboljšljivosti poludivjega dekleta, ki je uga-lujšanje t
la
njalo pohi
Soglasno so
tako na debelo.-jo imenovftle "garjevo ovco". Spodile bi jo bile že zdavnaj, da ni njen oče Krištof Frauen-»tfiner, vitez in vdovec, dobro plačeval zanjo in poklanjal samostanu lepih daril.' Ali naposled * je utrgala tudi ta debela nit potrpežljivosti» ko je Salda — sa oevčto — zaklenila opatico v njeni sobi ln z«gn«l« ključ v vodnjak. Zdaj p« je moral« "garjevaJ ovc«" zspustlti z«vod. Z« slovo je pobil« svojim najhujšim sovražicam okna. Ko je izrinil "hudobni duh" iz samostana, so redovnice kar pojemale od veeelja.
Vitez Krištof je Ml ve« zeljubljen v svojo hčerko. Dovoljeval JI Je vee, Izpolnil jI je ve«-ko željo In željieo. Salda nI poznal« nobenih moralnih spon, nobene meje« Delala je, kar s« ji je ljubfld. Se pro»tejša je bila po>zmrti premehkegs očeta. Najrajša Je s«ma jahala po okolici, po goedih, streljala ptice ln zverjad ali pa sedela bregu Kolpe, ribarile ali gledala v vodo; včael Je legla pod vrbani v čoln in po cele ure motrila potujoče menjave oblake. Rada ee je pogovarjala z brhkimi kmečkimi dekleti in jim dajala modre svete, kako naj Imajo zaljubljene fante sa norca. Smejala ee je prijateljicam, ki eo govorile o ljubezni, koški so se ji zdeli vel narodni, prismojeni in smešni. Njena ponoena vitka postava, Izvirno vedenje, zanimivi pikantni obrez in čudovito čarne oči so JI pridobile marskaterega Občudovalca ln častilca, toda vsakega Je kmalu odgnal njen zlobni Jeziček. Norčevala se Je is viteških metulje? In Jim dajala skeleče, včael zelo primerne priimke. Mad vsemi mladimi plemenita!i JI J« Imponlral edino)* grof Majnard Blaga j. ni orehi t i prav sata, ker ee Je najmanj suksl okoli nje. Bil Je zmersj enako resen pa vljuden «n ee vedel 4ako. da Je moral ufeJetl. ko-Je hotel. 1
Živo ee Je )A>ominjsla nepričakovanega sestanka ž nJim. Bife Je tihega apri-
tem potom prijateljski
in ginJena, ko eo mi CUntonske Slovenke prkMle Suprise Party. MoJa f#eei*na zahvala za vaše iskreno prij«teij»tvo, k«kor tudi za blagi namen, še poeebno pa za lepa darila. Hvala vam vsstn skupajigfe
ter Gos-
tretji dan irompir 's slanikom Ko Je pa «oepod
novih varijacfj ta jen'ne more nuditi, Je stopil nekep* večera s pismom v roki in	"
očeh v kabinet mr. mu dejal:
—	Oče moj! Prr prejel pretresljivo v moj ljubljeni stric Hippy Senachi stelJi in da bi jo videl.
—	Ce je takcv pa lašaj, dragi «faiko! m udoma l K>e biva I — ;f:fl|icagu.
—	Do Chicaga staJi^ vožnja v. pet dolarjev,ADam ti Jih deset, da boš imel za
~ Oh, oče maj! poplačam to plemen!
—	Spomniš» se svo, kader boš imel Jaz gotovo na
ma je etie-niU skrivaj n šap okusno obložen sendvič. M-'-
Cez tedeq ini ee j% ustavila pred hišo prfčaetitega gospoda Melchizedech« Scrogss krasna moderna kočija« v kateri je bilo vpreženih oeemnajst polnokrv nih, popolnoma enakih konj. Kočiim je may m». CaracaHa Snobbing». KomnJ ga je bilo mogoče spoti. tako aa je iz gosenice spremenil v metulja.
< Konec prihodnjič.)
ne od-J ne-stric?
nafti
t wm
dolga, denarja, na to.
NA frtODAJ Je hiša sa dve drnšftnl a« i$57 80. Karlov Ave., Chtcego, I1L—
ditev tako fino vodile, bilo Jšf v^
skrbno^jripgB
nem apomlno; vam ndafi |lart-
j« Jarc. : v '
^...........
fommk UGODNOST
'm no4 NORTH' Gl
llo«kn* IS Abr«movič nšj boljših
tov, si Je v nje s kroglo
hudo trpsF na bolezni in to ga je pognalo v smrt. Joffe je zaslovel jprvič, ko je ^odil mirovna pogajanja s kajzersko Nemčijo v Brest-Litoysku let« 191$ Kasneje je bil poalanik na
' i. I 'r-M'!
31 't' ...!■

D
8S	Hpvth niltftiftišT AMVhftt 44Pro8i
m .i n«
ker (^¡S?^'"EufiÄl100 SL U
L L O T D
PotvjU ▼
rvaine
Jmlig"
iZSELJu mmmgmm.
gs»»,
JMBMI^H	]RHhI
vašo domovino s North Qor-auui Lloyd» ;; , t» V Vo#ot>oS tnižini
kSTSr BroMa



— ------WkajL
vradM «2.00 «U kako dnigo **	^bbtai naroi-
■neetmee a resveju našet
Vred-
«a.Chicago in Ckero
9V7SO.
.................. »s ltatoro pošljite Pfoeveto:
----------------M..«.„„W„mmMnl(WM,w,1,M,„„(w,w|„11„,|()MMMli>MMiii ^
M
......................................... .„«.„„Uoil.!..
MM •••••«<
.........M..M....M.MM. f...

i

■

'Mik m
>• 4.
a
li.	mJ I ■
pri ÜillJniiiu
mm
1 . . i *
avojoev v domovini, da Jtm poslani ft f prejmejo do božiča.
rH ' % !
r Je nsiMüi doku našem nealovanja
Naša direktna banana zrem r obilnem pmnetu na» omogoča, d« m denarne noilliatve frtnlafanr v mrikrikliam lanu In ne ^^
«tiNnsmv ¡pnn»|nfvv	▼	mjwam n www m*m
tu * i.
m


r. 1
lfOO B1LUE ISLAND AVE.
i ■ te'1r
chicago, ill
OTTO KASPAB,
Zaht«t«Jte inforvadj« o bottom* biku v jutcurij«.
'If^rfiji^^P«kein 0 fj
■
Mi
—i—
. >1*-" »m t
m ur
. .	Ob gosdnem roba blizu do-
gridu Je aabirsls vonje vik vtjolk med nitko smnragdno travo Drevje Je bilo le gola n« vrbah ea ee evstile srebrne matico, na loekat tleti abranld Ponekod Je opregala maovW tanka mreška jaanoselealh. rjevkasto m »h ukan i h Hiitkov.

unu
MtYa
CHICAGO, ILL.
. i **


n'
it i '-i- • .
> i, '»
SPREJEMA VSA V ■P TISKARSKO OB1 : SPADAJOČA PELA
Tiska vabila 2a veselice in shodei, vizitmce, časnike, 1 koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slova češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
• .	C' V - ' • % • v?.*'-''-*."
i :	»	.i.'i« ■ i "	i 1 -¿.	** ' .Mf ■ Ml?lHfW. ' 1.. »■

VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. J, DA TISKOVINE » NASMA V SVOJI
Cene «men*, uiiU<ko ddo prve nate. Vm pojanilad^e vod*»tM»rne
S.MP.J. PRINTERY
TAM 98 DOBE NA 2HvO TUDI VSA USTMKNA POJASNILA